Štev. 450. 1933. L OGLASNIK LAVANUMSKE ŠKOflJE Vsebina: 1. Sporočilo svetega Očeta Pija XI. za leto 1933. (Namesto postnega pastirskega lista.) — 2. Postna postava za leto 1933. — 3. Zahvala svetega Očeta Pija XI. za mile darove. — 4. S. Congregationis S. Officii decretum ad dubia proposita de catholica benedictione liturgica una cum acatholica respective post acatholicam. — 5. Obolenje prevzvišenega gospoda knezoškofa Lavantinskega. — 6. Navodilo o razpregledu (evidenci) državnih taks, vplačanih pri župnijskih uradih. — 7. Delovanje društva Rdeči križ, — 8. Račun kn.-šk. dijaškega semenišča Maximilianum-Victorinum v Mariboru od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. — 9. Quaestio theologica 1933. — 10. Vprašanje za pastoralne konference 1933. — 11. Triletni in župnijski izpiti v letu 1933. — 12. Sveta olja. — 13, Cena uradnih tiskovin 1933. — 14. Osebna naznanila. 1. Sporočilo svetega Očeta Pija XI. za leto 1933. (Namesto postnega pastirskega lista.) Ljubi verniki! Mene, Vašega škofa, je v začetku tega leta ljubi Bog obiskal s hudo boleznijo. Ne morem Vam pisati pastirskega lista, kakor sem to storil vsako leto za sveti postni čas. Poslušajte pa tembolj spoštljivo besede svetega Očeta Pija XI.! Dne 24. decembra 1932, na božično biljo, so se zbrali pred papežem gospodje kardinali ter so Mu izrazili svoje božične in novoletne čestitke. Sveti Oče se je gospodom kardinalom zahvalil za dobre želje, jim prav tako želel milosti polne božične praznike in srečno novo leto, jim omenil svoje bridkosti, pa tudi svoje radosti v preteklem letu, ter se jim priporočil v nadaljnjo molitev in pomoč pri tako težavnem vladanju Cerkve božje. Na to je govoril po radiju, tako, da so ga mogli slišati po vsem svetu, vsem katoličanom naslednje pomenljive besede: »Omenili smo Naše bridkosti, in poudarjati moramo, da te postajajo vedno večje, čim dalje moramo gledati žalostne in zle naklepe zoper sveto vero, zoper vernike in duhovnike na Španskem, v Mehiki in v Rusiji. Boli Nas, da je na svetu še vedno toliko težav in nezaupnosti, toliko sporov in nasprotstev med narodi in med državami, da še niso izključene nove vojne strahote. Še vedno traja in še poostrila se je vseobča denarna kriza in gospodarska beda, kakršne do zdaj ne pozna zgodovina. Najbolj trpijo pod njo revni in delavski sloji, ki so radi tega najbolj potrebni pomoči od strani socijal-ne pravičnosti in krščanske ljubezni. Omenili smo tudi Naše radosti, ki Nam jih je podelil dobri Bog v toliki meri, da nobena Naša beseda ne bi mogla dovolj izraziti Naše hvaležnosti, ki jo čutimo do božje dobrote in do vseh tistih, ki se jih je Bog poslužil, da so Nas razveseljevali s spretnim in požrtvovalnim sodelovanjem. Ne moremo vsega našteti. Omenimo le veličastni evharistični kongres v Dublinu; čudoviti razvoj misijonov kljub vsem svetovnim težavam; veliki razmah Katoliške Akcije, ki po vseh evropskih deželah in po vsem svetu podpira apostolsko delo duhovščine. Vsi moramo občudovati junaško zvestobo in stanovitnost, da, v mnogih slučajih pravo mučeništvo, škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic in navadnih vernikov v omenjenih deželah. To so svetle strani božje Cerkve, ki jih je treba uvrstiti med najbolj slavne in izpodbud-ne dogodke njene zgodovine. Omeniti tudi moramo tolažbo iz zadnjih dni: upanja namreč na popoln in trajen mir, ki smo ga dosegli za kratek čas, za Božič, med dvema dragima krščanskima narodoma (v Ameriki). Z veseljem se poslužimo čudovite Marconijeve naprave, ki Nam omogoča, da moremo svoje očetovske božične in novoletne dobre želje izraziti z živo besedo ne le gospodom kardinalom, temveč neposredno vsem častitim bratom škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, posebno tistim, ki apostolsko delujejo v misijonih, pa tudi vsem novokrščencem, katehumenom, dobrim katehistom in vsem poedinim vernikom na svetu. Vsem iz srca želimo polnost milosti in duhovne tolažbe v Svetem Duhu; želimo jim veselje in vztrajnost v sveti službi; želimo jim pomoč in koristno sodelovanje pri težkem delu; želimo vedno večjih uspehov za božjo slavo, za zveličanje duš, za zasluženje in za lastno posvečenje. Za to molimo in bomo vedno molili k Bogu. Naj velja Naše voščilo vsem narodom, in za vsa ljudstva naj se neprenehoma dviga Naša molitev k Bogu: vsem želimo in od Boga prosimo mir in red, medsebojno zaupanje v prijateljskih odnošajih; večjo pomoč, kjer je večja potreba, zadostno