(fotb: EMS)	POŠTNINA PLAĆANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Predsednik planinske zveze Slovenije
Planinci smo se srečali z delno prenovo zakona o elementarnih in ostalih nesrečah. Tudi s to vsebino, ki se je v praksi pokazala in izkazala, ne moremo biti zadovoljni, saj je tako imenovano brezplačno reševanje in zdravljenje vse preveč zamegljeno in nejasno zapisano. Želimo, da bo v noveli zakona jasno zapisano, kaj in kdaj se reševanja s strani države ne plačuje ...
mag. FRANCI EKAR
v
Želimo varji •
•	r ti v • v •
vesel bozic*m
naiiiBB
• čestitamo
ob dnevu samostojnosti!
Uredništvo . Savinjskih novic
Informacije in naročila:
02 845 01 26
MINI MARKETING, d.o.o. Stranice
PE: Prečna 17, Oplotnica
KURILNO OLJE EL
in
EURODIESEL
'IH, 22. DECEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
■

Äf? «wrw
kl ^9 1 /CA C£L.]E
3000
CELJE
Sn°00J2
vm ozi Kje
>-	- - .«•- *-_yW* . V
«f n» m : mm.**'*, »HP r*\ Zgornjesavnjska kmetijska*
», }mtz'adrug^'Moz'rje^z.o. o. L/ I
L%É#
MŽtli^^am'^esOTč'ži;
^ to £007
i?/////^ vsem občanom in poslovnim partnerjem obilo zdravja: sreče, osebnih in poslovnik uspehov.:
Zahvaljuje mo se vam za izkazano zaupanje in se veselimo nadaljnjega sodelovanja.
Božične srečno ter zdravo Novo leto!
Obiščite trgovini Kmetijske zadruge Šaleška dolina:
-	Kmetijska trgovina Šmartno bo Paki, tel: 896 52 52 ali 051 317 024
-	Kmetijska trgovina Velenje, tel: 897 28 30 ali 051 353 783
kjer imajo bogato in ugodno izbiro pirotehničnih sredstev. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
, in razumevanja v domačem ^ j , in delovnem okolju! ^
Kolektiv Zadruge Mozirje
TISLERJEV PRUH
KRIVEC Janez s.p.
Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669
OSREDNJA
pW RJ S.6 »Vif»-”
Tretja stran
Skrivnost je odkrita
Čeprav je aktualna tema tokratne številke Savinjskih novic namenjena zdravstvu, se namenoma ne bom posvetil omenjeni problematiki, saj je minister Andrej Bručan uspešno prestal interpelacijo v parlamentu, torej na tem področju ni realno pričakovati večjih sprememb.
Z veliko večjim zadovoljstvom načenjam tematiko prihajajočih božičnih praznikov, ki so za marsikoga najlepši prazniki v letu. Kristusovo rojstvo simbolizira začetek nečesa novega, pozitivnega, predstavlja začetek odkrivanja novih, dotlej neznanih spoznanj, simbolizira začetek novega obdobja človeške ere.
Številni misleci so skozi zgodovino skušali priti do odgovora na vprašanje, v čem je skrivnost našega življenja. Nekateri so se uspeli celo dokopati do odgovora, vendar so ga ljubosumno čuvali zase ali pašo ga delili le z ozko skupino somišljenikov. Z razvojem človeške družbe, zlasti v času po II. svetovni vojni, je začelo število posameznikov, ki so spoznali skrivnost življenja, postopoma naraščati, letos pa se je skupina priznanih mislecev, vizionarjev in govorcev odločila, da človeštvu razkrije skrivnost v obliki video seminarja.
Nastal je film, ki si ga lahko ogledate na spletni strani www.thesecret.tv. iz njega pa se je mogoče naučiti, da je temeljna skrivnost našega življenja skrita v zakonu privlačnosti: vse, kar imamo, dobro ali slabo, sami privlačimo v svoje življenje s podobami in predstavami v svojih mislih. Postanemo to, o čemer razmišljamo večino časa, in privlačimo stvari, osebe ter okoliščine, o katerih, zavestno ali podzavestno, razmišljamo večino časa. Naše misli se uresničijo.
Ker se večina ljudi tega ne zaveda, nima nadzora nad svojim življenjem. Prepričani so, da se jim življenje pač dogaja, v resnici pa so njihove misli prepuščene »avtomatskemu pilotu«, ki privlači stvari, ki so skladne z njihovim načinom razmišljanja. Zato negativni ljudje privlačijo negativne stvari, pozitivni ljudje privlačijo pozitivne stvari, bogati ljudje privlačijo še več bogastva...
Najpomembnejše, kar izhaja iz omenjenega filma, je spoznanje, da lahko vplivamo na svoje življenje. Vsi imamo pravico do dobrih stvari, do sreče, zdravja in izobilja. Toda če si jih globoko v srcu pravzaprav ne želimo, ker ne verjamemo, da jih lahko imamo, ali pa si mislimo, da sijih ne zaslužimo, jih zares nikoli ne bomo imeli... Želim vam lepe božične praznike in na svidenje še enkrat pred novim letom!
IZ VSEBINE:
Obilna Ljubno:
Proračun za prihodnje leto naravnan zelo razvojno in investicijsko...
Komu je slovensko
zdravstvo sploh namenjeno?...........4
Območni svet Sa-Ša regije:
Župani zagovarjajo večjo avtonomijo.7
Intervju:
Mag. Franci Ekar,
predsednik Planinske zveze Slovenije.8
Občinski svet Nazarje:
Pečovnik podžupan,
Purnat nepoklicni župan...........10
Ljubno ob Savinji:
Ustanovljen prvi fotografski klub v dolini.... 15
Zgornja Savinjska dolina:
Božiček obdaroval otroke in
varovance društva Sožitje....34, 35
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 51,22. december 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ZDRAVSTVO V SLOVENIJI
w	_
Čemu in predvsem komu {e slovensko zdravstvo
sploh namenjeno?
Za Božič si radi voščimo mnogo zdravja. Naj ga bo obilo! Kajti ravno svojemu zdravju bomo morali namenjati vedno več pozornosti, saj je naše zdravstvo žal prezaposleno z drugimi zadevami. Velika pozornost je namenjena podeljevanju koncesij, koristi od njih nimajo v prvi vrsti bolniki. Nadalje je precej pozornosti posvečene višanju premij zdravst-venega zavarovanja. Tudi tu ne gre za dobrobit bolnikov.
Dolge čakalne vrste so še vedno mnogo predolge. Koristi od njih imajo predvsem zdravniki zasebniki, delujoči v specialističnih ambulantah, ki jim obupani bolniki raje plačajo iz svojega žepa, kot še naprej le čakajo. Premalo pozornosti pa je namenjene bolnim. Tistim, katerim bi zdravstvo moralo služiti.
Za prebivalstvo kot celoto je v zdravstvu vsekakor pomembnejši javni interes
ZDRAVJE ODVISNO OD MATERIALNEGA STANJA POSAMEZNIKA
Zdravstvo se vztrajno draži. Poraba za zdravila namenjenega denarja je v letošnjem letu narasla za skoraj sedem odstotkov. Za medicinske in tehnične pripomočke je bilo v prvem polletju letošnjega leta porabljena skoraj milijarda tolarjev več kot lani v enakem obdobju. Posledično so se podražile premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Prva je za podražitev poskrbela Vzajemna, sledila je Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.
Država in njena vlada vedno večje breme financiranja zdravstvene "črne luknje" prelagata na državljane. In jim hkrati jemljeta vedno več pravic. V letos ustanovljenem Gibanju za ohranitev javnega zdravstva opozarjajo, da izid zdravljenja postaja odvisen od materialnega stanja posameznika; privatizacija in doplačila ustvarjajo državljane prvega in drugega reda. Žaljim lahko
Naša anketa
Ste zadovoljni z delom ministrstva za zdravstvo?
Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko rekli za interpelacijo ministru za zdravstvo Andreju Bručanu. Ta bo namreč imel še naprej škarje in platno pri krojenju dela na področju zdravstva, ker za interpelacijo ni glasovalo dovolj poslancev. Čeprav so mu očitali razgradnjo zdravstvenega sistema in številne druge napake, to ni bilo dovolj, da bi mu spodnesli ministrski stolček. Ali je minister in ministrstvo za zdravstvo delalo dobro ali slabo, ali dela za paciente ali za zdravnike, so mnenja deljena. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani?
Jože Grudnik, Spodnja Rečica
Težko bi rekel, za koga dela ministrstvo za zdravstvo. Interpelacija ministru Bručanu je bila za lase privlečena in se mi zdi, daje to maslo LDS, da so lahko nekatere svoje »grehe« skrili oziroma usmerili pozornost drugam. Minister dobro dela, čakalne vrste so se dokazano zmanjšale. To lahko rečem iz lastnih izkušenj, ker vozim ženo v Ljubljano v bolnišnico na pregled in ne čaka več tako dolgo kot včasih. Sam nimam izkušenj ne zjavnim ne z zasebnim zdravstvom. Grem namreč tako redko k zdravniku, da ko sem imel prometno nesrečo, so ugotovili, daje moj zdravstveni karton zgubljen.
Hermina Pungartnik, Mozirje Ministrstvo za zdravstvo se mi zdi, daje bolj zaradi zdravnikov kot pa zaradi pacientov. Moja zdravnica dela tudi v zasebništvu in se mi zdi, da zna prisluhniti ljudem prav tako kot tisti zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu. Tudi če potrebujem zelo drage preiskave, mi jih omogoči. Kadar pa moram vceljsko bolnišnico, pa lahko rečem, daje tudi tam osebje zelo prijazno.
Damjana Podbregar, Mozirje
Dogodke na področju zdravstva zelo malo spremljam. A kljub temu lahko zatrdim, da zdravniki delajo za paciente - tako zasebniki kot tisti v javnem zdravstvu. Kolikor sem potrebovala njihovo pomoč, predvsem zaradi otrok, sem vedno dobila kvalitetne zdravstvene storitve. Vendar sem prepričana, da bi za podeljevanje koncesij morali biti določeni kriteriji, ki bi jih morali zdravniki izpolnjevati. Mislim pa, daje za vse nas najboljše javno zdravslvo.
Ivo Novak, Mozirje
Minister Bručan zelo dobro vodi ministrstvo za zdravstvo. Kar nekaj takšnih sivari je uspel narediti, kar ni bilo rešeno več let. Predvsem je skrajšal čakalne dobe. Vendar mislim, daje delal več v korist zdravnikov kot pa v korist pacientov. Zdi se mi, daje podelil preveč koncesij. To bi lahko bilo na dolgi rok zelo slabo v primerjavi zjavnim zdravstvom.
Emilija Psič, Rovt pod Menino Ministrstvo za zdravstvo dela zelo malo za paciente, od njega imajo več koristi zdravniki. Žal ne morem primerjati javnega in zasebnega zdravstva, ker koristim le uslugejavnega. Obiskujem onkološko ambulanto v Ljubljani, sedaj le enkrat letno zaradi kontrol, in lahko rečem, da je osebje zelo prijazno.
Anton Velam, Zavodice
Ministrstvo skrbi ieza zdravnike injim kot po tekočem traku podeljuje koncesije. Za njihovo podeljevanje bi morali na ministrstvu izdelati točno določene kriterije in se jih tudi držati. Kljub temu pa se mi zdi, da so tako zdravniki v zasebnem kot zdravniki vjavnem zdravstvu prijazni in znajo prisluhniti pacientu in poskrbeti za vse preiskave, kijih ta potrebuje.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril. M. Sem
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali odobravate uporabo pirotehničnih sredstev ob praznikih?
Rezultati ankete kažejo, da so anketiranci v veliki večini izrecno proti pokanju ob praznikih.
Tokratno vprašanje: ali bi bili pripravljeni plačevati višjo zavarovalniško premijo za višji zdravstveni standard? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 26. decembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
prikima prenekateri bolnik, ki vsaj nekaj časa preživi po bolnišnicah ali v čakanju na specialistične preglede. Seveda pa krivda ne leži na posameznih zdravnikih, ampak na sistemu, po katerem se zdravstvo ravna.
JE KONCESIONARSTVO RES REŠITEV?
Pod taktirko ministra za zdravstvo Andreja Bručana se koncesije podeljujejo brez pravega reda. Menda zato, da bi se skrajšale čakalne vrste. Delno se to že dogaja. A za kakšno ceno? Nenačrtna privatizacija zdravniškega dela, ko zdravniki za javni denar delajo kot zasebniki, v ospredje postavlja denar in dobiček, kar prinaša škodo zavarovancem in obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Tako trdi Martin Toth, svetovalec Svetovne banke za razvoj in svetovalec za razvoj zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Toth opozarja, da bo zasebnik ved-
no upošteval dohodkovni, zdravstveni dom pojavni interes. In čeprav je za zdravnika in posamezne bolnike koncesionarstvo boljše, je za prebivalstvo kot celoto pomembnejši javni interes.
Poleg tega izkušnje kažejo, da imajo države z največ privatizacije in največ zasebnimi sredstvi v sistemu najdražje, a še zdaleč ne najuspešnejše sisteme. Takšni državi sta npr. ZDA in Švica. Zagovorniki privatizacije v zdravstvu ugovarjajo. Zdravniki koncesionarji so bolj motivirani, prijaznejši, imajo lepo urejene prostore, naročajo na uro, kakovost njihovega delaje primerljiva z zdravniki v zdravstvenem domu. Tako s te strani.
KOMU VERJETI?
Verjetno ima vsaka stran po svoje prav. Na to, katera resnica bo tista prava, bomo morali počakati. Medtem pa ostajajo dejstva, da se slovensko zdravstvo še naprej draži v breme davkoplačevalcev,
da imajo bolniki vedno manj pravic in da je še vedno denar tisti, ki edini odpre prava vrata. Tudi v sistemu, ki naj bi varoval človeka v najbolj ranljivem obdobju. In zato vedno
več ljudi verjame tistim, ki trdijo, da ima slovensko zdravstvo preveč šibkih točk, da bi mu državljani še lahko zaupali.
Tatiana Golob
Ida Pustoslemšek Kramer, dr. med.
Ida Pustoslemšek Kramer
(foto: Tatiana Golob)
- V Zgornji Savinjski dolini sta le še dva splošna zdravnika, ki delata v okviru javnega zdravstva. Bojan Leskovšek in vi.
V Zgornji Savinjski dolini je koncesionarstvo v zdravstvu zelo razširjeno, in sicer je zobozdravstvo
pokrito kar 80-odstotno, med splošnimi zdravniki pa je koncesionarjev 70 odstotkov. Pravzaprav v okviru javnega zdravstva deluje le še Zdravstvena postaja Nazarje, kjer je tudi sedež Zdravstvenega doma (Zgornjesavinjski zdravstveni dom op.p.). In ravno to je najbolj pereče.
Zdravstveni dom je sedaj že tako majhen, da lahko odcepitev le ene službe pomeni propad zdravstvenega doma. To pa bi bilo zelo slabo za prebivalstvo naše doline. Sicer ni nič narobe, če so zdravniki koncesionarji, sem pa mnenja, da morajo ostale zdravstvene službe ostati v okviru javnega zdravstva, če želimo obdržati trenuten nivo zdravstvenega varstva. Dosegli smo torej kritično točko. Če se Zdravstvenemu domu odvzame katerakoli služba, te institucije finančno ne bo mogoče več voditi. Drži tudi, da so v Zdravstvenemu domu le še dva splošna zdravnika in dva zobozdravnika.
- Se med vami pojavljajo še kakšne težnje po koncesionarstvu?
Zaenkrat smo zadovoljni, smo dober kolektiv in mislim, da o pridobitvi koncesije zaenkrat ne razmišlja nobeden izmed nas.
Če pa se karkoli zgodi, pa je jasno, da lahko med koncesionarje odidemo tudi mi. Jasno je, da bo vsak poskušal poskrbeti zase oziroma za svojo službo. Ampak potem bo z Zdravstvenim domom konec.
-	Se tudi v službi za nujno pomoč pojavljajo težave z dežuranjem? Znano je namreč, da marsikje po Sloveniji zdravniki zasebniki nočejo opravljati svojega dela dežurstev.
Ne. Z veseljem lahko rečem, da je sodelovanje med zdravniki zasebniki ter našim Zdravstvenim domom zgledno in težav glede dežuranja ali sodelovanja z ostalimi zdravslvenimi službami nimamo. Dogovarjanja potekajo brez težav, seveda pa je na obeh straneh potrebna strpnost, s strani koncesionarjev volja za delo, z naše strani pa pošteno plačilo. Naši zdravniki se zavedajo, da so kot splošni zdravniki dolžni opraviti svoj del dežurstev.
-	Kakšno je vaše mnenje glede podeljevanja koncesij splošnim zdravnikom? So se tudi v naši dolini podeljevale brez pravega reda?
Pri nas podeljevanje koncesij ni prineslo zmede. Vsi, ki so postali
koncesionarji, so ostali na svojem delovnem mestu, obdržali so enak urnik dela. Za ljudi se ni nič spremenilo. Želim poudariti, da so naši zdravniki, ki so odšli med koncesion-arje, zavedni zdravniki in niso spreminjali sistema dela, kije ljudem blizu že leta. Urnik dela seje spreminjal le pri zobozdravnikih koncesionarjih.
Menim, da ni nič narobe, če se koncesije podeljujejo na primarni ravni, saj se za bolnike, vsaj pri nas, nič ne spremeni. Je pa podeljevanje koncesij slabo z drugega vidika. Ko zavarovalnice del sredstev podelijo koncesionarju, jih del vzamejo nam oziroma zavodu. Koncesionar pa svojega dobička ne bo vlagal v posodobitev ali vzdrževanje ostalih zdravstvenih služb, kot so reševalna služba, laboratorij, fizioterapija. To dela Zdravstveni dom. Mi ves višek sredstev vložimo nazaj v naš zavod. Imamo prenovljeno stavbo, ambulante, skrbimo za nakup reševalnih vozil. S tem pa delamo v dobro ljudi, saj skrbimo, da so zdravstvene službe ustrezno opremljene za nudenje kvalitetne zdravstvene pomoči.
Tatiana Golob
OBČINA LJUBNO
Proračun za prihodnje leto naravnan zelo razvojno in investicijsko
»Lahko rečem, da smo izpolnili vse zastavljene cilje za letošnje leto, le da je povezovalna cesta z radmir-skega polja proti poslovni coni Loke še vedno samo zakoličena. Nekaj je k upočasnitvi prispevala državna administracija, nekaj počasno pridobivanje zemljišč, vendar mislim, da še ni nič zamujeno. Če bo vreme naklonjeno gradbenim posegom, bodo stroji zabrneli še letos,« je na prednovoletnim srečanjem z novinarji razlagala županja Anka Rakun.
Občina Ljubno je praviloma med
Na seji Upravnega odbora Savin-jsko-šaleške območne zbornice, ki je bila n. decembra v Velenju, je članom odbora in predstavnikom vidnejših podjetij iz tega območja svojo vizijo delovanja predstavil začasni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar.
Hribarse zavzema za avtonomne, a v mreži organizirane območne zbornice, panožna združenja in skupne izvedbe GZS, temu pa mora biti prilagojen tudi model financiranja. Združenja dejavnosti so že vjeseni pričela graditi vsako svoj model vsebin in članarine za predvideno manjše število članov, ki je posledica odprave obveznega članstva. To je sicer v skladu z novim statutom zbornice, otežuje pa postavitev enovitega modela članarine in znižanja članarine GZS, iz katere se poleg združenj financirajo še območne zbornice.
Upravni odbor se je do podpore usmeritvam začasnega predsednika Hribarja opredelil pogojno. Soglašali so, daje usklajeno delovanje sistema GZS potrebno, da pa je preobrazba GZS neizbežna, z njo pa tudi racionalizacija števila enot. Predvideva se tudi pravno osamosvajanje nekaterih območnih zbornic, ki imajo pri povezovanju malih in sred-
tistimi, ki s sprejemanjem proračuna nimajo posebnih težav. Županja zagotavlja, daje proračun za prihodnje leto naravnan zelo razvojno in investicijsko, saj je razmerje med uresničevanjem tekočih z zakonom določenih nalog in razvojnimi cilji približno 70 proti 30. Med investicijskimi cilji velja omeniti industrijsko cono Loke, v kateri bodo prihodnje leto s komunalnim opremljanjem zemljišč poskusili zagotoviti pogoje za podjetniški razvoj. Pri revitalizaciji trškega jedra nameravajo hkrati z
njih podjetij prednost. Tukaj se kaže možnost po ustalitvi razmer tudi za Savinjsko-šaleško območno gospodarsko zbornico Velenje.
To sta načeloma podprla tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič in mag. Marijan Penšek iz Gorenja, kije začasno izstopilo iz članstva GZS. Članarina za mala podjetja naj bo dostopna, za velika pa posebej dogovorjena. Z obema sistemoma bo potrebno vsebinske in finančne podrobnosti še doreči. Gorenje bo na teh dogovorjenih osnovah spet aktiven član zbornice. Podporo povezovanju v območno GZ izražata tudi BSH Hišni aparati Nazarje in Termoelektrarna Šoštanj. Herman Remic iz podjetja Heri Nazarje je kot predstavnik malega podjetja menil, da članarina ni vprašljiva, če bo zbornica močan zastopnikinteresovčlanov do države.
Ustanovili so Kolegij direktorjev velikih gospodarskih družb Sa-Ša regije pod predsedstvom dr. Uroša Rotnika. Kolegij bo deloval v okviru Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice. Še v tem letu bo dorekel vsebino, vire financiranja in status območne zbornice v sistemu prenovljene GZS.
Marija Lebar
Županja Anka Rakun je vesela, da letos v ljubenski občini beležijo več rojstev kot smrti
(foto: EMS)
obnovo farne cerkve sv. Elizabete dokončno urediti tudi glavni trg oziroma parkirišče pred muzejem, banko, cerkvijo in glavno cesto.
Županja je prepričana, da bodo s skupnimi prizadevanji uspeli uresničiti večino zastavljenih ciljev. Za izvajanje tekočih nalog bodo
Ljubenci porabili približno 300 milijonov proračunskega denarja, še naprej nameravajo podpirati tudi delovanje društev in v mejah možnosti pomembne dogodke preko celega leta.
Ljubenska županja zvelikim ponosom govori o podjetnikih, ki uslvarja-jo dodano vrednost v gospodarsko poslovni coni Loke, še posebej izpostavlja podjetja KLS, Davidov hram, Marki transport in Rihter. »Ob tem je potrebno izpostaviti tudi nekatere posameznike, ki imajo korenine v naši občini, ustvarjajo pa drugje, kakortudi mlade upe, kotje smučarski skakalec Primož Piki, ki se je z dobrimi rezultati uvrstil v državno reprezentanco. Nenazadnje je še posebej razveseljiv podatek, da nam bo letos uspelo prvič v dvanajstletni zgodovini občine s povečanjem natalitete premagati mortaliteto,« je optimistična Anka Rakun.
Savinjčan
VABILO NA JAVNO RAZGRNITEV IN OBRAVNAVO
LOKACIJSKEGA NAČRTA »Mozirske trate«
Vabimo vas, da se udeležite javne razgrnitve in javne obravnave predloga ureditve stanovanjske soseske z uresničitvijo sprejetega socialnega programa v območju »Mozirske trate«.
Predlog bo v obliki lokacijskega načrta javno razgrnjen v sejni sobi Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje v času od 1.1.2007 do 31.1.2007. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sejni sobi Občine Mozirje v sredo, 17.1.2007, z začetkom ob 16. uri.
Predlog bo javno razgrnjen in obravnavan na podlagi sklepa župana objavljenega v Uradnem listu RS, št. 131/2006, z dne 14.12.2006.
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA
Ustanovljen Kolegij direktorjev velikih gospodarskih družb
OBMOČNI SVET SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE
Župani zagovarjajo večjo avtonomijo
Županja in župani šestih zgornjesavinjskih in treh šaleških občin Sa-Ša regije so se na petkovem sestanku zavzeli za večjo neodvisnost od celjske Regionalne razvojne agencije, kar naj bi
jim prineslo bolj samostojno pozicijo v pogajanjih z vladnimi službami in konkuriranju za razvojna sredstva.
Zaradi pridružitve nove občine Rečica ob
Savinji bo potrebno podpisati dopolnilo k že prej podpisani pogodbi o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva Sa-Ša regije. Na vladno službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bodo vložili v njihovo evidenco zahtevek za vpis Območnega razvojnega partnerstva.
Delovanje agencije je bilo doslej odvisno le od finančne podpore občin, ki se bodo morale še dogovoriti o finančnem in vsebinskem nadzoru Sa-Še pri izvajanju posameznih nalog. Iz tega naslova se po besedah predsednice Območnega sveta Sa-Še, ljubenske županje Anke Rakun, pogovarjajo o ustanovitvi Razvojnega sveta regije, ki bo sestavljen iz predstavnikov občin, gospodarstva in nevladnih organizacij. Na petkovem sestankuje bilo govora že o nekaterih konkretnih imenih, vendar bodo konkretne rešitve opredelili po načelu razvojnih prednosti, kjer naj bi imel pomembno mesto predvsem turizem.
Savinjčan
Župani Savinjsko-šaleške regije si precej obetajo od območnega razvojnega partnerstva
(foto: EMS)
POLICISTI SO S POOSTRENIM NADZOROM KONTROLIRALI PSIHOFIZIČNO STANJE VOZNIKOV
Prometna kultura brez alkohola
V mesecu decembru, znanim tudi pod imenom »veseli«, se vsako leto poveča število vinjenih voznikov. Po statistikah policije ta na leto opravi 250 tisoč meritev alkotestov, število vinjenih voznikov pa je skrb vzbujajoča. Dejstvo je, da največ prometnih nesreč povzročijo prav vinjeni vozniki, praviloma zaradi neprilagojene hitrosti. Vodilo prebivalcev naše vinorodne dežele, kljub mnogim žrtvam prometnih nesreč, nikakor ne sovpada s sloganom Kadar pijem, ne vozim.
Zaradi skrb vzbujajočega števila vinjenih voznikov motornih vozil se postavlja vprašanje, zakaj vozniki v vinjenem stanju sploh sedejo za krmilo svojih jeklenih konjičkov. Strokovnjaki so enotnega mnenja, da so kazni še vedno preblage. Nekateri celo razmišljajo, da bi prekršek pod vplivom alkohola postal kaznivo dejanje, kar bi bilo tudi edino kaznivo dejanje, kjer alkohol ne bi bil olajševalna ampak oteževalna okoliščina.
Kljub temu da policisti na leto preverijo psihofizično stanje skoraj vsakega četrtega imetnika vozniškega dovoljenja,je alkohol še vedno stalni spremljevalec v prometu. Kot pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem, imamo Slovenci zelo specifičen odnos do alkohola, poleg tega pa tudi čuden pogled na pravila in zakone. Te skušamo navadno izigrati, namesto da bi se po njih ravnali in jih spoštovali.
Policijske patrulje iz Mozirja, Žalca in Celja so v noči s petka na soboto pri izvajanju poostrenega
nadzora cestnega prometa, s poudarkom na preverjanju alkoholiziranih voznikov po metodologiji Promil, ustavili 97 voznikov. Od tega sta imela dva v krvi več alkohola, kot je dovoljeno, zato so jima policisti po opravljenem običajnem
Policisti so z veseljem ugotovili, da je večina voznikov tokrat sedla za volan brez predhodnega pitja alkohola (foto: EMS)
postopku prepovedali nadaljnjo vožnjo. Enajstim voznikom je test sicer pokazal alkohol v krvi, vendar v še dopustnih mejah, zato so vožnjo lahko nadaljevali.
Zakonska omejitev za vožnjo za poklicne in miade voznike je 0,00 promila alkohola v litru krvi.
Dokazano je, da 0,2 do 0,5 promila alkohola v litru krvi povzroči rahlo zavrto možgansko aktivnost, ki povzroči občutek sproščenosti. Gre za zakonsko dovoljeno količino alkohola za vožnjo, čeprav je pri nekaterih lahko sposobnost za vožnjo že okrnjena. Od 0,5 do 0,8 promila alkohola v krvi pomeni občutno zmanjšanje kontrole. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost in zanesljivo ni več mogoče varno voziti.
Savinjčan
OBČINSKI ODBOR Co-Zjl VA RDEČEGA KRIŽA / UUBN0 0B SAVINJI
Cesta v Rastke 12
BRALCI, POMAGAJTE!
Starejša, socialno ogrožena oseba z Ljubnega ob Savinji potrebuje opremo za stanovanje, zlasti sobno omaro za oblačila in hladilnik.
Bralce Savinjskih novic vljudno prosi za pomoč. Kdor koli bi ji lahko odstopil kakšen kos pohištva, naj o tem obvesti Občinski odbor Rdečega križa Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 12.
Intervju
Mag. Franci Ekar (foto: EMS)
December postaja za planinski in gorski svet vedno bolj pomemben in aktualen, kajti v času adventnega pričakovanja se vsako leto oblikuje in deklarira svetovni dan gora. Osnovna pobuda je bila dana s strani OZN zaradi vse bolj kritičnega naravovarstvenega stanja v gorskem svetu, ki je vsak dan bolj izpostavljen prevelikim izrabam in obremenitvam naravovarstveno neos-veščenega gospodarstva. Predsednik osrednje slovenske planinske organizacije mag. Franci Ekarje prepričan, da se premalo upoštevajo in izvajajo pre-ventivno-zaščitni varovalni ukrepi.
- V današnjem času je vse bolj v ospredju vprašanje, kdo bo lastnik in s tem tudi gospodar planin in gora.
Zelo pomembno vprašanje, kdo bo »gospodar gora«. Bo to lastnik zemljišča, inšpekcijske inštitucije, mogoče država? Ali pa bo ostala društvena civilna planinska organizacija, ki seje v stoletju dokazovala in edina doživela in preživela vse strese, vojne in ujme, pritiske dnevnih politikov in ostalih vplivov, ki tako ali drugače bremenijo planinsko gorski svet?
MAG. FRANCI EKAR, PREDSEDNIK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (PZS)
Planine podarjajo ljudem vrednote za telo
in duha
-	Spremembe zakona o društvih so se zgodile brez upoštevanja širokih in dobronamernih pripomb društvenega prostovoljstva. Se je podobna zgodba dogajala z zakonom o društvenih poteh, kateri naj bi zaživel prihodnje leto?
Planinci smo se srečali tudi z delno prenovo zakona o elementarnih in ostalih nesrečah. Tudi sto vsebino, ki seje v praksi pokazala in izkazala, ne moremo biti zadovoljni, saj je tako imenovano brezplačno reševanje in zdravljenje vse preveč zamegljeno in nejasno zapisano. Želimo, da bo v noveli zakona jasno zapisano, kaj in kdaj se reševanja s strani države ne plačuje, kot tudi zapis definicij, kaj je ustreznost, primernost..., kajti prav iz teh nejasnosti slede subjektivne presoje in odločitve o plačilu reševanja. Da ali ne, seveda v breme tistega, ki je potreboval pomoč na gori oziroma se odločil za klic na pomoč. Prav v tem mesecu so se pričele priprave in razprave o novem zakonu o športu, nekakšno nadaljevanje oziroma prevetritev zakona iz leta 1998. Pri tem so pomembna planinska in alpinistična vprašanja, kam planinstvo sodi, kako bomo opredelili športno plezanje, kako bo s kategorizacijami in vrednotenji planinsko-športnih dejavnosti Predvsem pa opozarjamo in obenem sprašujemo, ali bodo strokovne in objektivne pripombe vzete na znanje in upoštevane?
-	Precej besed in razprav je bil deležen tudi zakon o triglavskem narodnem parku.
Ta zakon naj bi svoj veliki finale prav tako doživel prihodnje leto. Bo zmagala strokovno-znanstve-na modrost? Pravte odgovore pričakujemo, kajti političnih in sorodnih interesnih iger je že preveč. Planinska zveza je vtem procesu vključena v tako imenovano ekspertno skupino. Kot da pripravljavci tega zakona ne dojamejo, daje PZS lastnica planinskih objektov, upravljavka planinskih poti in največja uporabnica, obiskovalka in koristni-ca sveta in ostenij vtriglavskem narodnem parku. Obenem pa je prav PZS v zadnjih 50 letih postorila največ, da seje ta edini slovenski nacionalni park ohranil in sodobno oblikoval.
-	Vendar ne kaže dvomiti, da PZS tudi v novih časih utrjuje in celovito razvija svoje planinsko poslanstvo.
Maksimum dosegamo na področju mednarodnega, svetovnega športnega plezanja. Alpinizem ponovno dosega svojo nekdanjo slavo z opravljenimi vse težjimi vrhunskimi vzponi, osvo-
jitvami novih ostenj in vrhov. Vseslovenska in učinkovita so prizadevanja za planinsko okolje in naravovarstvene aktivnosti. Vsako leto se vse bolj odraža in vidi napredek v pozitivnem in kulturnem odnosu do gora, do gorskega sveta. Enako velika je osveščenost planinskega gospodarstva v gorskem svetu.
-	Mar to pomeni, da se povečuje tudi članstvo v planinski organizaciji?
V letošnjem letu ponovno zaznamujemo pozitiven trend rasti članstva. In pri tem je pomembno predvsem to, da se novo in obstoječe članstvo vse bolj zanima za planinska znanja, da se odloča za tozadevna usposabljanja in tudi razvija planinske aktivnosti tako v gorstvih sosednjih držov in svetovnih gorstvih.
-	Za kaj takega so potrebni kakovostni planinski programi in usposobljeni vodniki.
Planinski programi in načrtovanja planinskih društev in zveze so vzpodbudni ter objektivno usmerjeni še s posebnimi programskimi usmeritvami h kakovostnemu usposabljanju članstva. Nujno je, da so obiskovalci gora resnično usposobljeni za kar se da varno in kulturno gibanje
Maksimum dosegamo na področju mednarodnega, svetovnega športnega plezanja. Alpinizem ponovno dosega svojo nekdanjo slavo z opravljenimi vse težjimi vrhunskimi vzponi, osvojitvami novih ostenj in vrhov.
v gorskem svetu. Sedanji in novi čas to od nas terjata, zato se na gori ne kaže precenjevati in izzivati gorskih strmim. Vedno mora biti v ospredju skrb za preventivo ter varnost pri vzpenjanju in sestopanju z gore.
Prav pri zagotavljanjih največje varnosti planinca posameznika in skupin nosijo največje breme in odgovornost vodniki osrednje slovenske planinske organizacije. In prav tej strukturi moramo namenjati veliko pozornost, ne samo pri vodenju planinskih pohodov, tur po brezpotjih, ampak tudi na tak način, da se bomo odločali in vstopali v vrste planinskih vodnikov in zagotavljali kakovostno, kar se da vrhunsko strokovno in zanesljivo usposobljenost vodnika.
Intervju, Organizacije
-	Država je planinsko organizacijo znala izkoristiti, kadar jo je rabila, sicer pa se do planincev obnaša bolj ali manj mačehovsko.
V letu 2007 pričakujemo s strani države večjih pozornosti, še posebej pričakujemo sredstva za ekološke okoljevarstvene sanacije planinskih postojank.Z20 čistilnimi napravami, kolikor smo jih namestili doslej, v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni. Enaka pričakovanja so tudi na področju alpinizma, športnega plezanja, planinskega gospodarslva, planinskih poti in mednarodnih sodelovanj.
Prihodnje leto bo tako imenovano leto določenih sprememb in ureditev pri tako imenovanih izvajalskih opravilih gorskega reševanja za članstvo PZS in enako za ostale obiskovalce gora. Kot na ostalih področjih seje tudi tukaj zgodila evropska primerljivost in poenotenje. V našem primeru pričakujemo povzetke ne le pri tehnologiji in tehniki reševanja, ampaktudi na področju ekonomsko stroškovno cenovnih primerljivosti in enako primerljivih odzivnih reševalnih časih. Planinstvo je za državo zanesljivo ena največjih vrednot javnega interesa, tudi trdnega in zanesljivega domoljubja, ki je v pravem pomenu poslanstva In dela v javnem interesu in za javno dobro.
-	Prihodnje leto se boste slovenski planinci spominjali velikih in pomembnih obletnih in
prelomnic iz zgodovine slovenskega planinstva.
Osebno sem prepričan, da gre za legendarna dejanja slovenskega planinstva, v katerega so se posamezniki zapisali z zlatimi črkami. Nikakor ne moremo prezreti 115-letnice ustanovitve tako imenovanih piparjev, ki so leta 1892 pripravili vse za ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD). Spomniti se bo potrebno tudi »triglavskih prijateljev« slovenskega planinstva in Bohinja izpred 135 let, ko so formalno ustanovili prvo slovensko planinsko društvo. Slavili in častili bomo 95-letnico ustanovitve prve planinske reševalne postaje. Na Kredarici se bomo spominjali postavilve kapelice pred 110 leti, katero je v skromni veličini postavil Jakob Aljaž, član in častni član SPD. Markacisti ali bolje komisija za planinska pota bo obudila spomin na prvo knjižno izdajo prvih navodil markiranja planinskih potov.
Spominjanje planinskih osebnosti, planinskih veličin, brez katerih si je težko zamisliti tako uspešen razvoj slovenskega planinstva,je spoštljivo potrebno: 135 let rojstva legendarnega urednika Planinskega vestnika, dr. Josipa Tominška (rojen pri Porti na Slatini pri Gornjem Gradu, op.p.), 120 let smrti alpinista in pisatelja Evgena Lovšina, 95 let smrti prvega predsednika SPD Frana Orožma, 80 let smrti Jakoba Aljaža. Izteklo se je tudi 170 let od rojstva profesorja Johannesa Frischaufa, znamenitega raziskovalca Savinjsko Jezerskih Alp. 100-letnica rojstva dr. Mihe Potočnika pa pomeni
še svež spomin na njegovo ustvarjalnost in zasluge za slovensko planinslvo. Ob pogledih na preteklost smo se zazrli tudi na znak Planinske zveze Slovenije, kjer smo ob letnici 1893 zaznali, da manjka nekaj, kar bi to letnico opravičevalo. Zato je predlagano, da se ob letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva dopiše v znak ob tej letnici tudi SPD. Tudi stem simbolnim dejanjem bo del dolga do planinske preteklosti poravnan.
- Ali ni del dolga do preteklosti tudi izgradnja planinskega muzeja?
Srčno upam, da se bo tudi to zgodilo prihodnje leto, kajti prav vsako leto nas razne obletnice spominjajo in opominjajo na pretekla uspešna ustvarjanja in dela slovenskih planincev. Njihova dela so bila in še vedno so pomembna za slovensko razpoznavnost doma in po svetu, zato pričakujemo, da bo tudi država primaknila že tolikokrat obljubljeno pomoč za izgradnjo muzeja. Sedaj je vendarle čas in trenutek, da se nam planincem to zgodi in uresniči. Zavedati se moramo, daje častno biti član planinskega društva in enako v skupnosti Planinske zveze Slovenije. S tem izkazujemo in potrjujemo domoljubnost in pripadnost goram. Gore nas zbližujejo in razsvetljujejo, kajti planinska razpoznavnost je še vedno v prijaznosti, spoštovanju, srčnosti in pripravljenosti priskočiti na pomoč.
Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan
ZGORNJESAVINJSKI MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO USTANAVLJAJO LASTNO DRUŠTVO
Neenotnost med nekdanjimi nemškimi vojaki
Nekdanji mobilizirani vojaki iz Zgornje Savinjske doline ugotavljajo, da jim je država doslej priznala samo status žrtev vojnega nasilja, vendar brez mesečne rente, katera je priznana ostalim kategorijam žrtev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. (ZZVN). Leta 1991 jebilovZgom-ji Savinjski dolini 350 mobilizirancev, danes jih je z vdovami vred samo še 120, ugotavlja predsednik zgornjesavinjskega odbora štajerskega društva mobilizirancev Ivo Srčnik.
Zgornjesavinjski mobiliziranci so enotnega mnenja, da nimajo v sedanji organiziranosti društva nobenega vpliva na odločitve, kijih sprejemajo v Celju, zato so se odločili iz društva izstopiti in ustanoviti lastno. Postopek registracije naj bi stekel po novem letu, še naprej pa nameravajo ostali člani zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Največji problem je očitno finančno poslovanje društva, pravi Srčnik, ki zagotavlja, da so vso pobrano članarino vestno odvajali v Celje. Precej kritičnih besed so mobiliziranci namenili tudi sedanji vladajoči koaliciji, kateri so predlagali izenačenje z ostalimi žrtvami vojnega nasilja.
»Poskušali smo pridobiti vse stranke vladajoče koalicije, predsednike vlad, državnega zbora in ostale vodilne v slovenski politiki, da se predloži državnemu zboru v obravnavo novela zakona o
žrtvah vojnega nasilja. Vse je bilo brez uspeha, zato se sprašujemo, kako sodelovati z oblastjo, ki nam nasprotuje pri naši temeljni zahtevi za izenačitev po ZZVN z ostalimi žrtvami za pridobitev mesečne rente. To nam pripada po določi-
Mobiliziranci v nemško vojsko iz Zgornje Savinjske doline bodo odslej svoje pravice uveljavljali znotraj lastnega društva
(foto: EMS)
lih slovenske ustave in posebnem zakonu o pravici do izenačitve državljanov Slovenije,« razlaga predsednik zveze društev mobilizirancev Ludvik Puklavec. Precej nejevolje povzroča tudi odločitev vlade, po kateri vdovam mobilizirancev, ki so umrli pred 1. januarjem 1996 po slovenski zakonodaji odškodnina ne pripada. Ta bo možna, če jo bo izplačala Nemčija.
Za mobilizirance je očitno še vedno eden glavnih problemov odklonilen odnos večine slovenskih zgodovinarjev, ki se očitno ne želijo poglabljati in objektivno vrednotiti ta del zgodovine slovenskega naroda. Posledicaje, pravi Puklavec, da srednje generacije, ki so sedaj na oblasti, realnega stanja v severni Sloveniji v času II. svetovne vojne sploh ne poznajo, saj ta v ničemer ni primerljiva z razmerami v Ljubljanski pokrajini.
Savinjčan
Mislim, da je človek, ki je navezan na bogastvo, ki živi v skrbeh za bogastvo, v resnici zelo ubog. Če pa tak človek ponudi svoj denar, da služi drugim, je bogat, zelo bogat.
Mati Tereza^
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pečovnik podžupan, Purnat nepoklicni župan
Člani občinskega sveta Nazarje so na drugi redni seji, zadnji letos, imenovali odbore in komisije za mandatno obdobje 2006-2010. Nadzorni odbor bo vodila Mojca Šporin, odbor za negospodarstvo, javne službe in družbene dejavnosti Janez Štiglic, odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Matej Pečovnik, odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami pa Bojan Štrukelj.
Predsednica občinske volilne komisije je ostala Terezija Plaznik, komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade bo vodila Irena Vačovnik, predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je postal Stanko Flere, na čelu komisije za kmetijstvo je znova Štefka Goltnik, statutarni pravni komisiji pa bo predsedoval Janez Štiglic. Za predsednike krajevnih odborov so bili imenovani Matej Pečovnik (Nazarje), Stanko
Novi nazarski podžupan je Matej Pečovnik
(foto: Marija Šukaio)
Flere (Kokarje) in Bojan Štrukelj (Šmartno ob Dreti). Župan Ivan Purnatje za podžupana imenoval
Mateja Pečovnika.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o prenosu vodovoda, ki oskrbuje naselja v KS Šmartno ob Dreti, v upravljanje Javnega podjetja Komunala Mozirje, sklep o začasnem financiranju javne porabe do sprejema proračuna Občine Nazarje za leto 2007 in spremembe občinskega statuta in odloka o organiziranosti ter
načinu dela krajevnih skupnosti, ki med drugim določajo, da ima krajevni odbor najmanj sedem članov. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč bo v letu 2007 višja za štiri odstotke, Ivan Purnat pa bo funkcijo župana od 31. decembra dalje opravljal nepoklicno, ker se bo s tem dnem upokojil.
Franci Kotnik
-s-,»ra
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali z nami in nam priskočili kakorkoli na pomoč, z željo, da se vam v letu, ki prihaja, uresničijo vsi zastavljeni cilji!
Turistično društvo Nazarje Novo leto odpira duri, misel na prihodnost, domišljijo buri, naj začne se s smehom, s smehom naj konča se. Vsem pa naj veselo lepši jutri raste!
OBČINA NAZARJE	N	A	Z	A	R	J	e[	[fill]	
								'e	V
Občina Nazarje razpisuje v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni I. RS, št. 12/03, 77/03) ter na podlagi načrta prodaje občinskega stvarnega premoženja v letu 2006
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	Predmet prodaje: dvo in pol sobno stanovanje bruto površine 77,91 m2
2.	Izhodiščna cena: znižana ocenjena vrednost 10.642.000 SIT oziroma 44.408,27 EUR.
3.	Rok za zbiranje ponudb je 10. januar 2007 do 12. ure. Ponudniki oddajo svoje ponudbe osebno na sedežu občine ali pošljejo priporočeno po pošti. Ponudbe morajo na naslov prispeti do zgoraj določenega datuma in ure.
Ponudbi mora biti priloženo dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 10% izhodiščne cene na račun 01283-0100018921, z navedbo »varščina za javno zbiranje ponudb - stanovanje«. Ponudnikom, katerih ponudb ne bomo sprejeli, bomo varščino brezobrestno vrnili v osmih dneh po sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme.
4.	Prijavnem zbiranju ponudb lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu, fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista oziroma izpisek iz sodnega registra in pooblastilo za zastopanje pravne osebe. V ponudbi mora biti navedena ponujena
cena. Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu uspel, všteta v kupnino.
5.	Na javnem odpiranju ni višanja ponudb. Novo pisno ponudbo bodo udeleženci lahko posredovali v roki 3 dni pojavnem odpiranju.
6.	Javno odpiranje ponudb bo 10. januarja 2007 ob 13. uri, v sejni sobi Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
7.	Ponudnike bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. Pri izbiri ponudnika bo upoštevan kriterij; višina ponujene kupnine.
Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi pogodbe.
8.	Najugodnejši ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 10 dni po prejemu sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe, sicer varščina zapade v korist prodajalca.
9.	Kupec mora kupnino plačati v roku 8 dni od dneva sklenitve pogodbe, pri čemer se znesek vplačane varščine všteje v kupnino. Če kupec v roku 8 dni ne plača kupnine, pripada varščina prodajalcu, ki razdre pogodbo brez dodatnega opomina.
10.	Davek na promet nepremičnin, druge dajatve in stroške, razen stroškov vpisa nepremičnine v Zemljiško knjigo, nosi prodajalec.
11.	Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljeno«, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
12.	Pogoji iz tega javnega razpisa so sestavni del pogodbe o prodaji nepremičnine.
13.	Vse dodatne informacije o nakupu nepremičnine in dogovor glede možnega ogleda je na voljo po telefonu 839 16 00.
14.	Pisne ponudbe z dokazili pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje, z oznako: »ne odpiraj - ponudba za prodajo stanovanja«. Na hrbtni strani mora biti naveden polni naslov ponudnika.
Občina Nazarje
OKROGLA MIZA V SOLČAVI OB MEDNARODNEM DNEVU GORA
Ohranjanje biotske raznovrstnosti
Udeleženci okrogle mize vidijo najpomembnejše naloge v izobraževanju in ozaveščanju lokalnega prebivalstva
(foto: Marija Lebar)
V Solčavi je 11. decembra potekala okrogla miza in tiskovna konferenca ob mednarodnem dnevu gora. Obeh dogodkov so se udeležili najvidnejši predstavniki iz pristojnih ministrstev in ostalih organizacij, ki so povezane s to temo, navzoče pa je najprej pozdravil župan občine Solčava Alojz Lipnik.
11. december je za mednarodni dan gora razglasila skupščina OZN in je letos tematsko usmerjen v biotsko raznovrstnost v gorskem svetu. Cilj je do leta 2020 preprečiti upadanje vrst v svetovnem merilu. Temu cilju se pridružuje tudi država Slovenija s širokim naborom strokovnjakov in organizacij. Slovenci smo že leta 1993 podpisali Alpsko konvencijo, k varovanju narave pa nas obvezujejo tudi evrop-
ski dokumenti, zlasti direktiva Natura 2000. Območja, ki se jih ta direktiva tiče, predstavljajo v Sloveniji kar
35,5	odstotka vsega ozemlja, od tega precejšen del v gorskem svetu.
Najpomembnejše naloge vidijo
udeleženci okrogle mize v izobraževanju in ozaveščanju zlasti lokalnega prebivalstva, da bo to spoznalo v ohranjanju biotske raznovrstnosti svojo priložnost inje ne bojemalo kot omejitveni dejavnik pri razvoju in napredku. Menili so
še, da je na ohranjanje narave potrebno gledati zlasti s stališča domačega prebivalstva, saj je človek pomemben del ravno te biotske raznovrstnosti, ki bi brez njega zgubila pomen. Nekateri pomembni habitati pa brez človeškega poseganja v naravo sploh ne bi mogli obstajati in bi se pričeli zaraščati in spreminjati.
»Vesel sem, da okrogla miza s tako pomembno tematiko poteka ravno tukaj, kjer so ljudje vtisočletjih gospodarjenja znali ohraniti neokrnjeno naravo in se prilagoditi sobivanju vrst. Upam, da se bomo ob podobnih priložnostih v Solčavi še srečevali, je dejal sekretar na ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Starman.
Marija Lebar
DOBRI LJUDJE SO NESREČO NERODNOVE DRUŽINE IZ BOČNE SPREMENILI V NAJVEČJO RADOST
Sreča rojena v ognjenih zubljih
Po tem koje Nerodnovi družini iz Bočne oktobra požar uničil celotno notranjost stanovanjske hiše, so sosedje in krajani nesrečni družini takoj priskočili na pomoč. Naj spomnimo, da seje požar, kije izbruhnil v kuhinji, razširil po hiši in samo po zaslugi srečnega naključja in hitri pomoči gasilcev ter sosedov so domači ušli uničujočemu ognju. Kljub temu so morali zaradi zastrupitve vsi poiskati pomoč v celjski bolnišnici, najhuje jo je skupila mama Ana.
Hišo bomo že obnovili, samo da
bo z mamo vse v redu, je ob našem obisku dva dni po nesreči zaskrbljeno potarnala hči Majda Cigale, ki je skupaj z možem Jožetom po očetu in mami nasledila Nerodnovo domačijo v samem osrčju Bočne. Kot je ob obisku članov odbora za pomoč, kije poskrbel, da je bila hiša v dveh mesecih v celoti obnovljena, poudaril oče Franc Krznar, brez dobrih ljudi ne bi bilo nič. Sam je komaj verjel, da je to, kar so storili sosedje, krajani in ostali dobrotniki, sploh mogoče. Že po noči, v kateri so Nerodnovi ostali tako rekoč brez
Predsednik odbora za pomoč Ludvik Miklavc (desno) je po opravljenem delu z zadovoljstvom stisnil roko mladima gospodarjema Majdi in Jožetu (foto: EMS)
vsega premoženja, so prišli ljudje in začeli čistiti pogorišče in pripravljati vse potrebno za adaptacijo.
Predsednik odbora Ludvik Miklavc po opravljenem plemenitem delu zadovoljen pripoveduje o poteku
Vendar, pravi Miklavc, je treba na prvem mestu izpostaviti Bočane. Brez njihove požrtvovalnosti bi bili Nerodnovi v skrajno nezavidljivem položaju. Pri ljudeh je, tako kot že mnogokrat doslej, svoje veliko pos-
Ana in Franc Krznar sta hvaležna vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so brez odlašanja nesebično priskočili na pomoč
akcije. Nikogar ni bilo, ki bi Nerod-novim odrekel pomoč. Jesenski čas ni dovoljeval odlašanja. Sreča v nesreči je, da je bilo delavcem naklonjeno tudi vreme. Opravljenih je bilo preko 2.000 prostovoljnih delovnih ur, precej dobrotnikov je pomagalo materialno ali zdenarjem. Med prvimi so se klicu na pomoč odzvale zgornjesavinjske občine in Rdeči križ ter drušlva.
lanstvo opravil čut za sočloveka v veliki nesreči. Ana in Franc Krznar, s solzami neizmerne hvaležnosti v očeh, izgovarjata besede zahvale vsem in vsakomur posebej. Vsem bi želela stisniti roko in izraziti hvaležnost. Vendar topline prenovljenega doma, ki jo delita skupaj s hčerino družino, ni mogoče izraziti z besedami.
Savinjčan
0 božičnem času
Piše: Aleksander Videčnik
Našim prednikom je bil vsak praznični čas prilika za svečanosti in obredja, ki so po domovih ustvarjala posebno veličastno vzdušje, Žal je mnogo tega nadvse bogatega izročila naših prednikov utonilo v pozabo. Čas pač naredi svoje, pravijo ljudje.
O božičnem času je bilo nekoč na naših kmetijah še posebno slavnostno. Cela vrsta obrednih dejanj je označevala ta veliki praznik. Začelo se je že na dan svetega večera, ko je gospodinja pripravila testo za tri vrste kruha, kijih je pripravila kot obredne kruhe, za čas od božiča do treh kraljev. Ta kruh so imenovali različno, nekje namežnik, drugje božičnik ali tudi poprtnik.
Naj najprej pojasnimo, zakaj poprtnik. Pri vsaki hiši je bil obredni prt, ki ga je nova gospodinja prinesla k hiši. Imenovali so ga oprtnjak ali pa tudi prčnik. Ta prt so uporabljali le za pokrivanje božičnika oziroma za primer, koje pri hiši opravljal duhovnik obred umirajočemu. Tedaj so malo mizico pokrili s tem prtom. Ponekod so imeli tudi mizice nalašč za razne posebne obrede. Zanimivo, ljudje so pripisovali prčniku veliko moč - če je dojenček dobil hudo vročino, so ga ovili stem prtom in upali na ozdravitev.
Tudi veliki jezikoslovec Pleteršnikje v svojem slovitem slovarju imenoval božični kruh poprtnik. Ta izrazje razumljiv, ko vemo, da so omenjene obredne kruhe v noči na sam sveti večer pokrili prav s prčnikom. Ponekod so položili ta sveti kruh
v hiši na mizo, pod bogkovim kotom in ga pokrili z že imenovanim prtom, od tod izraz namežnik. Izraz božičnik pač označuje kruh, ki se deli na sam božič oziroma na vse tri božiče. Prčnik je bil velik nekaj okoli metra v kvadrat in je imel v sredini uvezeno sveto znamenje IHS, v kotih pa letnico in monogram gospodinje.
Gospodinje so različno pripravljale božičnik. V Šmihelu je bila navada, da so spekle tri vrste kruha, belega, zmesnega in ovsenega. Koje zvonilo Ave Marijo, so kruhe na gornjegrajskem nesle v kaščo. Tam so ga položile na posebno pripravljeno mizo, ga pokrile s prčnikom, priložile krožnik s soljo, drugega z otrobi in tretjega s semenskim žitom. Poleg vse tega je bila na mizi še svetilka, razpelo in blagoslovljena voda. Ponekod so pod mizo položili kakšno orodje, komat ali jarem, da bi bilo delo srečno, živina pa zdrava. Na mizi so pustili ključ od kašče, da bi ta bila obilno polna.
Po navadi so delili domačim ljudem po košček belega božičnika, kos tega so vrgli v vodnjak, da bi bila voda zdrava. Ovsen božičnik pa so dajali bolni živini, zmesnega pa kmečkim poslom, ki so po božiču odšli domov, in če so se z gospodarjem spet dogovorili za delo na kmetiji, so prišli po novem letu spet nazaj.
Na sploh je veljal božičnik kot sveti kruh (blagoslovljen v sveti noči) in ljudje so verjeli, da bo tisti, ki na sam božični dan zaužije sedem koščkov tega kruha vse prihodnje leto izredno močan. Zato so mladi fantje radi na božič prihajali v sosednje hiše voščiti praznike, ker so pričakovali dar v koščku božičnika.
Seveda, kot smo omenili že v uvodu, niso bili vsi obredi v zvezi z božičnim kruhom povsod enaki. To je pač odvisno od vpliva, na eni strani Koroške (zgornja doline), na drugi strani pa je bilo čutiti vpliv ravninskega dela Savinjske doline.
Zadnji kos božičnika so razdelili družini na dan
svetih treh kraljev. Tedaj so morali otroci zanj skakati, gospodinja je košček držala visoko, zato, da so se zanj potrudili. Kruh je na sploh bii zelo čislan in če je le košček padel na tla, so ga hitro pobrali. To je bila navada inje dokazovala izredno spoštovanje do vsakdanjega kruha. Naj omenimo, da so božičnik delili tudi na "drugi božič" - novega leta dan.
Morda je še zanimivo pripomniti, da sem v naši dolini naštel vsega 14 obrednih kruhov, vsak od njih ima svoje ime. To dokazuje izredno spoštovanje naših ljudi do kruha.
Blagoslavljanje živine in stavb na kmetiji
Na dan pred božičem so na kmetijah opravili blagoslovitev vsega, kar jim je služilo za delo in življenje. Ta obredje še ponekod v rabi. Običajno so stopili vsi člani družine v red, na čelu je šla mati ali velika dekla, kije molila. Gospodarje blagoslavljal z blagoslovljeno vodo, najprej po hiši in poslopjih kmetije, nato pa so šli v hlev, kjer so blagoslovili tudi živino. Družina je krenila do prve obdelane zemlje in tam opravila blagoslov. Marsikje so med tem obredom tudi kadili s kadilom. Ta obred so opravljali z velikim spoštovanjem in v veliki pobožnosti.
STARA PESEM
Zapel jo je Tone Mlačnik iz Luč. Po njeni vsebini smemo sklepati, daje ljudska in dokaj stara.
Ti postriči na ti gmajnci ki to živinco vahtajo.
Prišel ji h je angel klicat', je blo o polnoči.
3ècemo stare fotografije
Nošnja sena v bremenih. Slika je bila posneta leta 1961, poslal pa nam jo je Jože First iz
Logarske doline.
Le sem pejte in poglejte, kaj v stat'd za 'no lepo dete je. Veselimo se vsi skupaj tega rojstva božjega.
Kar je Eva pregrešila iz svojo prevzetnostjo, je Marija zadobila z veliko ponižnostjo.
Ona matije postala tega nebeškega kralja, veselimo se vsi skupaj tega rojstva božjega.
V eni štaTci je bil rojen naš Zveličar - kralj zemlje, v ene jasli položen, čeprav je kralj, čez vse kralje.