in pravično plačano delo, ugodnejše in bolj zanesljive splošne življenske pogoje. Pa ni samo to vzrok, da smo sklenili uporabiti to čudovito napravo. Imamo še drugo sporočilo za vse Naše drage sinove in hčere v Kristusu in za vse človeštvo, za katero je Jezus Kristus, Odrešenik sveta, prelil svojo dragoceno kri, kot ceno našega odrešenja. Njegova kri je postala odprt vir milosti, da bi si lahko ob njih vsi ugasili žejo in našli življenje — življenje v izobilju. Premišljujmo nekoliko o tem neizrekljivem delu človeškega odrešenja, ki ga je dokončal sam Jezus Kristus, To ni samo eno delo, to je cela vrsta božjih del. Odrešenje se nam kaže v najlepši luči, če ga premišljujemo v njegovih osrednjih in poglavitnih točkah. Pokličimo si v spomin in premislimo za trenutek: zadnjo večerjo in ustanovitev Evharistije; prvo obhajilo in mašniško posvečenje apostolov; trpljenje, križanje in umiranje Jezusovo; Marijo, ki je pod križem postala mati vseh ljudi ; Kristusovo vstajenje, ki je pogoj in poroštvo našega vstajenja. Premislimo, kako apostoli dobijo oblast odpuščati grehe; kako Peter prejme poglavarstvo nad sveto Cerkvijo. Končno: Kristusov vnebohod, prihod Svetega Duha in veličastni začetek apostolskega pridigovanja . Na vse te čudovite dogodke, s katerimi se začenja resničen prerod sveta, življenja in krščanske omike, čigar zrele sadove uživamo mi, nas spominja zlasti leto 1933., ki o njem preprosti verniki splošno sodijo, da je 1900. obletnica Kristusove smrti. (O tem smo prejeli potrdila od različnih strani.) Veda sicer ne more temu odločno pritrditi. Mi smo težko vprašanje, kolikor mogoče, sami proučili in tudi vprašali tiste, ki so v tem merodajni: Leta 33. in 30. so tista, za katera govorijo verjetni, čeprav ne popolnoma gotovi, dokazi. Nekateri, n. pr. svetnik in cerkveni učenik Bellarmin, in oče cerkvene zgodovine Baronius, so mnenja, da je Kristus umrl leta 34, sedanjega štetja; vendar tega ne morejo sigurno dokazati. Zato ne preostaja drugo, kakor da mi, ki smo odrešeni in sedaj živimo, proslavimo leto 1933. kot 1900 letnico Gospodove smrti in dogodkov, ki so kronali naše odrešenje. Na to proslavo vabimo že danes, že sedaj, vse, ki so odrešeni v krvi Jezusa Kristusa, v krvi, ki jo hrani nepokvarjeno in neizpri-jeno le katoliška Cerkev z vsemi sadovi milosti in nadnaravnega življenja, brstečega in zorečega od prvih dni krščanstva skozi vsa stoletja do danes. Spremlja jo božja obljuba večne plodovitosti. Katera obletnica je veličastnejša? Katere dobrote so večje od onih, ki nam jih to leto kliče v spomin? Katera obletnica je potrebnejša, zlasti danes in za naš čas, ko je prišlo že v navado, da se obhajajo obletnice najrazličnejših dogodkov, tudi takih, ki so dvomljive veličine in važnosti? Mar je naša proslava manj potrebna, ker je letnica sporna? Negotovost letnice nič ne zmanjšuje gotovosti brezštevilnih milosti in darov, ki smo jih vsi prejeli! Če ljudje v letu 2033. z novimi ugotovitvami in z novimi računi doženejo nespornost v eni izmed dvomljivih letnic, bodo že storili svojo dolžnost; mi pa moramo storiti svojo, To je koristna in potrebna proslava: Mnogi jo želijo. In bo v velik blagoslov, ker ljudje ne bodo več poslušali in govorili edino le o razporih in nasprotjih, o nezaupnostih in prevarah, o oboroževanju in razoroževanju, o poškodbah in reparacijah, o dolgovih in povračilih, o odplačilih in finančnih polomih, o gospodarskih in denarnih dobičkih, o osebnem in družabnem uboštvu. Ljudje bodo slišali govoriti tudi o višjih duhovnih stvareh, o stvareh, ki zbujajo misli na življenje in večno zveličanje. Slišali bodo o imenitnosti in dragocenosti duš, ki so odrešene s Kristusovo krvjo in prepojene z milostjo božjo. Slišali bodo o bratstvu vseh ljudi, ki je zapečateno z božjo Krvjo; o poslanstvu Cerkve med človeškim rodom; o vseh tistih visokih mislih in svetih navdihih, ki bodo morali privreti iz src ob tej proslavi vsem, ki se je bodo udeležili le s količkaj pobožnim duhom. Da pa naše slovesnosti ne bodo samo bežna, mimogredoča dejanja, ampak da bodo mogle vse duše, še tako raztresene in utrujene, najti časa in priložnosti za svojo poglobitev in obnovitev, zato določamo, da ta proslava naj traja celo leto, leto, ki ga že zdaj razgla-šujemo za jubilej, za sveto leto. Tako bo dano več možnosti za uspešno molitev in zadoščenje, za spravo z Bogom in svete odpustke, za poboljšanje življenja in obilno posvečenje. Vse to je