DOBRODELNI KONCERT NA LJUBNEM OB SAVINJI
Samo življenje za druge je vredno življenja
Humanitarno društvo M&V Novina je v sodelovanju z Rdečim križem in Kulturnim društvom Ljubno ob Savinji priredilo dobrodelni koncert za nabavo električnih postelj na hema-toonkološkem oddelku pediatrične klinike v Ljubljani. Družinskemu triu Novina, ki prihaja iz bližine Novega mesta, so se na koncertu kot gostje pridružili tudi Habrovi fantje iz Luč, harmonikar Primož Zvir s svojimi učenci in najmlajši ljubenski pevci, Otroški pevski zbor KD Ljubno.
Rdeča nit koncerta je bila v znamenju glasbenih točk glasbenikov iz družine Novina, ki jo že dobra tri desetletja spremlja rak - bolezen, ki je pred slabim desetletjem vzela njihovega očeta Marjana, pred dobrim mesecem dni pa je po kratkotrajnem boju z zahrbtno boleznijo umrl komaj 28-ietni sin Borut.
Vse te preizkušnje pa niso zlomile mame Vladke, ki sedaj še z dvema sinovoma nadaljuje z dobrodelnimi koncerti za otroke, obolele za rakom,
Družina Novina se s humanitarno dejavnostjo ukvarja že od leta 1989
(foto: Franjo Atelšek)
Tudi Habrovi fantje so znani po svojih dobrodelnih koncertih
(foto: Franjo Atelšek)
s katerimi je mlada družina Novina začela že leta 1989. V več kot poldrugem desetletju prirejanja dobrodelnih koncertov so z glasbenimi nastopi pod naslovom »Samo življenje za druge je vredno življenja« in z zbiranjem denarnih sredstev pomoči potrebnim otrokom storili veliko dobrega.
Tudi dvorana ljubenskega kulturnega domaje bila polna po zaslugi dobrih ljudi, ki so znali prisluhniti
humanitarni ideji glasbenikov Novina. Ob nabranih preko dvesto tolarskih tisočakov so gledalci in nastopajoči gosti z odliko opravili izpit iz dobrodelnosti, ostaja le grenak priokus obnašanja pristojnih institucij, ki resda skrbijo za zaščito avtorstva izvajanih glasbenih točk, so pa brez občutka za dobrodelnost, ki družini Novina pomeni del njihovega življenja.
Franjo Atelšek
Izberite vašega občana leta 2006!
V predzadnjem krogu smo prejeli naslednje glasove za občanko oziroma občana leta:
Občina Mozirje: Anton Gračner, Ljubija 83, (27); Aleš Herček, Aškerčeva 52, (15); Ivan Suhoveršnik, Loke 26, (13); Maja Mihalinec, Podvrh 38, (9); Vilma Marčinko, Savinjska c. 31, (7); Urška Cokan, Loke 4, (6); Alja Omladič, Mozirje, (3); Stane Podsedenšek, Mlinska pot, (2); dr. Karmen Fürst, Ljubija, (2); Jure Repenšek, Na tratah, (1).
Občina Nazarje: p. Franci Kovše, Samostanska pot 50, (95); Matej Pečovnik, Tominškova 8, (92); Janez Poljanšek, Dobletina, (6); Roman Krajner, Žlabor 28, (5); Samo Ribežl, Nazarje, (2); Franc Žehelj, Pusto Polje, (1).
Občina Gornji Grad: Lojze Ternar, Tirosek 51, (54); Nuša Purnat, Novo naselje, (40); Anica Rop Hribrska, Bočna 47, (6); Klemen Sovinšek, Tirosek 54, (4); Marko Potočnik, Bočna 102, (4); Jože Božič, Prod 35, (3); Pepka Suhoveršnik, Šmiklavž 24, (2); Edi Mavrič, Lenart 1, (2); Toni Rifelj, Attemsov trg, (1); Silva Mlinar, Bočna, (1).
Občina Rečica ob Savinji: Vinko Rakun, Varpolje 19, (20); Andrej Glušič, Dol Suha 29, (17); Ana Nuša Rebernik, Rečica, (8); Vinko Jeraj, Rečica 101, (8); Jože Kramer, Varpolje, (7); Drago Poličnik, Sp. Rečica 48, (7); Ida Pustoslemšek, Varpolje, (5); Darko Atelšek, Poljane 44, (3); Ferdinand Luknar, župnik, (3); Anton Miklavc, Nizka, (2); Cveta Poličnik, Sp. Rečica 48, (1);
Franjo Pukart, Varpolje 32, (1).
Občina Ljubno ob Savinji: Martin Pušenjak, dekan, (6); Miro Strašek, direktor KLS, (4); Anka Rakun, Ljubno, (4); Boštjan Kosmač, Savina 45, (4); Primož Piki, Ljubno, (1).
Občina Luče: Jože Pančur, Krnica 23, (46); Marija Preskar, Luče, (12); Tomaž Pečovnik, Strmec 21, (10); David Špeh, Podvolovljek 31, (1).
Občina Solčava: Mateja Suhodolnik, Logarska d. 25, (11); Vojko Klemenšek, Robanov kot 8, (9); Gregor Preprotnik, Solčava 37, (8); Jana Žibovt, Solčava 41, (5); Benjamin Kokovnik, Podolševa 10, (5); Silvester Molan, žup., Solčava, (2); Vinko Slapnik, Podolševa 25, (1); Leopold Prelesnik, Solčava 31, (1); Gregor Funtek, Robanov kot 23, (1); Marjeta Prelesnik, Solčava 31, (1).
VrPr
NATBKÌ ,
ajnmftotef
Aparthotel Natura Lačja vas 31 3331 Nazarje
Žreb je bil tokrat naklonjen Ivici Poličnik,
Robanov kot 44, Solčava, ki za nagrado prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik.
Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 26. decembra 2006 (takrat se zaključi zadnji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Upoštevali bomo samo kupončke iz tekoče številke.
Občan(ka) leta 2006 v občili je po mojem mnenju
ime in priimek, naslov stalnega bivališča
Moje me h primek:
Moj naslov:	___________________________
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta_4i333_1 Nazarje _
Roman Muriša je nadaljevanje prvega dela Lainščkove panonske trilogije Ločil bom peno od valov. Dogajanje je postavljeno v predvojno Mursko Soboto, ki je prizorišče močnih političnih strasti.
Julian Spransky, mlad inženir, sodeluje pri gradnji mostu čez Muro, ki mu pomeni maščevanje reki in hkrati osvoboditev. Obremenjen je s skrivnostnim izginotjem matere, kije sledila klicu ljubezni v valove, oče pa jo neutolažljivo išče in v blodnjah umre. Julianovo zaprto srce prebudi Zinaida, ob kateri kmalu začuti, da mu je usojena. Vendar upanje, da bosta drug drugega varovala, ne traja dolgo. Dekletovi starši nasprotujejo zvezi, zato načrtujeta pobeg. Zgodba se tragično konča.
Čar romana je večplastnost, metaforičnost in izrazit čustveni naboj ljudi, kijihje zaznamovala reka Mura.
Knjižnica Mozirje
JVa&f ànxSef
Domači
Prešlo je leto, prišel je dan,
ko ti Klara
praznuješ drusi rojstni dan.
Logarska dolina 30. december 2006 injkjjjg ob 17. uri
BjT	iB	Slovenija
Na koncertu prijateljstva bodo sodelovali:
oncert
nlbO
n
banka celje
POKROVITELJI: Avto Aktiv Intermercatus d.o.o., Zavarovalnica Maribor d.d., STO, NLB d.d., Banka Celje d.d., Logarska dolina d.o.o. OBČINE: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji
PETAR
GRAŠO
SLOVENSKI
OKTET
CASINO BAND HAPPY BAND
KATJA KLEMENC
VOKALNA
SKUPINA TISA
OTROCI IZ OSNOVNE
ŠOLE SOLČAVA
VSTOPNINE NI!
VLJUDNO VABLJENI
Hotel Plesnik
★	★	★ tdf
Organizacija in informacije: Hotel Plesnik (03) 839 23 00
Avto Aktiv Intermercatus
A* FER| LAINŠČEK !	Muriša
WtoJWmÉ J:	• *
... 'M
A«» ùntici àcciftafù
Ivan Vratnik
praznuje 80. rojstni dan
Želimo ti se veliko zdravja m zadovoljstva!
Zena Marija, sinova in hčerke z družinami!
KNJIGA MESECA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IN KRAJEVNI ODBOR NAZARJE
Druženje kot nekakšna inventura v letu, ki odhaja
Tudi v jeseni življenja je druženje tisto, ki prinaša veliko pozitivne energije in seveda veselja ob snidenju. To dokazujejo tudi številni starostniki, ki so dopolnili sedem desetletij in več, ter člani društva upokojencev iz nazorske krajevne skupnosti. Tretjo soboto v decembru so se namreč srečali na vsakoletnem družabnem srečanju, ki sta ga pripravila krajevni odbor in društvo upokojencev.
Kljub temu da je letošnje srečanje prvič potekalo v osnovni šoli, je bilo prijetno in nepozabno. Za slednje so s prisrčnim programom poskrbeli osnovnošolci in njihova mentorica. Harmonikarji, kitaristka in plesalke so popestrile dan
Udeleženci srečanja so prisluhnili prisrčnemu nastopu nazarskih osnovnošolcev (foto: Marija Šukaio)
udeležencem, ki so ob klepetu obujali spomine na dni, ko so aktivno ustvarjali utrip kraja.
Pozdravne besede ob zaključku programa sta vsem skupaj namenila predsednik društva Janez Štiglic in podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik. Medtem ko je Štiglic poudaril, daje vsakoletno druženje nekakšna inventura v letu, ki odhaja, ter vsem prisotnim zaželel zdravja in prijetne praznike, pa je Pečovnik predstavil aktivnosti in delo nazorske občine. To je bilo zaradi letošnjih volitev bolj skromno, vendar pa so načrti za prihodnje obdobje bolj smelo naravnani.
Marija Šukaio
LJUBNO OB SAVINJI
Ustanovljen prvi fotografski klub v dolini
Na pobudo zgornjesavinjskih ljubiteljev fotografije je bil ustanovljen prvi fotografski klub v naši dolini. Člani kluba so imeli prvi občni zbor drugo decembrsko nedeljo v ljubenskem kulturnem domu.
Foto klub Flosar trenutno šteje 21 članov in združuje fotografe, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s fotografijo in želijo s svojo dejavnostjo popestriti kulturno dejavnost v svoji okolici. Člani so soglasno potrdili predlagano predsedstvo, upravni odbor in statut kluba.
Predsednik kluba Milan Cerarje napovedal, da naj bi v prihodnjem letu vsaj enkrat organizirati skupinsko razstavo fotografij, organizirali
Predsednik novoustanovljenega fotografskega kluba Flosar -Milan Cerar (foto: Stepa)
BREZPLAČNO PRANJE
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 29. decembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
AM.MIKIAVC
TEHNIČNI PREGLEDI d.o,o. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
skupinske fotografske izlete in bodo lahko prirejali predavanja in sodelovati na fotografskih nateča- srečanja. Za častnega člana so jih. Skušali bodo najti primerne imenovali Marjana Tekauca. prostore za skupna sestajanja, kjer	• Štefan Matjaž - Stepa
BORO
WEISS
Brušenje, ObNOVA Rezil ìin OnodjA_
R^doVAN Weìss s.p.
Zahvaljujemo de Vdem sponzorjem, % udeležencem in Vdem odtalim, ki do 1 pripomogli k ud|3edni larvi javni trgatvi najdtarejde zgomjedavinjdke trte v Okonini. \>ada nedebična |aomoč nam je v d|3odbudo, da de bolj natančno razidčemo zgodovindke vire o nadi domačiji in z ljubeznijo negujemo nado vindko trto.
\)dem nadim d tran kam de zahvaljujemo za zaupanje in jim, kakor tadi bralcem Savinjdkib novic in občanom, vodčimo vedel božič, Veliko zdravja in Udjaedno novo leto 2.007!
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU
Ambroževa maša za zgornjesavinjske čebelarje
Člani narodnozabavnega ansambla Spev iz Šmartnega ob Paki so s svojim nastopom v gornjegrajskem centru starejših dokazali, da trenutno sodijo med boljše vokalne skupine pri nas. Njihovo ubrano štiriglasno petje ponarodelih pesmi je marsikomu orosilo oko, vendar je že naslednji hip njihov pristen humor raz-
vedril ozračje v sproščujoč smeh. Ne dogaja se prav pogosto, da stanovalci tako spontano pritegnejo s svojimi glasovi, kot se je dogajalo ob nastopu Speva, kar pomeni, da bi uprava centra svojim varovancem ob Miklavževih dnevih težko pripravila bolj zaželeno darilo.
Savinjčan
Sproščen nastop ansambla Spev je bil za stanovalce centra najlepše Miklavževo darilo (foto: EMS)
Prisotni so se sprostili ob zvokih godčeve harmonike in družno zapeli
(foto: Franjo Atelšek)
Srečanje je v prvem delu tudi tokrat potekalo ob zanimivem in prisrčnem programu, v katerem je predsednik društva Franjo Povh na sebi svojstven način predstavil delovanje društva in njegove aktivnosti. Doprinos k zanimivemu dogajanju so dodali tudi drugi nastopajoči, med katerimi je bila tudi ljubenska županja Anka Rakun, ki se na podobnih srečanjih redno srečuje s »svojimi« upokojenci.
Najbolj sproščen del druženja je bil tudi tokrat, ko so prisotni ob zvokih
godčeve harmonike družno zapeli nekaj že skoraj pozabljenih pesmi, ki se vsedanjem času slišijo samo še na podobnih srečanjih ljudi, ki jimje bila slovenska pesem ob svojem času del njihovega življenjskega vsakdana.
Številčna udeležba je tudi letos pokazala, da podobna srečanja starejšim veliko pomenijo. Na njih lahko ponovno vsaj za kratko zavrtijo čas nazaj, z vedno prisotno pesmijo in dobro voljo pa pozabijo na vsakdanje skrbi in težave.
Franjo Atelšek
Leto se izteka, stem tudi delo okrog čebel. Čebele so decembra v času največjega mirovanja, zato zgornje-savinjski čebelarji izkoristijota časza skupno cerkveno bogoslužje pri novoštiftni Mariji Zvezdi, katerega že nekaj let daruje tamkajšnji župnik Lojze Ternar. Pri maši je sodeloval združeni zbor pevcev iz Bočne in Nove Štifte. Srečanje čebelarjev je povezano z 7. decembrom, ko godu-je njihov zavetnik sveti Ambrož.
Ambrož je živel od leta 340 do 397. Legenda pravi, da se mu je še kot dojenčku, spečemu v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki gaje varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambrožev oče, izkušen čebelar, je ukazal naj pustijo otroka pri miru in tako seje roj čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela. Potem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij. Ambrozij je grški izrazza mano, ki naj bi bila hrana za bogove inje da-
Maša po namenu čebelarjev ima več kot samo simbolen pomen, je zahvala za prejete dobrote in priprošnja za ohranitev neokrnjenega življenjskega prostora čebel (foto: EMS)
primerjal z ljudmi, ki se vse premalokrat zgledujemo po čebelah.
Besedo zahvale sta dodala tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Purnat in predsednik Čebelarske družine Gornji Grad Franc Bezovšek, za katerega je Nova Štifta nekakšen raj za čebele, saj so številni čebelarji, ki vozijo svoje družine na pašo v te kraje, le redko razočarani. Posebno zahvalo pa je glavni organizator srečanja Ivan Rop namenil vsem, ki so z delom ali kako drugače prispevali, da je slovesnost pozitivno izzvenela tudi v družabnem smislu.
Savinjčan
jala večno mladost ter nesmrtnost.
ŽupnikTernar je v mašnem nagovoru izpostavil delavnost in marljivost čebel, ki kot posameznice s svojo majhnostjo prinašajo v skupni dom neznatne količine medu. Zato je moč čebel v skupnosti in medsebojni harmoniji, kar je Ternar
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Pesem je kot vsakdanji kruh
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Dobra volja je najboljše zdravilo
Upokojenci iz ljubenske občine so se tudi letos množično udeležili prednovoletnega srečanja v večnamenskem prostoru ljubenske osnovne šole. Priljubljeno druženje ljubenskih starostnikov je organiziralo domače društvo upokojencev, vsakič pa k organizaciji veliko pripomore tudi ljubenska občina.
;!:vv

\\opic ®
NATURA
apartfiotd
Cafi®
N VSAKA KAKA.
mone
sem svojim cenjenim strankam in vsem blalcem Savinjskih novic želimo lepo preživete praznike in vse dobro v novem letu!
Naj vam leto 2007 prinese veliko sreče, veselja, zdravja ter
cfo pfirp firÄ fowl
Kolektiv Caffe Tropic iz Žalca
p
-> , , - ~
Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Teli839-32-00
Vsem sodelavce™ poslovnim partnerjem in občanom ž*limo zadovoljno in veselo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov ter veliko sreče, zdravja in
miru v novem letu.
JURČEK
:	La
t> carpa
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure

©ENERJ» E
Markd 5 KO K 5.P.,
Cesta na Lepd Njivo 19, 3330 Mozirje tel. D3/B39-00-91, GSM □41/622-6CD

\üfä0GD
želimo miren Božič, ponosno
praznovanje Dneva samostojnosti in obilo uspehov v novem letu 2007«
»
I MIZARSTVO REMIC	
PRIHOVA 45	
NAZARJE 3331	I
tel./faks: 03 583 18 25	Il II
NUDIMO VAM:	Ji-1 j
• VHODNA VRATA	
• NOTRANJA VRATA	iv n 1
• OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ IN OBLIK	
• NOTRANJA OPREMA	- 1
• MONTAŽA V NOVE ALI STARE OBJEKTE !	IIBSSSSm
VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM I	
ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 20071	
GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ telefon 03/83 93 504 ali 505 fax 03/ 83 93 507
Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si
DAVIDOV HRAM
NOVOLETNA PONUDBA 2007
JERUZALEM ORMOŽ	CENA V SIT Z DDV
Chardonnay 0.75 1, suho	694.00
Sivi pinot 0.75 1, suho	759.00
Laški rizling 0.75 1, suho	430,00
Šipon 0.75 1, suho	430,00
PTUJSKA KLET	
Noblesse Zeleni silvanec0.75 1, suho	746,00
Royai red Modri p., Modra Fr. 0.75 1, suho	690,00
RADGONSKE GORICE	
Penina srebrna pol suha 0.75 1	1.349,00
Penina zlata pol suha 0.75 1	1.699,00
Traminec 0.75 1	1.330,00
GORIŠKA BRDA	
Rebula Villa Brici 0.75 1	289,00
Merlot Villa Brici 0.75 1	450,00
VINA KRAS SEŽANA	
Marmorna penina 0,75 1, polsuho	999,00
OSTALI DARILNI PROGRAM	
Whisky Chivas Regal 12 yo 0.70 I	4.930,00
Whisky Ballantines 0.70 I, tin box	2.999,00
Whisky Ballantines + 2 kozarca 0.70 I	3.099,00
Whisky Jack Daniels 0.70 I, tin box	4.100,00
Viljamovka Roner + 2 kozarca 0.70 I	4.420,00
Jaegermeister 0.70 I, tin box	2.645,00
Jaegermeister 0.70 i + 2 kozarca	2.415,00
Breskovo vino 0.50 I, Tomažič	1.475,00
Dulcis belo 0.75 I, deželno vino	499,00
Dulcis rdeče 0.75 I, Cabernet - Merlot	599,00
GASTRO PROGRAM	
Kompot ananas koščki, 3050 g	799,00
Kompot marelica, 4100 g	1.150,00
Kompot breskev, 2600 g	680,00
Sadna solata, 2600 g	890,00
Koruza sladka, 2500 g	670,00
Fižol beli, rjavi 2550 g G.G.	390,00
I Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdrav
mm ra iw* mm r« mi
ftMdkufiW	r7TT75nT7ì®

IV f tri ifSeA'tf
) banka celje
www.banka-celje.si
ŠE UGODNEJŠA OBRESTNA MERA!
Ce tradicija se kaj velja, naj Vam naše dimnikarske želje ob prehodu v novo leto prinesejo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov
Kolektiv EKO DIM d.o.o. Ravne na Koroškem _
Poslovanje enot Banke Celje med novoletnimi prazniki
Vse enote Banke Celje bodo v petek,
29. decembra 2006, delovale nemoteno po veljavnem odpiralnem času, v soboto, 30. decembra 2006, pa bodo vse enote zaprte.
1. in 2. januarja bo za samostojne podjetnike in pravne osebe, ki poslujejo z gotovino, od 10. do 14. ure odprta Poslovalnica Ljubljanska na Ljubljanski la v Celju.
Omogočala bo zamenjavo tolarskih bankovcev in kovancev v evrske bankovce in kovance ter zamenjavo večjih evrskih apoenov v manjše. Znesek zamenjave bo omejen na 1.500 evrov.
Drugih bančnih storitev, vključno z vpogledi v stanje na računih in dvigi z računov, ne bo mogoče opravljati.
! J)banka celje
lit -	» §a
Naložbe Ufeč-dusii Sp.
Tel.: 03/ 83948^1 Internet: www.nalo: E-mail:tnfo@nalozb
/	Delovni č:
1C pon. - pet.: 8.00-12.01
RADIO GOLPI
www.radioMjldi.si
NOW P«f«A - ST« PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
www.storman.si
TRGOVINA' IN MIZARSTVO
Miloš LUKAČ^p^r
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: .03/^9 48 4$
Vsem svojim strankam * in poslovnim partnerjem ^‘ll se zahvaljujemo zaizkazano zaupanje, s
J’ .4
;ijetne ih
blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu,2007 pa obilo^ osebne sreče in zadovoljstva!
MODRA ŠTEVILKA
www cimpr si Vellko osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 2007 vam želi kolektiv podjetja Simer d.o.o.
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE Z.O.O.
Braslovče 23
Kolektiv mizarstva in Naložbe Lukač
KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE
Vas vabi na ugoden nakup kmetijske mehanizacije znamk slovenskih proizvajalcev
-	Sip Šempeter (obračalniki, zgrabljalniki, kosilnice, trosilci gnoja ...)
-	Creina Kranj (cisterne za gnojevko od 1.200 Ido 6.000 I)
-	Tehnostroj Ljutomer (prikolice 4, 5, 6 t...)
ter ostalih proizvajalcev
-	Trosilec za gnoj cena: 885.000 sit ali 3.693 eur
-	Razsipalnik mineralnih gnojil: 57.500 sit an 239 eur
-	Prikolica 5 t z poviški: 1.485.000 sit ali 6.190 eur
-	Cisterna 2.700 I: 835.000 sit a» 3.484 eur
-	Obračalnik pajek 350: 505.000 sit ali 2.100eur
AKCIJSKE CENE GNOJIL
-	NPK 15-15-15: 2.750 sit ali 11,48 eur	8HI8
-	KAN: 2.150 sit ali 8,98 eur
-	UREA: 2.450 sit ali 10,23 eur
o
Vse cene so z ddv.	.
Cene veljajo do razprodaje zalog.
Lahko nas obiščete ali pokličete na
telefon 03/703-12-40, fax 03/703-12-41, gsm 041/696-789.
Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2007!
Štorman
Kakor utrinki izginjajo leta v večnost časa. Iskreno želimo, da bi Vaš božični večer in utrinek z letnico 2007 zaznamovali: zdravje, sreča, mir ter številni uspehi.
Vaši Zvone, Milica, Elizabeta, Anamarija, mama
ter vsi zaposleni v gostiščih in hotelih žtorman
V Šempetru, v decembru 2006
Šport center ^ gBE PRODNIK W J,
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savhji ^ k|J| Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111
iiJgWESELE BOŽIČNE
igTERjUSBESN Cr
WmmmWoÌLm
ftffiMČZELT KiLEKT
|p^^CE^m|
^rrodmk!
OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK
s.p., Na trgu 5, Mozirje Telefon: 03/839-49-53
Delovni čas: od 8h - 19h Sobota: od 8h - 12h
^ &CaJ bodo bližnji praktiki izpolnjeni 3 vaso osobno srečo in veseljem,
sirarje, dobra volje.
CELJE
kVZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
tava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122
izvajanje del
nizkih gradenj
-VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST
-	UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKUUČK0V TER DVORIŠČ
-	IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE
SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV
srečo in vam želimo!
m vsem
prijetne božične praznike v letu 2007 pa obilo sreče in dobrega
poslovnega sodelovanja.
bunm.ojp f))Ir ULDA
m SERVIS. ZA SREČNO PO'
Delavni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 13.00 ure
ROTAL PNEVMATIKA: ULTRA GRIP 7 WiH'fatf'
V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru:
Vulkanizerstvo in avtooptika Novak
Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji, tei., fax.: 03/584M69, 03/838-10-70, GSM: 041/783-Ó61

W®M
Maks Slatinšek 031 695 208
i§§t^paiki:
031 389 218 SlMiF 041783 022
Želimo vam vesel&pra v novem letu pa veliko poslovnih uspehov,'zäh in osebnegd'zèdóyq
•S «MZBwSS
Starc» leto~žiWSg^piDm i n oy, jpiPm^Kovanj, člG^ekodobc^my||2^^M
5K!gGniQmyQŽ^i5i2(0r0/7i
življenje gre naprej in mi z vami


Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis	03/425-45-52
www.rsl.si
R.L.S. Levec, d.o.o.,
Levec 56/c, Petrovče
JAVNO
■PODJETJE
Savinjska cesta 4 , Tel.: (03) 839*1i6
želimo mirne in prijazne božične
in SuhèversnH:
'inko Jei
srečni
v novo leto 2007
načelnik Upravne enote Mozirje
Vinko POLIČNIK \ s sodelavci
nase	Si	tor	m
Ü	n	ješ:	si
Zupan občine Nazarje
ihT^iiiiwiWtflliilllitiii i mil' "C Ivan Purnat s sodelavci
človeških








Obdobje praznikov je čas veselja.
Je čas, ko se ozremo v prihodnost in se -predvsem po dobrih stvareh -spominjamo preteklosti
Želimo Vam veliko dobrih spominov, mirne blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu 2007.
Vabimo Vas na ogled živih jaslic v Dol-Suho v ponedeljek, 25. decembra, in v torek, 26. decembra 2006.
Oba dneva se bosta uprizoritvi skrivnostnega božičnega dogajanja pričeli ob 17. in 18.30 uri.
Turistično društvo Rečica ob Savinji

Naj =Vafe družine preplavi bogato doživljanje božične noči, naj bodo dnevi polepšani z nasmehi, Iskrenostjo.
sreco m zaravjemT. naše skupno delo pa s prijaznimi odnosi. Veliko uspehov osebne sreče prihajajočem letu 2007
m-
vam želijo
župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, olfčinski svet in občinska uprava
^/Novoletne
M'oiUtoh teWneìijSVkh,
"Zal	a
V'
sreča naj najdetpot do vseh!
Blagoslovljene
bpzicneypraznike
• / >. MA. I \ . . termiru, ljubezni m
jJ\ Nß	J ■ ir
sreče v

v letu» ki] prihaja!
/i v
Zupan občine Rečica ob Savinji
Ji Vinko JerajTin občinski svet Š	I	___
‘ k f "	* V,
|<akor utrinek izginjajo leta v neskončnost casa. Haj \)aw minejo v zdravju, ireči in zadovoljstvu. ,^Jaj,(j odo dnevi in naše skupno deto polepšani s prijaznimi odnosijpx dobrim sodelovanjem, naših družin pa se naj dotakne glob’d ko sporočilo in bogato doživetje 'pozione noci.

\>etiko uspehov in odebne dreče v prihajajočem novem tet«. 2007 želimo Viem občanom m bratcem Savinjskih novic.
Župan Občine J-u.ce občinski svet in občim* ka^upraVa
V letu 2007 uživajte v drobnlfotstvareh; morda se/boste nekoč ozrli in spSznall, da so bile velike.. •
•iS	V (Ana Cesar)
(Ana uesarj
JSlele Božične praznike^
ponosno praznovanje dneva ^i^sampstoj no st i ter srécn^novo leto 2007.
N Si
Nova Slovenija
OBČINSKI ODBOR MOZIRJE
PROSTOVOLJNO J| GASILSKO M DRUŠTVO
RADMIRJE
želi vsem svojim članom in krajanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2007.
To želimo tudi vsem sponzorjem, vsem nastopajočim in vsem, ki ste nam pomagali pri raznih prireditvah.
SRČNO ŽELIMO, DÀ BI NASE POMOČI NIKOLI NE POTREBOVALI.