potrebno zlasti v naših dnevih, ko je toliko zmed in zmot, ko ljudje pozabljajo na večnost, ko prodira toliko poganstva v vsakdanje življenje in ko je toliko pohlepa po nasladi, posvetni časti in denarju, ki ga ljudje zlorabljajo na vse načine. Končno, da vsaj nekoliko upoštevamo verjetnost leta 1934. kot obletnice smrti Gospodove, in da škofje, duhovniki in verniki najdejo dovolj primernega in potrebnega časa za pripravo, zato določamo, da proglašeno sveto leto traja od 2. aprila leta 1933., to je od letošnje Tihe nedelje, do 2. aprila leta 1934., to je do velikonočnega pondeljka prihodnjega leta. Poskrbeli bomo, da bo sveto leto pravočasno razglašeno s posebnim pismom, in da bodo izdana za jubilejne slovesnosti potrebna navodila. In Ti, o Bog, blagoslovi Naše svete sklepe in sklepe vseh sinov in hčera velike Družine, ki si jo izročil Naši skrbi, kakor tudi Mi v Tvojem imenu blagoslavljamo vse, pričujoče in odsotne, vse, ki so blizu in daleč.« Dragi moji Lavantinci! Slišali ste glas našega skupnega Očeta rimskega papeža in ste prejeli Njegov apostolski blagoslov. Ko se Vam sam priporočam v molitev, Vas prosim, skrbite vsak po svojem, da bo sveti Oče imel malo bridkosti, pa mnogo duhovnih radosti. Zato se izogibljite vsega, kar Boga žali, zvesto pa izpolnjujte božjo voljo, kakor nam je razodeta v božjih in cerkvenih zapovedih. Tako si boste zagotovili božje varstvo in pravo srečo na tem svetu, na drugem pa večno zveličanje. V ta namen, da bi se vsi skupaj enkrat sešli pred božjim tronom, Vas za svetim Očetom še jaz v ljubezni iz vsega srca blagoslavljam v imenu f Očeta in f Sina in f Svetega Duha. Amen, V Mariboru, na 11. obletnico izvolitve papeža Pija XI,, dne 6. februarja 1933. . . , . T Andrej m. p,, škof. Opomba: Zgornje sporočilo naj se prebere vernikom s prižnice tretjo predpostno nedeljo, dne 26. februarja 1933. 2. Postna postava za leto 1933. V zmislu občnih postnih zapovedi (Can. 1250—1254) in s papeškim pooblastilom, danim z odlokom svete konciljske kongregacije dne 5. decembra 1932, se določi za leto 1933 naslednja postna postava: I. Dnevi, ob katerih je zapovedano, v jedi si pritrgati in obenem zdržati sc mesa in mesne juhe, torej popolni ali strogi postni dnevi so: 1. Pepelnična sreda; 2. petki štiridesetčlanskega posta in velika sobota dopoldne (od poldneva naprej neha vsak post); 3. petki kvatrnih tednov; 4. dnevi pred Binkoštmi, pred praznikoma Marijinega vnebovzetja in Vseh svetnikov ter pred Božičem. Na dan pred Božičem preneha vsak post pri večerji. II. Dnevi, ob katerih je sicer dovoljeno meso uživati, toda le enkrat na dan se nasititi, zjutraj in na večer pa le kaj malega zaužiti, so naslednji: 1. Vsi drugi dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj; 2. srede in sobote štirih kvatrnih tednov. Vse te dni, ob katerih je le zapovedano si pri jedi pritrgati, je vernikom dovoljeno uživati mesne jedi tudi pri večerji. Tudi se more obed zamenjati z večernim okrepčilom, dovoljeno je torej, da opoldne le kaj malega zaužijemo, pa se zvečer nasitimo ali imamo glavno kosilo. Ni prepovedano uživati pri isti pojedini ribe in meso. III. Dnevi, ob katerih je prepovedano le uživanje mesa in mesne juhe, so vsi ostali petki celega leta. Ob vseh postnih dneh je dovoljeno uživanje mlečnih in jajčnih jedi ter raba mesne zabele ali živalske maščobe. Ob omenjenih postnih dneh so se dolžni zdržati mesnih jedi vsi, ki so izpolnili 7. leto; pritrgati si pri jedi pa so dolžni vsi verniki od izpolnjenega 21. do začetega 60. leta. IV. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih preneha vsak post, bodisi da bi bilo treba zdržati se mesnih jedi ali si pritrgati ali oboje. To velja tudi za odpravljene praznike, ako se še slovesno obhajajo z redno službo božjo. Post ob dneh pred prazniki se ne preloži na prejšnji dan, ampak izostane, ako pride ta dan na nedeljo ali praznik. V. Olajšave postne zapovedi: 1. V kraju, kjer se ob postnih dneh vrši sejem in se shaja mnogo ljudstva, ni nobenega posta. To velja le za kraj, kjer je sejem, torej ne za druge kraje, ki še morda spadajo k isti župniji. 2. Vse postne dni v letu razen dneva pred Božičem in velikega petka smejo mesne jedi uživati in niso dolžni si pritrgati pri jedi: vojaki, orožniki, policijski in finančni stražniki z družino. 3. Vse dni razen dneva pred Božičem in velikega petka smejo mesne jedi uživati: delavci v rudokopih in tovarnah in njih družine; sprevodniki na železnicah in parnikih; potniki, ki morajo obedovati v železniških ali parniških gostilnah; osebe, ki so zaradi zdravljenja v zdraviliščih, s svojo družino; vsi, ki so primorani jesti v gostilnah ali si dobivati hrano iz gostiln; oni, ki so od drugih odvisni in si ne morejo oskrbeti postnih jedi, ali ki živijo skupno z družino, ki jim ne nudi postnih jedi; slednjič kaznjenci v javnih ječah kakor tudi njih uradniki in stražniki z družino. VI. Pripomni se še tole: a) Vsem, ki uživajo mesne jedi ob sobotah štiridesetdanskega posta, ob sredah in sobotah kvatrnih tednov in kadarkoli pride zapovedan praznik v postnem času ali kateri odpravljenih praznikov, ki pa se še slovesno obhaja, na postni dan, kakor tudi vsem, ki se poslužujejo olajšav, navedenih v točki V., se priporoča, naj tisti dan pobožno in v duhu pokore molijo Očenaš in Češčeno Marijo v čast bridkemu trpljenju Gospoda našega Jezusa Kristusa. Posebej se še v Gospodu opominjajo vsi verniki, da si naj prizadevljejo po svojih močeh, to od svetega Očeta dovoljeno olajšavo postne zapovedi nadomeščati z drugimi pobožnimi deli, zlasti s tem, da obilneje opravljajo dobra dela krščanskega usmiljenja ter podpirajo ubožce in siromake. b) Župniki imajo po kanonu 1245 § 1. oblast, da v posebnih slučajih iz pravičnega vzroka posameznim župljanom in posameznim družinam tudi takrat, če se nahajajo izven župnije, in v svoji župniji tudi tujcem izpregledajo postno zapoved, bodi pritrgati si pri jedi, bodi zdržati se mesnih jedi, kakor tudi oboje. Spovedniki morejo presojati, če je kdo od posta izvzet iz posebnih od Cerkve priznanih razlogov; tako niso dolžni pritrgati si pri jedi bolniki in tisti, ki morajo opravljati prav težka dela. Končno se odloči vsled pooblaščenja izdanega od svete konciljske kongregacije dne 13. junija 1931, da se čas za opravljanje svete spovedi in za sprejem svetega velikonočnega obhajila začne s 1. postno nedeljo in se konča s 1. nedeljo po Binkoštih ali s praznikom presvete Trojice. Verniki se opomnijo na starodavno cerkveno določbo in hvalevredno navado, da sveto velikonočno obhajilo, ako mogoče, prejmejo v domači župnijski cerkvi. Vrhu tega se še pripomni, da so od 1. adventne nedelje do Božiča in od pepelnične srede do Velike noči prepovedane šumne ženitne svečanosti in veselice. V Mariboru, dne 6. februarja 1933. t Andrej 1. r., škof. Opomba. Postna postava naj se vernikom prebere s prižnice v nedeljo Quinquagesima. Med letom naj se še vsak post posebej oznani prejšnjo nedeljo. — Postna postava v nemškem jeziku (Fastenordnung) se nahaja v škofijskem Oglasniku 1928, I, 3, str. 14. Izpremeniti je treba le v prvem in zadnjem odstavku datum odloka svete konciljske kongregacije. 3. Zahvala svetega Očeta Pij a XI. za mile darove. Vsled težkoč pri denarnih zavodih so se mogli mili darovi za potrebe Svete Stolice (novčič sv. Petra), nabrani v Lavantinski škofiji leta 1931, še le pred kratkim po prevzvišenem gospodu Apostolskem Odposlaniku v Beogradu odpraviti na določeno mesto. Na to je došlo našemu prevzvišenemu gospodu knezoškofu naslednje zahvalno pismo svetega Očeta: Segretaria di Stato di Sua Santità, Dal Vaticano, die 12, Decembris 1932. No. 117.543. Exc. me ac Rev. me Domine. Praeclare sane de religione meritos esse istius Dioecesis fideles, cum, tuo clerique tui hortatu et exemplo pulsi, Petrianam stipem Din 36.000.—, per Apostölicum Nuntium, miserunt, ex eo perpendere licet, quod hoc munere auxiliati sint Apostolicae Sedi, ut in tantis temporum necessitatibus fere infinita fidei et caritatis opera per universum terrarum orbem promovere queat. Itaque Augustus Pontifex, libenti sane animo hoc amoris et obsequii officium amplexus, debitas grates agit cum tibi tum iis omnibus qui stipem dederunt vel collegerunt; atque multa a Deo vobis precatus praemia, in auspicium caelestium donorum itemque ut paternae benevolentiae Suae testem, Apostolicam Benedictionem tibi cunctoque gregi tuis curis credito peramenter impertit. Haec tibi renuntians, sensus existimationis maximae erga te meae profiteor, quibus sum et permanere gaudeo. Excellentiae Tuae addictissimus E. Card. Pacelli. Častivredni gg. dušni pastirji naj vernikom sporočijo s prižnice zahvalo in Apostolski blagoslov svetega Očeta ter jih naj v ljubezni opomnijo, da kakor posebej na obletnico kronanja papeža Pija XI. dne 12. februarja (Directorium 1933, pag. 46), tako sploh v teh težavnih časih pomnožijo svoje molitve za blagor Cerkve Kristusove in njenega vidnega Poglavarja, rimskega papeža. 