Srečen in ¥ lep Božič ter zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2007
•r
Vam želi občinski odbor Mozirje
Danes, za jutri, Za Slovenijo.
/.sds.si
Slovenska demokratska stranka
NLB d.d. Trg republike 2,1000 Ljubljana

-dSitMl
IkSreeno umUspešno 2007 BTbiudskolumwerzo Velenje!
Cenjenim poslovnim partnerjem v Občini Nazarje, vsem slušateljem,
‘ vpisanim v programih Ljudske univerze Velenje in Centru za samostojno učenje bazarje s področja občin Zgpteie.^gniske doline, se zahvaljujemo za sodelovanje in Vam .db/zSÉp^^^^|;ga1eta
ZNANJE JE STALNICA VSEH GENERACIJ!
Ribiška družina Ljubno ob Savinji
___Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje
Telefon: 03 / 898-54-50, F. pošta: info@lu-ve!enje Sp®"?.-	----- Spletne strani: wvvw.lu-velenje.si
želi svojin elanom ii njihovim družinam ter vsem ribičem vesele božične praznike ii
srečno novo leto, m 0 * * # Dober prijem tudi
v letu 2007!
Ribiška družina Ljubno ob Savinji
Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha!

d. o. o. Nazarje
POSLOVNE STORITVE
Zadrečka cesta 8, Nazarje
Novo leto, to nove so poti... Na njih pa vsako jutro naj drobna sreča dan vam prebudi.
*
Želimo mm mirne božične praznike, o prihajajočem letu pa zdravja, sreče in dosti poslovnih uspehov.
Kolektiv
ocnEPWH,
www.input.si
Bernard Basti s.p., Podsmrečje 14,3342 Gornji Grad tel.:03/ 5 843 071, fax: 03/ 5 843 075, e-mail: foto.graf@siol.net
©Qpaa Sa?«© m QalMsS© Bod oogjs^BSb
i©@8ŠČITEfS¥El SAWasSliSvi

iQÌTVa
vam želi kolektiv pizzerije Pr pek in pekarne Rednak
sigma barve
odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba.
trgovina inr
BARVE LAKI AiKlA d.O.O.
Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18
SIGMA
COATINGS
Vesele božične in novoletne praznike ter mnogo sreče in optimizma v letu 2007 vam želi celoten kolektiv Avto Igor iz Velenja!
Wm:
03/ 8370-890
ÈBELAÌ3 RELAX
ràZJ5.
Tel: 041-227-133
Obilo zdravja ^	^
ter srečno in varno vožnjo ^ vlefii: 200% Vam želi AvtololaRelax Mozirje !
Vosol bo/io for vo-solo, /drovo, uspešno, polno,
< Ir« i<jo<'on<), po vosom okusu kroj, zooovno in nopo/o«
no leto
Navdih za vaš dom - zavese Bodoni -
Éifrne praznike ter obilo sobrie sreče v leM žtffli
Bodoni d
Delovni čas: 8h-17h
sobota 8h -12h
trgovina, proizvodnja, storitve
V LETU, KI PRIHAJA VAM ŽELIMO ČIM VEČ PRIJAZNIH MISLI, NAKLONJENOSTI, LJUBEZNI IN LEPIH TRENUJKOMs

Vipotnik Janez s.p Gotovlje 111c, 3310 Žalec
DELOVNI CAS:
pon. - pet.: od 8.00 do 19.00
sob.: od 8.00 do 12.00
MESARSKI STROJI IN PRIBOR
Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material.
Telefon:
710-23-30
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2007!
IMITA ToFo.
ŽAGARSTVO IN TRGOVINA MAZEJ J ANEZ s.p.
Primorska 7/a, ŠOŠTANJ
božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2007!
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV
MURKO ALOJZ
LJUBNO OB SAVINJI
V (03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513
Vesele božične
|V	y.
praznike in srečno növo leto 2007!
Gostilna PETRIN
LJUBNO
Marija Murko, tel. 839-40-10
vas vabi vsak dan, razen ob torkih.
V/
objave: Peter Popržen. Kidričeva 2b. Velenje
iSM. MIKLAVC
Naj bo zadnja noč v letu pravljična, z iskrico zahvale za izkazano zaupanje ter z željo, da se bo v novem letu, ki je pred nami, medsebojno zaupanje še poglobilo in bo v letu 2007 zapisano kot srečno leto našega življenja
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Veliko sreče, zdravja in iskrenega prijateljstva vam želi
frizerski salon Andreja!
Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 in Frizerski salon Andreja Gornji Grad, telefon: 839 28 45 NOVO: manikura
jcfč esiulMsi^i
[lj^lTe^^^^g^a^^imzazelr
Kidričeva 2b, Velenje
dvi^tn^azeieimer^nmSmili^lm^
Tel.: 03/897 02 44
VESEL fi<
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
DELOVNI ČAS
tehničnih pregledov: pon. - pet. 7.00 • 19.00, sobota 8.00 • 12.00, avtopralnice: pon. - pet. 8.00 -19.00, sobota 8.00 -14.00.
zelhm) t^esePBofic
. v*,	^	<
-psrecnoToz^opu
v letu 2007! 4 *
Trgovina Cizej Parižlje 1,
3314 Braslovče Tel.: 03/70-33-130
modno kreativno striženje
barvanje
podaljševanje las
kemično ravnanje las
Ti-vv *■	-'V \A-	v*;". \"
. IV• ^ . fr, s- ■	\
Yd.'OìO. Varpolje 40»3$32 Rečica ob 5
v 'V. 'UMETNO KOVAŠTVO -*
Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče
€fi.©.©.
Robnik, d.o.o. • Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel.: +386 (0)3/ 839 08 70 , fax: +386 (0)3/ 839 08 71 www.robnik.si • e-mail: infoarobnik.si
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2007!
MASIVNA VHODNA IN NOTRANIA VRATA standardna in po meri
NOVOST: MASIVNA VHODNA VRATA STABILIT
parna zapora • odpornost proti krivljenju • dimenzijska stabilnost
PROIZVODNJA in MONTAŽA
M (“A"/// UMU
041/690001
šfetitšELSmOsiSsD®
iirüüü 7	Mdh,

(m
HERI
Podjetje za proizvodnjo prodajo in storitve
Dobicima 7a, 3331 Nazarje, toL:03 839 06OO, faks: 03 839 0601
poslovnim partnerjem ter sodelavcem želimo vesele Božične praznike, t v novem letu pa obilo zdravja, poslovnih > uspehov in osebne sreče!
ELEKTRONIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO
Hribernik Ida s.p.
Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-491
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO
^MDVO^LETO 2007^
Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in # občanom || Zgornje Savinjske doline želimo
prijetne božične praznike in poslovno uspešno .... leto 2007!	.
Voščila, Oglasi
LEGRO - Ivan Golob, k. d.
_______Robanov kot 5, 3335 Solčava
Proizvodnja, gradbeništvo in organizacijske storitve E-Mail: golobi&siol.net. telefon +386 (0)38 386 000 telefon in fax +386 (0)38 386 001 ____	mobitel 041 353 023
KOVINOPLASTIKA
HSENDA
Gradbeni projekti hidrotehničnih objektov in zahtevnejših sanacij
Varnost in zdravje pri delu
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2007!
Kovinoplastika Benda d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 83 70 100, faks: 83 70 130, e-mail: benda@siol.net, www.kovinoplastika-benda.si
NAJSREČNEJŠI JE TISTI, KI NAJDE MIR V SVOJEM DOMU.
-	Jame za gnojevko
-	Stolpni in koritasti silosi
-	Vodni zbiralniki
SREČE NIKOLI NE SMEŠ ISKATI: SREČAŠ JO SPOTOMA...
Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/894 16 20, faks: 03/894 16 21

INFORMACIJE: 031-201-224 ali 041-336-276
mvm
LimA
Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p.,
Spodnja Rečica 3,
3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03 58 35 359, 041/394 659
Vesel božič in srečno novo leto 2007!
Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih
• Zaključna dela v gradbeništvu
• V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007!
Delovni mi: od ponedeljka do petka od 8.30 do 19.00 lokota od 9.00 do 12.00.
Erih TAMSE s.p.
KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/587 12 41, 897 02 70
ótenska ura
velikosti 102 X 29,5 x 16
-	v lesu čežnje,
-	2x. uteži,
-	četrt bitje,
-	zvonenje VE6ME6TED,
-	proizvajalec Hermle Nemčija
božične praznike in srečno novo leto 2007!
Forti ERMENC s.p.. Lobe 6.
3333 Ljubno ob Savinji
Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155
PE Šoštanj, Kajuhova 7. tel 03 5 882 101
Mesnica
Nudimo Vam sveže goveje, svinjsko in junčje meso slovenskega porekla.
Veliko miru in lepih sanj, naj vam prinese božični dan, novo leto 2007 naj zaživi v veselju, zdravju in brez skrbi
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007!
AVTO ZUNTER,
Maks Žunter s.p.
Okonina 18, 3333 Ljubno ob Savinji telefon: 03/839 16 30
Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih more uslišati življenje.
Preproste stvari, male pozornosti delajo čudeže
Vesel božič in srečno novo leto 2007!
POTOPISNO PREDAVANJE V GALERIJI MOZIRJE
Mehika - poljub delfina
Osrednja knjižnica Mozirje je v torek, 12. decembra, v galeriji organizirala potopisno predavanje s poti po Mehiki. Popotnica Andreja Jernejčič je občinstvo razgibala s povsem novim pristopom in presenečenji.
Novinarka, publicistka in svetovna popotnica mag. Andreja Jernejčič svoja potepanja po našem planetu predstavlja v potopisnih predstavah ali šovih, ki se zelo razlikujejo od klasičnih predavanj te vrste. Tako je bilo tudi v torek zvečer, ko sta bili na ogled dve polni mizi predmetov, kijih je Jernejčičeva prinesla iz Mehike. Že na začetku predavanja je občinstvo pritegnila k sodelovanju tako, daje nekatere povabila, naj si nadenejo pokrivala, ki so značilna za Mehiko, tudi sama je bila oblečena v značilno mehiško nošo.
Poleg ogleda diapozitivov je predstavila še mehiško glasbo in številne predmete od naki-
ta do ropotulj iz buč in glasbil »za klicanje dežja«. V izredno dinamičnem dogajanju so ves čas sodelovali tudi gledalci bodisi kot statisti, ki jih je voditeljica oblekla v mehiške narodne noše, bodisi v dialogu oziroma pogovoru s predavateljico.
Mehika je bila predstavljena kot zelo barvita dežela, kjer potovanje ni brez nevarnosti. Zlasti na obrobjih milijonskih mest v barakarskih naseljih na turista - popotnika preži toliko nevarnosti, da se jim je bolje izogniti. Obstajajo pa tudi tako imenovani »sveti kraji«, kjer je dostop in ogled sicer mogoč, ni pa dovoljeno slikanje. Mehičani se sploh neradi fotografirajo, saj jim tako »ukradete dušo«.
Popotnica seje osredotočila na subjektivno doživljanje dežele in ljudi ter izpustila zgodovinske in zemljepisne opise. Vsak od obiskovalcev je prejel list z receptom za mehiško sladi-
Andreja Jernejčič s perjanico in oblečena v značilno mehiško nošo (foto: Marija Lebar)
co bananin kruh, ki so ga lahko po predavanju tudi poskusili.
Marija Lebar
■BB
Okrasili novoletne jelke
Mozirski vrteški otroci so s pomočjo vzgojiteljic okrasili tudi jelko v slaščičarni Polonca
P				
1				
1	IH arPr i •			
				
				
				
			-|PI| ■ . Tjm	jff -
Mozirski vrteški otroci s pomočjo svojih vzgojiteljic v prednovoletnem času izdelujejo različne tematske predpraznične izdelke. Med njimi okraske, s katerimi ozaljšajo novoletne jelke.
Prve so na vrsti seveda tiste, ki krasijo hodnike vrtca in igralnice, v katerih preživljajo brezskrbne dopoldneve. Z veseljem se odzovejo tudi na različna povabila. Tako sojih letos zaprosili, da okrasijo jelko v prostorih mozirske izpostave Nove Ljubljanske banke. Otroci so z veseljem obešali svoje izdelke, banka pa je za slabo urico oživela v pravem otroškem direndaju.
Podobno vabilo so v vrtcu prejeli otroci, ki obiskujejo skupino polžkov. Tokrat iz slaščičarne Polonca, ki je v prostorih novega upravnega centra v Podrožniku. Jelka, kije v celoti delo otroških rok, je vredna ogleda. S svojimi izdelki so okrasili tudijelko, ki stoji sredi mozirskega trga in s tem pripomogli h čarobnosti predprazničnega Mozirja.
Benjamin Kanjir
GRADBENIŠTVO
MEŽI SAMO S.P.
PUSTO POUE 5, NAZARJE
TELEFON: 838 50 12 GSM 041 631 174
Vsem našim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo srečno in uspešno novo leto 2007!
fàuste?
Hčeri
Pii Štober
fin poljub na vsako stran,
prejmi za tvoj tretji rojstni dan, srček naš pa ti želi še veliko rojstnih dnL
Obenem pa čestitamo tudi babici Štefki za njen osebni praznik.
Brigita, Simon, bratec Urh in dedi
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Tudi starši radi hodijo v šolo...
Te Mladi „
DOO&fiZ&ri
Otroci hodijo v šolo, seveda, ampak ne samo otroci, tudi njihovi starši radi zaidejo med šolske klopi, še posebej, kadar se tam dogaja nekaj drugačnega. Ja, tudi v Gornjem Gradu je na šolska vrata potrkal praznični december in veselo smo ga sprejeli medse. Prav na dan pred Miklavžem, smo delo načrtovali bolj praznično in povabili starše na ustvarjalne delavnice. Veseli smo, da so otroci (pa tudi odrasli) pokazali veliko mero ustvarjalnosti pri izdelavi različnih izdelkov, s katerimi smo si polepšali učilnice in dom. Otroci pa so Miklavžu naročili, naj jim v prihodnjem letu prinese čim več takšnih dni. Ker se Miklavž nikoli ne izneveri, vemo da bo njihova želja izpolnjena.
Učenci in učiteljica 2. razreda
Za polepšanje učilnice smo se morali kar dobro potruditi (foto: Marija Vincek)
Vsi za roke se držimo in si nekaj zaželimo
Božičke in snežinke smo izdelali skupaj s starši (foto: Irena Poznič)
Spet je tu. Kdo? Praznični december vendar. Poln pričakovanj, želja, upanja. Občutili smo ga tudi mi, učenci in učiteljici 1. razreda. Učili smo se pesmice, plesali, slikali, izdelovali okraske, oblikovali ikebane in s svojimi izdelki okrasili učilnico v novoletnem vzdušju.
Zelo smo se trudili, saj smo vse to pripravljali za starše. Povabili smo jih, da se nam pridružijo pri izdelovanju izdelkov, s katerimi bodo polepšali svoj dom ob božično-novoletnih praznikih. Po malici smo lepo pospravili in nestrpno čakali desete ure. Starši nas niso razočarali. Prišli so, saj so obljubili. Po kratkem kulturnem programu je prišlo tisto najlepše. Otroci so skupaj s starši izdelali božičke in snežinke, ki bodo ob novem letu praznično krasili domačo mizo ali novoletno jelko. Bilo je delovno in zabavno. Otroci so bili srečni, saj so imeli v tistih trenutkih starše samo zase.
Učenci in učiteljici 1. razreda
December je čas pričakovanj in obdaritev, zato je razumljivo, da so tudi predšolski otroci v občini Gornji Grad z velikim upanjem pričakali prihod dobrotnika božička, ki vsako leto s finančno pomočjo Občine Gornji Grad obdari najmlajše občane. Letos naj bi prišel s sanmi in jeleni, vendar je dobri mož otrokom razložil, da je moral vprego pustiti na Menini, ker v dolini pač ni snega. Vendar otrok to ni motilo, pomembna so bila darila in prikupna igrica, ki sojo s pomočjo mentoric Marije Vincek in Anice Stakne pripravili njihovi starejši vrstniki iz tamkajšnje osnovne šole.
Savinjčan
Otroci so bili božičkovih daril zelo veseli (foto: EMS)
OBČINA GORNJI GRAD
HONDA ČEPIN
Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 780 00 50 - prodaja 03 780 00 40 - servis
SREČNO UOZNJO U LETU
2007!
^ M
u
Zbrane na trgu sta zabavala Klemen Gostečnik z diatonično harmoniko in Franci Podbrežnik s humornimi vložki
(foto: Ciril M. Sem)
Otroke je v kulturnem domu po igri mozirskih vrteških vzgojiteljic obiskal božiček
(foto: Ciril M. Sem)
pravljično deželo, polno prijaznih bitij. Slednja so poskrbela, da je božiček s svojim spremslvom kljub zdravstvenim težavam in zeleni zimi prispel med otroke.
Po bogatem obdarovanju so bili otroci povabljeni v ustvarjalne delavnice, ki so potekale v dvorani Partizan. Animatorke so otrokom pomagale izdelovati različne izdelke, okraske in aranžmaje. Okoli sedemnajste ure je napočil trenutek božičkovega prihoda. Pripeljal se je s
kočijo, polno daril. Tokrat je otrokom prinesel še kape, za katere je dejal, da se pod njimi skrivajo same lepe lastnosti in navade. Stvari torej, ki bodo otrokom prišle prav tudi, ko bodo malce starejši.
Obiskovalci so bili ob zaključku polni lepih besed, saj so se članice Društva prijateljev mladine Mozirje ob tokratni prireditvi resnično izkazale.
Benjamin Kanjir
Pod božičkovo kapo je polno lepih stvari
Mozirske otroke je 17. decembra obiskal božiček. Njegove dobrote so bili otroci deležni najprej v dvorani kulturnega doma, nato pa seje s kočijo in polnimi vrečami daril pripeljal še na mozirski trg.
Otroci so si v kulturnem domu ogledali igro mozirskih vrteških vzgojiteljic. Z veliko truda, dobre volje in doživetosti so obiskovalce popeljale v
PRAZNIČNO MOZIRJE
TUDI ČLANE DRUŠTVA SOŽITJE JE OBISKAL BOŽIČEK
Minulo leto zaznamoval dobrodelni koncert v Bočni
Drugo decembrsko soboto so se v Juvanju v Šport centru Prodnik srečali člani društva Sožitje na vsakoletnem prednovoletnem srečanju. Udeležence so pozdravili županja občine Ljubno Anka Rakun, direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, ki so jim zaželeli prijetne praznike in zdravje v prihajajočem letu. O društvu in njegovih aktivnostih je spregovoril predsednik Iztok Benetek.
V Sožitju, ki šteje okrog trideset otrok in odraslih s posebnimi duševnimi in telesnimi potrebami ter več kotsto simpatizerjev in podpornih članov, uspešno izvajajo socialno rehabilitacijski program. Poleti so se takodružili na pikniku, jeseni pa se podali na kopanje. Prav tako vsako leto pripravijo vikend seminarje za starše, kjerse lahkoti s pomočjo strokovnjakov izobražujejo na ra-
zličnih področjih. Vikend seminarjev se udeležujejo tudi varovanci, le da za njih, ko so starši zaposleni z izobraževanjem, poskrbijo prostovoljci. Prijetno presenečenje so letos člani Sožitja
doživeli v Bočni zaradi rekordnega števila obiskovalcev dobrodelnega koncerta, katerega sredstva so bila namenjena za graditev njihove bivalne enote v Mozirju.
Kakorje povedal Benetek, so zelo ponosni tudi na pevsko aktivnost varovancev mozirskega Varstveno delovnega centra pod umetniškim vodstvom Mire Kelemen. V letošnjem letu so uspeli obiskati vse tiste ljudi s posebnimi duševnimi in telesnimi potrebami, ki ne obiskujejo VDC ali pa so zaradi svoje bolezni priklenjeni na domačo posteljo.
V svoji predstavitvi dela društva je Benetek izpostavil ureditev bivalne enote, saj se bodo po razgrnitvi prostorskih aktov v občini Mozirje kmalu začele uresničevati aktivnosti, ki so povezane s projektom Nove trate. Druženje pri Prodniku, ki je bila za mnoge priložnost za sprostitev in ples, je izkoristil Božiček in vsakega varovanca obdaril z darilom.
Marija Sukalo
Božiček je obdaroval varovance društva Sožitje in vsakemu posebej namenil trenutek pozornosti (foto: Marije Sukalo)
BIOMASA
Biomasa d. o. o.
Krnica 52,3334 Luče ob Savinji
tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383
Zelena
prihodnost
topline
Uvoznik kotlov Fröling
Kotli na lesno biomaso
Oprema za daljinsko ogrevanje
Servis in montaža
Izdelava in prodaja lesnih sekancev

froling &
TOPLOTA IZ USA m
. t i*.	•!_
%: :,, ■ ”
BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA
NAJ BO BOŽIČ TOPLO OGNJIŠČE SREDI MRZLE ZIME, NAJ STARO LETO ŽIVI
OD LEPIH SPOMINOV, NOVO OD PRIČAKOVANJ!
To Vam ob praznikih želi
kolektiv podjetja Biomasa d.o.o.
O)
O
O- XZ>
*5f	
ra tn a>	Ul
u	
ra	
	
u> m Mam	g
.S	
	co
ra	co
</>	co
dCei|e

te
Ledeni koncert
VLADO KALEMBER
28. december ob 20.00 uri
Naročnik objav«: Rožič Darja s.p. Na tryu 22,3330 Moziijc
V SPOMIN
Franjo
STEINER
(1915-2006)
Sredi novembra je svojo življenjsko pot zaključil Mozirjan Franjo Steiner. Bogate sadove svojega življenja je obilno razdajal svojim najbližjim, prijateljem, sosedom, sodelavcem in krajanom. Bilje mož
treznih misli in premišljenih dejanj. Njegove besede so bile vedno duhovno in vsebinsko bogate. Mnogi darovi so mu bili položeni že v zibelko, saj je izhajal iz družine, katere člani so imeli smisel za umetnost, gojenje in nego kulturnih vrednot, za lepo slovensko besedo, pesem in pripadnost slovenskemu narodu.
Njegova življenjska pot seje začela pred 91 leti v Zagorju ob Savi. To je bil čas prve svetovne vojne. Kot tretji otrok v družini očeta ni nikoli spoznal, saj je padel na Doberdobu. Vsa skrb za družino je padla na materina ramena. Ko so se življenjske razmere izboljšale, je Franjo dokončal meščansko, po njej pa še trgovsko šolo. V času gospodarske krize ga je pot zanesla v Prebold, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Melito Kovačič iz Mozirja.
Tudi II. svetovna vojna je od njega terjala visok davek. Vpoklican je bil že leta 1941, čemur seje izognil in se leto kasneje poročil. Še istega leta je bil mobiliziran v nemško vojsko. Naslednja tri leta je preživel na Nor-
veškem, Finskem in Laponskem. Konec leta 1945 se je vrnil iz angleškega ujetništva.
Po vrnitvi v Mozirje je s trdim delom, vestnostjo, predanostjo in natančnostjo v delovnih organizacijah dokazal, daje vreden zaupanja in širokega spoštovanja. Franjo Steinerje bil aktiven v mnogih krajevnih društvih. Nepozabno bo ostalo njegovo plodno in bogato delo v kulturnem društvu. Ko se je vrnil v Mozirje, seje takoj vključil v pevski zbor in dramsko skupino. Odigral je veliko vlog, zaradi katerih se ga bodo mnogi spominjali kot izrednega in nadarjenega igralca, od leta 1950 naprej tudi kot scenarista in režiserja.
Gledališče je bilo njegova velika ljubezen. Koje izbiral igre, je znal prisluhniti željam gledalcev in se po njih ravnati. Rad je pripovedoval, v kako skromnih razmerah so v tistih časih nastajale odrske uprizoritve. Vaje so bile večkrat kar v trgovini, kjer so bili Steinerjevi doma.
Kljub velikosti igralskega ansambla je slednji svojemu vod-
ji vestno sledil, saj so vsi cenili njegov strokovni pristop. Mozir-janom bodo ostale v nepozabnem spominu igre kot so Dundo Maroje, Rokovnjači, Miklova Zala, Palčki, Krčmarica Mirandolina, Kralj na Betajnovi... Za delo na kulturnem področju je prejel zlato republiško plaketo s priznanjem.
Udejstvoval se je tudi na glasbenem področju. Odlično je igral na havajsko kitaro, citre in harmoniko, rad je pel. Ker je vedel, da petje povezuje ljudi, je bil ustanovitelj upokojenskega pevskega zbora. Ob svoji upokojitvi je ustanovil Društvo upokojencev in bil njegov dolgoletni predsednik. Po predaji te funkcije je ostal častni predsednik društva.
Dolga leta je bil predsednik Planinskega društva Mozirje, bil aktiven v turističnem društvu in v društvu TVD Partizan. Franjo Steinerje bil človek, ki so mu bile moralne vrednote svete. Ostal je zvest svojim idejam in trdnemu značaju.
Benjamin Kanjir
Delovni čos: vsak dan od 9.00 do 12.00 od 14.00 do 18.00, soboto od 8.00 do 12.00 o
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih poli«
LEPOSLOVJE-MLADINA
Hotel sem prijeti še luno.
LEPOSLOVJE - ODRASLI
Jančar, Drago: Petintrideset stopinj, Topol, Jächym: Angel, Magris, Claudio: Donava, Madieri, Marisa: Zelenomodro.
STROKOVNA LITERATURA
Reševanje poslovnih problemov s pomočjo informacijskih orodij.
Želimo vam vesele praznike in s ree no novo leto 2007!
‘Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN
PLETENINE
f	INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Vsak peti prebivalec Srednje in Vzhodne Evrope varčuje za pokojnino
Izsledki tržne raziskave, ki sojo v imenu Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) pred nedavnim opravile nekatere agencije, so pokazali, da v državah Srednje in Vzhodne Evrope skoraj polovica aktivnega prebivalstva že varčuje ali pa razmišlja o varčevanju za dodatno pokojnino. Vsak peti prebivalec Srednje in Vzhodne Evrope že ima vsaj en investicijski produkt, v povprečju pa samo deset odstotkov delovnega prebivalstva meni, da bodo z državno pokojnino lahko pokrili svoje dnevne stroške po upokojitvi.
V Avstriji 60 odstotkov prebivalstva že vlaga za dodatno pokojnino, v ostalih državah Srednje in Vzhodne Evrope pa v povprečju vsak tretji prebivalec že varčuje za svojo prihodnost: na Češkem 36 odstotkov aktivnega prebivalstva, v Sloveniji
34 odstotkov, na Slovaškem 32 odstotkov, na Madžarskem 31 odstotkov. Poljska je edina država v tem delu Evrope, ki močno zaostaja za drugimi s samo osmimi odstotki prebivalstva, ki vlaga v zasebno pokojnino.
V	državah Jugovzhodne Evrope je delež prebivalstva, ki vlaga v investicijske produkte za dodatno pokojnino, nižji od povprečja za Srednjo in Vzhodno Evropo ter znaša deset odstotkov v Bolgariji, sedem odstotkov v Bosni in Hercegovini ter Romuniji in pet odstotkov v Srbiji. Izjema je Hrvaška, kjer investicijske produkte uporablja 21 odstotkov prebivalstva.
NAJBOLJ ODGOVORNI SO 30-LETNIKI
V	Srednji in Vzhodni Evropi so najbolj aktivni na področju vlaganja za dodatno pokojnino posamezniki med 30. in 39. letom starosti, medtem ko 70 odstotkov posameznikov, mlajših od 29 let, še ne razmišlja o varčevanju, čeprav je ta
starostna skupina najbolj negotova glede svoje finančne situacije po upokojitvi. Skoraj vsak četrti posameznik, mlajši od 29 let, ve, da mu državna pokojnina ne bo zadostovala za preživetje.
SLOVENCI PRISEGAMO NA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA 47 odstotkov aktivnega prebivalstva v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki že vlaga za zasebno pokojnino, izbira različne pokojninske produkte, z 28 odstotki pa so življenjska zavarovanja druga najbolj privlačna alternativa za pokojninsko varčevanje (v Avstriji 44%, v Sloveniji pa celo 47%). Okrog 27 odstotkov prebivalstva namerava uporabiti »klasične« varčevalne produkte za varčevanje za prihod-nost(v Avstriji 30%, v Sloveniji 14%), investicijski skladi pa se vta namen najbolj pogosto uporabljajo v Sloveniji (13%), na Poljskem (11%) in Slovaškem (10%). Srbi in Romuni precej vlagajo v nepremičnine (18 oziroma 13%).
36 EVROV MESEČNO DOVOU ZA POKOJNINO?
Trenutno lahko prebivalci Srednje in Vzhodne Evrope za dodatno pokojnino investirajo relativno nizke zneske, saj imajo v povprečju na razpolago za varčevanje le okrog 22 evrov na mesec. Za primerjavo, posamezniki v Avstriji lahko v povprečju privarčujejo 153 evrov na mesec, v Sloveniji 36 evrov, v Srbiji in na Poljskem 27 evrov, na Madžarskem in v Bosni 22 evrov, na Češkem 21 evrov in na Slovaškem 18 evrov na mesec. Ena od možnih razlag za nižjo raven mesečnih prihrankov na Češkem in Slovaškem je dejstvo, daje zavesto potrebi po varčevanju za pokojnino že dosegla srednji in nižji socialni razred, ki si lahko privošči samo nižje mesečne zneske. V Romuniji in Bolgariji je v povprečju potencial varčevanja najnižji - le 18 oziroma 16 evrov mesečno.
Franci Kotnik
ZIMA PRED VRATI
Stvari, brez katerih pozimi ne hodite na cesto
Upam, da je ob izidu nove številke Savinjskih novic zunaj že belo. Lanskoletna zima je bila s snegom precej radodarna, letos pa je ni od nikoder. Res je, da smo zaradi tega lahko zadovoljni vozniki, toda sneg in mraz bosta slej ko prej prišla, zato se je treba nanju temeljito pripraviti. Pa poglejmo, kaj sem napisal božičku, naj mi prinese v ta namen...
Vžigalni kabli so dobrodošli vjek-lenem konjičku, pa naj jih uporabimo zase ali za soseda, ko mu avto zjutraj noče vžgati. Le pozorni bodimo pri vrstnem redu priklapljanja, da ne bo trpela elektronika.
Destilirana voda pride vedno prav, predvsem z njo popolnimo praznino v akumulatorskih celicah, kajti le tako bo naš štirikolesni prijatelj zjutraj zadovoljno zabrnel.
Oh, kaj bi dal za sprej za odmr-zovanje zaledenelih šip! V hladnih jutrih z njim le malce poškropimo stekla in led čarobno izgine z njih... Vedno seveda ni tako enostavno, je pa vsekakor precej bolj učinkovito kot praskanje s kakšnim CD ovitkom, ki bo zelo verjetno imelo za
posledico poškodovano steklo.
Ah, tudi kakšne rokavice bi bile odlične! In nič ni bolj stresno kot zamrznjena tekočina za pranje šip. Še
posebej, ko se vozimo v koloni in umazana ter slana voda prši na naše vetrobransko steklo, mi pa... s suhimi brisalci. »Vitrex« pride vedno prav, božiček, daj ga, prosim, v košarico, po možnosti takega, ki v nočnih urah ne pušča sledov in ne odbija svetlobe po celotnem steklu.
Zimske pnevmatike so za voznike, ki so dnevno na cesti, samoumevne, toda včasih se zgodi, zlasti takrat, ko se nam najbolj mudi, da ne zadostujejo. Takrat nam iz zadrege lahko pomagajo le primerne snežne verige. Ja, tudi verige bi mi
prišle zelo prav.
Malo stvari je slabših kot to, da v hladilnem sistemu motorja nimamo tekočine, ki vzdrži nizke zimske temperature. Če pride do zmrzali v motorju, tvegamo uničen blok mo-
torja in stem posredno velik(ansk)e stroške. Zato raje preventivno preverimo, koliko »minusa« prenese naš »antifriz«, kar nam bodo z veseljem preverili tudi na skoraj vsaki bencinski črpalki. Kakšen liter
hladilne tekočine naj bo vedno na zalogi.
Suha notranjost avtomobila je pogoj za dobro vidljivost. Vlaga namreč povzroča rosenje stekel, zato naj bodo tepihi iz gume. Red-
no jih čistimo, le tako bo zagotovljena dobra vidljivost, ki je predpogoj za varno vožnjo. Pa čim prej pridi, božiček, z naštetimi darili, da ne bo prepozno!
Igor Pečnik
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Prednovoletne ustvarjalne delavnice
Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z Občino Nazarje v četrtek, 28. decembra, pripravlja prednovoletne ustvarjalne de-
lavnice za otroke. Po besedah predsednice turističnega društva Vanje Hofbauer želijo na ta način razveseliti otroke, zlasti osnovno-
šolce, ki bodo imeli med božično-novoletnimi prazniki nekoliko več prostega časa. Delavnice bodo potekale od 10. do 13. ure v nazor-
skem kulturnem domu, udeleženci pa bodo ustvarjali pod vodstvom izkušenih mentoric.
KF
©
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje
tel.: (03) 839-34-19, (03) 839-33-83 e-pošta: ue.mozirje@gov.si
Številka: 35102-84/2003-26-1215
Datum: 20.12.2006
Upravna enota Mozirje na podlagi 1. odstavka 60. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/1993, 44/1995 Odl.US: U-l-32/95-20, 1/1996, 9/1999 Odl.US: U-l-312/96, 56/1999-ZON (31/2000 - popr.), 86/1999 Odl.US: U-l-64/96, 22/2000-ZJS, 82/2001 Odl.US: U-l-92/99-9, 67/2002-ZV-l, 41/2004-ZV0-1, v nadaljevanju ZVO) v povezavi z 2. odstavkom 195. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 - uradno prečiščeno besedilo) ter v povezavi z 2. odstavkom 24. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo ter 14/05 - popravek) v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja zgornjesavinjskim občinam, kijih po pooblastilu zastopa KOMUNALA D.0.0. GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 23, 3342 GORNJI GRAD, za poseg: rekonstrukcija odlagališča za nenevarne odpadke Podhom, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST,
1.	da je KOMUNALA D.0.0, GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 23, 3342 GORNJI GRAD, po pooblastilu Občine Gornji Grad,
Attemsov trg 3,3342 GORNJI GRAD, Občine Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE, Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 LJUBNO OB SAVINJI, Občine Luče, Luče 106,3334 LUČE, Občine Solčava, Solčava 16, 3335 SOLČAVA ter Občine Mozirje, Šmihelska cesta 12,3330 MOZIRJE, z vlogo z dne 15.12.2003, podala zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo odlagališča za nenevarne odpadke Podhom,
na zemij. pare. št. 832/1, 830/4,833/2,827/1,827/2 in 829/2, vse k. o. Bočna;
2.	da je za nameravani poseg v okolje potrebna presoja vplivov na okolje na podlagi točke K.1.4. člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06);
3.	daje za nameravani poseg bilo izdelano Poročilo o vplivih na okolje odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom, št. 325/02, ki gaje
v decembru 2002 izdelal OIKOS, d.o.o., Jarška cesta 30,1230 DOMŽALE ter projekt, št. 325-001 /02, ki je bil izdelan 13.05.2004, projektant OIKOS, d.o.o., Jarška cesta 30,1230
DOMŽALE, odgovorni vodja projekta Ivo Kejžar, univ. dipl. inž. kem., ki obsega: vodilno mapo 0, načrt krajinske arhitekture 2, načrt gradbenih konstrukcij 3, načrt električnih inštalacij in električne opreme 4, tehnološki načrt 7, elaborat: študija požarne varnosti 10 ter elaborat: geotehnično poročilo 10;
4.	da se sklepna ocena poročila o vplivih na okolje glasi: "Ocenjujemo, daje sanacija in nadaljnje obratovanje Odlagališča za nenevarne odpadke Podhom, ki ga upravlja KOMUNALA D.O.O. GORNJI GRAD v okviru navedenega ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa obratovalnega monitoringa in omilitvenih ukrepov za izboljšavo projekta, z vidika varovanja okolja sprejemljiva."