4. S. Congregationis S. Officii decretum ad dubia proposita de catholica benedictione liturgica unacum a-catholica respective post acatholicam.1 In Congregatione Plenaria Feria IV, die 14. hujus mensis decembris, E. mi et R. mi Patres Supremae S. Congregationis S. Officii, ad dubia proposita ab Episcopis Regni Jugoslaviae, nempe: I. Num liceat sacerdoti catholico benedictionem liturgicam impertire in eodem actu eidemque rei una cum ministro acatholico; II. Num liceat sarcedoti catholico benedictionem liturgicam impertire rei, quae iam a ministro acatholico benedicta est, si sacerdos non in eodem actu neque una cum ministro acatholico benedictionem peragit: Decreverunt: Negative ad utrumque. 5. Obolenje prevzvišenega gospoda knezoškofa Lavantinskega. V noči od 22. do 23. januarja 1933 je prevzvišeni gospod knezoškof dr. Andrej Karlin nenadoma nevarno obolel. Na lastno željo in po nasvetu zdravnikovem je bil v pondeljek, dne 23. januarja, slovesno spreviden s tolažili svete vere, naslednjo noč pa je prejel po posredovanju Apostolske Nuncijature v Beogradu poseben blagoslov od svetega Očeta Pija XI. z naslednjo brzojavko: »Monsignore Karlin, Episcopus, Maribor. Augustus Pontifex divina Tibi adprecatus solacia Benedictionem Apostolicam peramanter impertit. Card. Pacelli.« 1 Nuntiatura Apostolica in Beograd, die 26. Decembris 1932, N. 14.110. V torek, 24. januarja je bilo knezoškofovo življenje v skrajni nevarnosti. Tega dne je kn.-šk. ordinariat pod štev. 350 poslal vsem župnijskim uradom to le okrožnico: »Prevzvišenemu gospodu knezoškofu dr. Andreju Karlinu se je zdravstveno stanje obrnilo na slabše. Ljubljeni Nadpastir se nujno priporoča p. n. duhovščini in vernikom v molitev. Duhovniki so naprošeni, naj pri najsvetejši daritvi, kadar rubrike dopuščajo, do nadaljnjega vlagajo kolekte iz maše »Pro infirmis« (in singulari cum additamento »pro famulo tuo infirmo Andrea Episcopo«), Prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m., naj se po možnosti za Prevzvišenega priredi molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim.« Naslednjo sredo, 25. januarja, je Prevzvišenemu skoraj čudežno odleglo, in so se mu odtlej moči začele polagoma vračati. Vendar je njegovo zdravstveno stanje še resno. Zato ostane zgornja okrožnica, razen zadnjega stavka, do preklica v veljavi. 6. Navodilo o razpregledu (evidenci) državnih taks, vplačanih pri župnijskih uradih. V izpopolnitev in pojasnilo navodila v Oglasniku Lavantinske škofije 1932, X., odst. 73, str. 71, se župnijskim uradom priobčuje od Predsedstva škofijskih konferenc v Zagrebu dne 8. januarja 1933, pod štev. 351/Pr. ex 1932 o istem predmetu izdana Okrožnica. Finančno ministrstvo v Beogradu je objavilo z razpisom štev. 46.451 v juliju 1932 novo naredbo o razpregledu vplačanih državnih taks. Ta naredba veže tudi cerkvene oblasti in urade, zato je bila predložena z razpisom ministrstva pravde štev. 60.225, z dne 25. julija 1932 škofijskim ordinariatom v izvršitev in razglasitev. Ker pristojne davčne uprave, ki so tudi neposredno obvestile posamezne župnijske urade o tej naredbi, vsled svoje uradne dolžnosti terjajo in urgirajo na podlagi te naredbe predpisane mesečne izkaze o vplačanih držav, taksah, se objavljajo v vednost in ravnanje vlč. duhovnikom v dušnem pastirstvu sledeče določbe: I. Vsi župnijski uradi morajo voditi Opravilni zapisnik v vezani knjigi na predpisani tiskovini, ki se dobi v naših tiskarnah.1 V ta Opravilni zapisnik se mora vpisati s tekočo številko vsak uradni spis, ki ga župnijski urad sprejme ali odpošlje. II. Po določbah taksnega zakona z dne 25. oktobra 1923 se plačujejo za listine župnijskih uradov sledeče državne takse: 1. Tarifa št. 330 za matične izpiske in potrdila (izpričevala) ..............Din 10 — 2. Tarifa št. 331/1. Pristojbina za družinske pole do treh oseb, vsaka Din 10—- Din 30 — 3. Tarifa št. 330/1. Pristojbina za družinske pole za več ko tri osebe, za vsako nadaljno osebo Din 5 — 4. Tarifa št. 330. Pristojbina 3 za matične izpiske radi šolskega vpisovanja (kar se mora na listini označiti) ................................................Din 5 — 5. Tarifa št. 330. Pristojbina 2 za potrdilo, da oseba ni vpisana v matičnih knjigah Din 5 — 6. Tarifa št. 324 za dovoljenje, da se sme župljan poročiti v drugi župniji . . Din 50'— 7. Tarifa št. 331. Pristojbina v zvezi s Tarifo št. 1. za prošnje in pismene vloge zasebnikov na župnijski urad....................................................Din 5 — 8. Tarifa št. 3 in 4 za vsako potrdilo za zasebnike Din 20 — 9. Tarifa št. 324 za prošnjo radi izpregleda krvnega in duhovnega sorodstva ter svaštva v svrho sklenitve zakona: kdor plačuje letno manj kakor Din 90"— neposrednih davkov Din 50 — kdor plačuje letno od Din 90— do 360— neposrednih davkov Din 100 — kdor plačuje letno Din 360"— in več neposrednih davkov Din 250 — 1 Za Lavantinsko škofijo Cirilova tiskarna v Mariboru. 10. Tarifa št. 324 za prošnjo radi izpregl da od zadržka nezadostne starosti: kdor plačuje letno manj kakor Din 180’— neposrednih davkov Din 100 — kdor plačuje letno Din 180— in več neposrednih davkov..............Din 250'— 11. Tarifa št. 326 za prošnjo radi izpregleda od oklicev: kdor plačuje letno manj kakor Din 90'— neposrednega davka Din 30'— kdor plačuje letno Din 90— do 360'— neposrednih davkov Din 120'— kdor plačuje letno Din 360— in več neposrednih davkov..............Din 250'— 12. Tarifa št. 324 za prošnjo, da se sme pokopati samomorilec po cerkv. obredih Din 10'— 13. Tarifa št. 324 za vlogo, v kateri se prosi za izstop iz katerekoli veroizpovedi (ako ni pismene prošnje, taksa odpade); kdor plačuje letno manj kakor Din 90'— neposrednih davkov Din 10'—- kdor plačuje letno Din 90'— do 360— neposrednih davkov Din 30'— kdor plačuje letno Din 360— in več neposrednih davkov Din 100"—- III. V vsakem slučaju, kadar je na listini, ki se je sprejela ali se odpošlje, prilepljen še neuničen kolek, ga bo župnijski urad uničil s t. zv. »zumbom« ali s pečatom na listini sami in v Opravilnem zapisniku, in sicer na praznem prostoru pred rubriko za tekoče število označil tarifno številko taksnega zakona in znesek, vplačan s kolkom, prilepljenim in uničenim na dotični listini, ki se vpisuje v Opravilni zapisnik. N. pr,: Kadar župnijski urad napiše krstni list za zasebnika, bo zapisal v Opravilni zapisnik na praznem prostoru pred tekočo številko: Tarifa št. 330, Din 10’—, in isto bo napisal tudi na krstnem listu. IV. Vsaki mesec se mora najkasneje do desetega dne v mesecu poslati pristojni davčni upravi poročilo o vseh državnih taksah, ki so se v minulem mesecu pri župnijskih uradih na ta način vplačale in so vpisane v Opravilnem zapisniku. — Ravna se naj po sledečem obrazcu: Kn.-šk. župnijski urad v .......... Štev..... Predmet: Poročilo o vplačanih državnih taksah v kolekih za mesec ................................ Davčni upravi v............... Pri tukajšnjem uradu so bile v kolkih v zgoraj označenem mesecu vplačane naslednje takse: 1. T. št. 331 v zvezi s T, št. 1, 3 listine po Din 5’— ................Din 15 — 2. T. št. 3, 4, 2 listini po Din 20—.....................................................Din 40 — 3. T. št. 330, 8 listin po Din 10"—................................................. . . Din 80 — Skupaj Din 135'— V dne ............................................................ „ Zupmk. To poročilo se mora poslati davčni upravi tudi tedaj, ako tekom meseca ni bilo vplačane nobene kolkovine. N. pr.: Poroča se, da podpisani župnijski urad v minulem mesecu ni imel nobene vplačane kolkovine po zakonu o drž. taksah. 7. Delovanje društva Rdeči križ. Glavni odbor društva Rdeči križ v Beogradu je z dopisom z dne 9. t. m. semkaj sporočil, da se bodo 29. jan., 5. in 12. febr. 1933 vršili občni zbori krajevnih organizacij tega društva. Naloga Rdečega križa je v miru, da sodeluje pri prvi pomoči narodu v slučaju velikih elementarnih nesreč in splošne stiske ali epidemije s tem, da daje na razpolago potrebno osobje in sredstva za tako delo; v vojni pa, da je pomožni organ državne sanitete in da posreduje pri občevanju ujetnikov in interniranih z njihovimi rodbinami. Da društvo ta svoj namen doseza, je treba velikih materijalnih sredstev in sodelovanja širših plasti naroda. Zato se p. n. častiti duhovščini priporoča, da društvu pri njegovem delovanju po možnosti pomaga. 8. Račun kn.-šk. dijaškega semenišča Maximilianum-Victorinum v Mariboru od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. A. Prejemki, 1. Blagajna 30. jun. 1931 . . . 37.50 2. Kn.-šk. ordinariat .... 93.070.— 3. Prispevki gojencev .... 199.518.—- 4. Mensalia ......................... 30.478.— 5. Domače gospodarstvo . . . 25.447.25 6. Darovi ........................... 6.255.— 7. Razno ................................ 7.284.89 8. Primanjkljaj .......................... 224.35 Skupaj 362.314.99 B. Izdatki. 1. a) meso .... 32.903.80 b) pecivo .... 17,968.70 c) mleko .... 21.543.25 č) špecerija . . . 30.411.25 d) moka, testenine 44.770.25 e) krompir, sočivje 21.806.40 fj mast, olje . . 4.996.75 g) kub. potrebščine 14.758.35 189.158.75 2. Ravnateljstvo.................... 19.000.— 3. Uslužbenci.......................39.121.— 4. Sobna in kuhinjska oprava . 13.291.— 5. Drva, premog........................ 35.768.20 Odnos 296.338.95 Prenos 296.338.95 6. Električna luč . . . 6.058.65 7. Kapela 761.— 8. Knjižnica . . . . 1.642.— 9. Glasba 6.699.— 10. Davki, zavarovalnine 7.942.90 11. a) dimnikar . . . 500.— b) klepar .... 8.797.26 c) ključavničar . . 1.567.50 č) mizar .... 6.868,— d) napeljava električne luči . 640.67 e) pečar .... 1.860,— fj slikar .... 1.405.— g) steklar . . . 5.677.71 h) zidar .... 3.950,— i) razni .... 626— 31.892.14 12. Domače gospodarstvo, vožnje 8.196.85 13. Pisarna 1.380.50 14. Razno 1.403— Skupaj 362.314.99 Maribor, dne 30. junija 1932. Jožef Mirt, ravnatelj. 9. Quaestio theologica 1933. Qualis assensus praestandus est veritatibus, quae licet in se revelatae non sint, cum revelatione tamen necessario cohaerent? Utrum fideles non solum definitionibus infallibilibus, sed etiam encyclicis R. Pontificis et aliis authentici magisterii judiciis convenientem assensum intellectus praestare tenentur? Elaboratio: I. Status quaestionis: 1. Objecta, ad quae se extendit Ecclesiae magisterium infallibile. 2. Quae veritates cum revelatione necessario cohaerere censentur? 3. Conditiones et objectum infallibilitatis R. Pontificis. 4. Quie sunt credenda fide divina, quae fide divina catholica, quae fide ecclesiastica? 5. Quid magisterium infallibile, quid authenticum? — II. Solutio et demonstratio thesis. — III. Obligatio huius assensus. Nota: Quaesto theologica anno currente exaranda est ab omnibus sacerdotibus, qui- bus imponitur constitutione synodali 1896, cap. 16. ad 1. pag. 362, nec excipiuntur ad examen triennale obligati. Elaborationes ad normam constitutionis supra allegatae ad finem mensis Julii officio decanali sunt transmittendae et dein una cum censuris usque ad finem mensis Septembris huic ordinariatu! praesentandae. 10. Vprašanje za pastoralne konference 1933. Kako prepričati katoliški veri manj prijazne kroge, da je edino v Cerkvi Kristusovi rešitev iz sedanje duhovne in materialne krize? Razpored rešitve: 1. Sv. oče kliče v katoliški akciji vse k obnovitvi v Kristusu. 2. Naraščanje verske brezbrižnosti, njeni vzroki; predsodki in zmote, ki odtujujejo cerkvi izobražence in neizobražence. 3. Ugotovitev in razjasnitev, da nauki in načela sv. Cerkve nudijo ne samo teoretično, ampak realno rešitev iz težke stiske sedanjosti. (Blagoslov dekaloga in življenja s sv. Cerkvijo.) 4. Sredstvo in metoda, kako zavzeti vernike za religiozno življenje. 5. Poudarek izvajanja "krščanske pravičnosti in krščanske karitas po okrožnici »Quadragesimo anno«. Viri: Razni spisi in razprave o KA; De pastoratione studiosorum, Lavant, sinoda 1911; Okrožnica o kršč. vzgoji mladine, 31. dec. 1929; Kardinal Faulhaber, Rufende Stimmen in der Wüste der Gegenwart, Herder & Comp. 1931, in drugo. 11. Za triletne in župnijske izpite v letu 1933. se določijo naslednje discipline in naslednji traktati: L Za triletni izpit. Cerkveno pravo: Officia ecclesiastica (Can. 145—195); Hierarchia iuris-dictionis ab Episcopis usque ad vicarios cooperatores (Can, 329—486); Ius matrimoniale (Can. 1012—1143 Cod. iur, can.). Triletni izpit se vrši dne 5. oktobra 1933, ob 10. uri v Avli kn.-šk. Duhovniškega semenišča v Mariboru in je obvezen za vse duhovnike, ki so po končanih bogoslovnih študijah v letih 1930, 1931 in 1932 stopili v dušno pastirstvo. Glej »Oglasnik« 1919, stran 25 nasi. II. Za župnijske izpite: 1. Eksegeza: Nedeljski in prazniški listi: na presv. Rešnjega Telesa ter 9., 10., 11., 18. nedeljo po Rink. (Komentar: Dr. F. S. Gutjahr: Die zwei Briefe an die Korinther.) 2. Dogmatika: Christologia. De gratia actuali. De sacramentis in genere; in specie de sacramentis Confirmationis et ss. Eucharistiae. 3. Moralno bogoslovje: De praeceptis decalogi. 4. Cerkveno pravo: Jus matrimoniale. Uprava cerkvenega premoženja. 5. Pastoralno bogoslovje: a) O Zakramentu sv. pokore, b) H o-degetika: Pastirovanje vernikov po psiholoških, stanovskih in socijalnih razlikah, c) Homiletika: Predloži se izgotovljena pridiga. Spored pridige in vire je na prvi strani rokopisa točno označiti. Čas za pridigo je 20 minut, č) Katehetika: Predloži naj se spisana kateheza za peto, ozir. šesto in sedmo šolsko leto osnovne šole, ki naj obravnava vprašanja katekizma 270 do 274 o delu in poklicu. Čas za katehezo 20 minut. Župnijski izpiti se bodo v tekočem letu vršili v dnevih 26. in 27. aprila ter 25. in 26. oktobra v kn.-šk. Duhovniškem semenišču v Mariboru Prošnje za pripust k župnijskemu izpitu je treba vsaj 14 dni pred izpitom predložiti kn.-šk. ordinariatu po pristojnem dekanijskem uradu. (Primerjaj Synodus Lavant. 1900, str. 563 nasi. Pripombe. Trienalih izpiti se polagajo samo ustno. Župnijski izpiti se polagajo, kakor sledi: a) Samo pismeno: Eksegeza. b) Samo ustno: Dogmatika in pastoralno bogoslovje. Pridiga in kateheza se predložita vsaj 14 dni pred župnijskim izpitom; pri izpitu se predložena pridiga predava ter je nastop iz predložene kateheze. c) Pismeno in ustmeno: Cerkveno pravo in moralno bogoslovje. Pismeni izpit (v sredo predpoldne in popoldne) bo reševal le praktične slučaje (kazui-stika). 12. Sveta olja se bodo delila po navadi na Veliki četrtek v škofijski pisarni. Posodice naj se poprej skrbno osnažijo. 13. Cena uradnih tiskovin 1933. Cena za Oglasnik lavantinske škofije 1933 znaša 50 Din, za Direktorij 20 Din. 14. Osebna naznanila. Imenovani so p. n. gg.: Vaclav Č e c h, župnik na Frankolovem, za kn.-šk. duhovnega svetovalca (21. jan. 1933); dr. Janez Janžekovič, suplent kršč. filozofije in komi vikar, za II. prefekta v kn.-šk. dijaškem semenišču v Mariboru (1. jan. 1933) in Rudolf Hanželič, dosedanji II. prefekt, za honor. veručitelja na drž. realni gimnaziji v Celju (1. jan. 1933). Postavljeni so čč. gg.: Marko S a ga j, župnik v Breznu ob Dravi, za soprovizorja v Sv. Ožbaltu ob Dravi (14. jan. 1933), kamor je s 1. febr. 1933 postavljen Janez K r u š i č, kaplan pri Sv. Marku niže Ptuja, kot provizor; Ciril Podržaj, kaplan v Ločah, je postavljen za provizorja v Kapelah pri Brežicah (1. febr. 1933). Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Leopold Arko iz Braslovč v Solčavo; Jožef Klemenc iz Dravograda na Vransko; Ivan Kodrič, iz Vranskega v Loče; Vincenc Kolman iz Solčave v Gornjo Radgono (L); Ivan M a k iz Ormoža v Dravograd (vsi s 1. febr. 1933). Nastavljen je za kaplana v Ormožu č. g. Rupert P u š n j a k , do sedaj provizor pri Sv. Barbari v Halozah (1. febr. 1933). V Kamnici je nastavljen za kaplana dr. Anton Trstenjak bogoslovec-duhovnik v zavodu Canisianum v Innsbrucku, pri Sv. Barbari v Slov. gor. pa p. Alojz Žužek D. J. (1. jan 1933). Umeščen je bil vlč. g. Leopold Kolenc, župnik v Kapelah pri Brežicah, kot župnik v Sv. Vidu pri Grobelnem (1. febr. 1933); župnija Sv, Barbara v Halozah je podeljena č. g. Francu Grobler, kaplanu v Gor. Radgoni (s 1, febr. 1933). Resigniral je na župnijo Gotovlje tamošnji župnik in duh. svetnik vlč. g. Robert Vaclavih Ordinacije: Tonzuro so prejeli dne 18. dec. 1932 v kn.-šk. hišni kapeli: Fr. Tarzicij Toš, fr. Otmar Vostner, fr. Marcel Marinšek in fr. Leonard Bogolin; vsi O. F. M. Prva dva nižja redova so imenovani prejeli dne 21. dec. 1932, d r ug a dva dne 28. dec 1932 tudi v kn.-šk. kapeli. — Subdiakonat so prejeli dne 6. jan. 1933 v stolni cerkvi v Mariboru: a) lavant, bogoslovci petoletniki: Štefan Čakš, Janez Čoki, Daniel Halas, Jožef Orešnik in Jožef Varga; b) četrtoletniki: Alojz Bratuša, Franc Križan, Franc Pečar in Ludvig Prelog; c) Jožef Ivošič, bogoslovec V. letnika iz krške škofije ter Janez Grgurev in Franc Kara-marko, bogoslovca IV. letnika iz šibeniške škofije. Umrli so p. n. gg.: Franc Nachtigall, vpok. župnik v Sv. Ožbaltu ob Dravi, dne 26. dec. 1932 v Senovem pri Rajhenburgu v 80. letu starosti; Blaž Brdnik, župnik v Št. Ožbaltu ob Dravi, dne 12. jan. 1933 v 64. letu starosti; Peter Zadravec, vpok. župnik od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji, dne 23. jan. 1933 v ormoški bolnici v 67. letu starosti; p. Clarus Rottmann, frančiškan, kn.-šk. duh. svetovalec, spovednik mariborskih šolskih sester, dne 26. jan. 1933 v 73. letu starosti in Roman S k e r b s, vpok. župnik iz Prevorja, dne 6. februarja 1933 kot hišni duhovnik bolnice v Slovenjgradcu v 59. letu starosti. R. I. P. Lavantinski knezoškofijski ordinariat v Mariboru, dne 11. februarja 1933. Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr, Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.