5.	daje za izdajo gradbenega dovoljenja za odlagališče pristojna Upravna enota Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE, in da je za izdajo okoljevarstvenega soglasja pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova Ib, 1001 Ljubljana;
6.	da se podatki o nameravanem 'posegu v okolje pridobijo na UE Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE;
7.	da je javno naznanilo objavljeno na krajevno običajen način na sedežu Upravne enote Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE, oglasnih deskah krajevnih uradov in občin Zgornje Savinjske doline, v svetovnem spletu na spletnih straneh Upravne enote Mozirje ter Savinjskih novicah;
8.	da je vpogled v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, to je v vlogo stranke, poročilo o vplivih na okolje, osnutek odločitve o gradbenem dovoljenju ter projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, zagotovljen od 22.12.2006 do vključno 15.01.2007 do 11.00 ure na sedežu UE Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE, ob ponedeljkih od 8. do 12. in 13. do 15. ure, sredah od 8. do 12. in 13. do 17. ure in petkih od 8. do 13. ure;
9.	da se mnenja in pripombe lahko
-vpišejo v knjigo pripomb, kije v prostorih predstavitve dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja na sedežu UE Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE;
- posredujejo v 20 dneh po začetku javne razgrnitve v pisni obliki na UE Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE;
10.	da se dne 15.01.2007 ob 11.00 opravi zaslišanje investitorja oz. pooblaščenca, v sejni sobi UE Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE.
Vabimo tudi vse osebe, ki na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in ki menijo, daje nameravani poseg v njihovem pravnem interesu in imajo položaj stranskega udeleženca v postopku po predpisih o upravnem postopku, da podajo mnenja in pripombe o nameravanem posegu.
Vinko Poličnik, univ. dipl. prav. načelnik upravne enote
MEDOBČINSKA PIKADO LIGA
Začetek nove sezone
Pozna jesen in zima je ravno pravšnji čas za merjenje moči najpreciznejših metalcev čarobnih puščic, ki se vsak teden borijo za nove točke svojega lokala. Nova sezona, kije sicer poskrbela za nekaj sprememb, ko so določene ekipe odšle, spet nove pa se v ligo vključile, vsaj glede glavnih favoritov ne bo bislveno drugačna. Bar Tribuč je že na samem začetku, predvsem z uspehom v Varpol-jah, dal vedeti, da hoče nov naslov. Kako bodo na
Lanski zmagovalci bara Tribuč naskakujejo naslov tudi letos
to odgovorili ostali konkurenti, bomo pozorno spremljali v nadaljevanju.
Rezultati že odigranih tekem: Bar Tribuč : Bar Texas 2:0, Penzion Kozorog : Bar Fany 0:2, Rdeča Armada : Klub Amigo 2:0, Moto bar Vovk : Gostilna pri Urški 2:0, Klub Amigo : Gostilna pri Urški 0:2, Moto bar Vovk : Bar Tribuč 0:2, Bar Fany : Rdeča Armada 1:1, Bar Texas : Penzion Kozorog 0:2, Bar Tribuč : Klub Amigo 2:0, Rdeča Armada : Bar Texas 2:0, Gostilna pri Urški : Bar Fany 2:0.
Lestvica: 1. Bar Tribuč 6, 2. Rdeča Armada 5, 3. Moto bar Vovk 4,4. Gostilna pri Urški 4,5. Bar Fany 3,6. Bar Texas 2,7. Klub Amigo 0,8. Penzion Kozorog 0.
Franjo Pukart
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zaključne zmage
Nedeljsko gostovanje ljubenskih odbojkaric na turnirju v Mislinjije bilo ponovno uspešno. Na zadnjem letošnjem turnirju so starejše deklice OK KLS Ljubno premagale ekipo Črne z 2:0, z enakim rezultatom pa tudi gostiteljice, ekipo ŽOK Mislinja. Z zmagama so odbojkarice z Ljubnega ostale na prvem mestu, kotje razvidno iz končnih rezultatov tega tekmovanja, brez izgubljene igre.
S tem uspehom se je ekipa KLS Ljubno uvrstila v višji razred tek-
movanja, med osem najboljših ekip na vzhodu. V tekmovanju, ki se bo nadaljevalo konec februarja prihodnje leto, bodo nastopale tudi najboljše prvoligaške ekipe, kar predstavlja še dodatno motivacijo za mlado odbojkarsko ekipo z Ljubnega.
Rezultati zadnjega kroga: 1 KLS
Ljubno 16, 2. ŽOK Mislinja 10, 3. Črna 8,4. Slovenj Gradec 4,5. Kajuh Šoštanj 2.
Franjo Atelšek
ANŽE
AVTOSERVIS
Janez Janže, s.p.
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki,
Tel.: 03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287
Vsem svojim cenjenim strankam se zahvaljujem za izkazano zaupanje ter jim želim blagoslovljene božične praznike in veliko uspehov ter srečno vožnjo v novem letu 2007!
AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 4. kroga:
Avtokontrol Žalec : Brglez, com 85:83, Kamnoseštvo Vogrinec : ŠKŽ-ŠDBS Žalec 93:84, Odgovor : Pizzerija 902 63:56, Firax.si : GG Steklarstvo 34:102, Pivovarna Laško : Restavracija Sajovic 55:101.
Rezultati 5. kroga:
Brglez, com : Kamnoseštvo Vogrinec 79:67, GG Steklarstvo : Pivovarna Laško 54:43, Pizzerija 902 : Firax.si 66:59, ŠKŽ-ŠDBS Žalec :
Odgovor 52:83, Restavracija Sajovic : Avtokontrol Žalec 78:85. Vrstni red po 5. krogu:
1. Celje - Avtokontrol Žalec 10,2. Restavracija Sajovic Gomilsko 9,3. GG Steklarstvo 8,4. Kamnoseštvo Vogrinec 8, 5. Veterani Pivovarna Laško 7,6. Brglez.com Polzela 7,7. Odgovor 7,8. ŠKŽ-ŠDBS Žalec 7,9. Pizzeria 902 Gornji Grad 7, 10. Firax.si Založe 5.
UM
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2007!
ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
LESARSKA CESTA 45, NAZARJE
(C) 839.16.40)
Tkavc Satans s p. losarsaa cesta 45,333t Naior|e
AVTOMEHANIČNE STORITVE
DAMJAN ŠMIT s.p.
Savinjska c. 24, 3330 Mozirje (Bivši RSL servis)
GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215
VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO!
0 0 0
IO®
Naj bo leto 2007 zaznamovano z zdravjem, smehom, vedrimi pogledi, prijateljstvom in delovnimi uspehi.
Vesele praznike in srečno novo leto!
DUSETL d.o.o.
Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel. & faks 03 700 11 70
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Kljub borbenosti Nazartanov lirija tudi tokrat boljša
V	desetem krogu so Nazarčani gostili Ilirijo. Ljubljančanom so se hoteli oddolžiti za visoki poraz v prvem krogu, a se jim ta namera tudi tokrat ni izšla. Še enkrat več se je pokazalo, da je Ilirija zelo neugoden nasprotnik za nazorske košarkarje.
Tekma seje začela nervozno in izenačeno. Ekipi sta si bili identični v vseh prvinah košarke, kar seje pokazalo v rezultatu prve četrtine, ki so jo gostje dobili za 3 točke. Že po nekaj minutah pa so na krilih Bojoviča in Lenarčiča povedli za deset točk in s tem nakazali, v kakšno smer se bo odvijalo srečanje.
V	drugi polovici so domačini v obrambi le zaigrali boljše in v napadu z nekaj trojkami poskusili vliti upanje na zmago. Igralci Ilirije so žal znali na vse napade odgovoriti. Do
zadnje četrtine so si priigrali že visokih 14 točk prednosti. Tako so le še rutinirano odigrali do konca in prišli do druge zmage na letošnjih dvobojih.
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
^ 3331 Nazarje______,
Sicer pa gre pohvaliti Plaskana, ki je z 18 točkami dokazal, da imajo Nazarčani rezerve tudi pri mlajših igralcih. V naslednjem krogu se odpravljajo v Ruše, nato pa 13. januarja gostijo Medvode.
RokTkavc
Rezultati 10. kroga:
Lastovka - Vistra : Rogaška 62:82, Terme Olimia : Prebold 94:73, KD Ježica : Ruše 84:89, Geoplin Slovan ml. : Tinex Medvode.
Lestvica po nepopolnem 10. krogu:
1. Rogaška 18,2. Tinex Medvode 17,3. KD Ježica 16,4. Terme Olimia
16,5.	Ilirija 15, 6. Ruše 14, 7. Lastovka - Vistra 14,8. Nazarje 14, 9. Geoplin Slovan ml. 13,10. Prebold 10.
ČRNA KRONIKA
•	ZBEŽAL S KRAJA NESREČE
Bočna: 11. decembra okoli 17. ure popoldan seje v Bočni zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Do trčenja je prišlo zaradi vožnje preblizu sredine cestišča. Povzročitelj nesreče, voznik osebnega avtomobila znamke BMW, temno modre barve, letnik 1995, je odpeljal s kraja nesreče, ne da bi oškodovanki nudil podatke. Policisti prosijo vse, ki bi o nesreči karkoli vedeli, da se oglasijo in pomagajo razjasniti okoliščine nesreče.
•	VZEL TORBICO IN JO PRAZNO VRNIL
Mozirje: 13. decembra je oškodovanka v nakupovalnem vozičku v trgovskem objektu v Mozirju pozabila torbico. Nepridiprav je torbico vzel in jo odnesel. Čez čas se je torbica znova pojavila, le da je v njej manjkal denar.
•	KJE JE OZIMNICA?
Spodnja Rečica: V zgodnjih jutranjih urah je prišlo do prometne nesreče v Spodnji Rečici. Voznik tovornega vozila je očitno zaradi nepravilno naloženega tovora, slednjega razsul po travniku ob regionalni cesti. Nesreče ni takoj prijavil, ampak je zadeve reševal po svoje. V času, koje pustil razsuti tovor na mestu dogodka, so se razsutih konzerv ozimnice polastili mimoidoči. Zaradi tega pa seje moral šofer kasneje oglasiti tudi policistom.
Nazarčani so se Ljubljančanom hoteli oddolžiti za poraz v prvem krogu, a se jim ta namera tokrat ni izšla (foto: Marija Šukalo)
KK Nazorje : KK Ilirija 74:94 (19:22, 14:24, 17:18, 24:30)
Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 40. Sodnika: Zvonko Zavašnik (Petrovče) in Smiljan Kereži (Maribor). Tehnični komisar: Franc Šafarič (Tišina).
KK Nazarje: Ilič, Skočič 4 (0-2), I. Zakrajšek 14 (1-2), Gračner, Zadravec 3(1-2), Vodončnik 12(2-2), Gelb, Jevič 7(1-1), Plaskan 18(4-7), Grebenšek 6 (4-5), Valenčak 8 (2-2), M. Zakrajšek 2.
KK Ilirija: Bojovič 21 (3-5), Križanec 7 (4-4), Terzič 7 (1-2), Vrabec, Petelin, Verbič 2 (2-2), Trampuš 2,0. Jordan 10 (2-8), Jakhel - Kolare-vič 15 (3-5), Lenarčič 25 (7-8), Sarajlič 5, Radmanovič.
Predstavitev nove
V sredo, 6. decembra 2006, je bila v prostorih Knjižnice Mozirje predstavitev naše knjige »Oh kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma...« Knjiga sicer ni velika, vendar je bogata s podatki o grozotah druge svetovne vojne. V njej so seznami prebivalcev iz posameznih krajev obeh dolin, izgnanih v nemška in druga taborišča. V knjigi je tudi nekaj taboriščnikov objavilo svoje spomine.
Zbiranje podatkovje trajalo več let. Izdajo je sponzoriral Sklad Staneta Rozmana iz Ljubljane, svoj prispevek so dale še občine iz našega območja, največ pa občina in krajevna skupnost Nazarje. Vsem iskrena hvala!
Zahvaliti se moramo zaposlenim
knjige - zahvala
v Knjižnici Mozirje, pod vodstvom Ane Lamut, ki so poskrbeli, da je predstavitev tako uspela. Posebej hvala voditeljici Vladki Planovšek, ki je pogovor vodila, povezovala z lepimi, izbranimi besedami.
Predstavitev so s kvalitetnim nastopom popestrili Tomaž Guček, Petra Širko in Simon Atelšek. V imenu vodstva Društva izgnancev Slovenije, KO Mozirje za iskreno sodelovanje še enkrat hvala!
Vsem članom našega društva smo knjigo podarili, nekaj izvodov pa je še na razpolago.
Jožica Pečovnik, tajnica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Krajevna organizacija Mozirje
PIROTEHNIKA
DIANA d.o.o..
Obrtniška ulica 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 www.ptpdianQ.si
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, sfrank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Odgovor g. Jožetu Kramerju
Toliko neresnic (laži), prirejenih dejstev in obdolževanj ter seveda tudi groženj, kot ste jih natrosili v rubriki Pisma bralcev v 50. številki SN z dne 15. december 2006 na strani 30 od Vas, spoštovani g. Kramer ne bi pričakoval. Očitno je Vaše razočaranje nad rezultati volitev (pa ne samo na Rečici) tako globoko, da ne najdete normalne (človeške) poti iz tega. Metati vso krivdo na druge (beri »politične botre«) v osebah bratov Presečnik je milo rečeno ne samo kritično in kaže na to, daje pri projektu »Občina Rečica« šlo predvsem za projekt »župan Rečice«. Takšna stvar se pa, spoštovani g. Kramer običajno ne izide tako kot bi radi.
Nikoli si nimam navade pripisovati kakršnih koli posebnih zaslug, če mijih kdaj pripiše kdo drug, seveda ne protestiram (če so realne), kot tudi ne protestiram, če me kdo upravičeno kritizira. G. Kramer, nisva popolna niti jaz, niti Vi.
Kar se pa »šlepanja« tiče, pa je treba z Vaše strani malo bolje poznati politično situacijo (tudi po lokalnih voilitvah) v Sloveniji. Priznam pa, da sem Vam storil krivico, ko sem Vas na predlog brata Andreja (že kar nekaj let je od tega) »prišlepal« v službo na Občino Mozirje, sicer bi še vedno lahko bili (verjetno dober) razvojni inženir v firmi KLS na Ljubnem.
»Jerajevi
V nekaj zadnjih številkah Savinjskih novic smo bralci priča polemikam, kot posledica rezultatov letošnjih lokalnih volitev. Kot po pravilu te polemike sprožajo poraženci volitev, ki prihajajo iz vodilne stranke na državnem nivoju in očitno zelo težko prenašajo poraze. Da bi te poraze upravičili, se zatekajo k obtoževanju in širjenju neresnic. Bralci si bodo seveda sami oblikovali mnenje o resničnih ozadjih političnih zgodb, tisti, ki pa smo v teh polemikah obdolženci ali očrnjen-
Precej sem se pa zamislil nad Vašo trditvijo, da spadava z bratom Andrejem med teroriste. To je pa že huda obtožba. Prepričan sem, da tako o nama ne misli nihče. Obtožba pa sovpada (upam, da čisto po naključju) z grožnjo, ki mi jo je v obliki SMS sporočila poslal »neznani« pošiljatelj z mobilnega telefona št. 041-674-800, dne 2. decembra letos, v kateri mi grozi s »starim Adolfom«. Za vsak slučaj sem jo kot zabeležko deponiral na Policijski postaji v Mozirju.
Glede svetovalcev (političnih botrov) rečiškega in drugih županov pa samo to. Ne predstavljam si župana, ki bi se naslanjal na botre. To se ne obnese. Vsak je za kandidaturo in če je izvoljen tudi za svoje delo odgovoren predvsem sam. Tudi rečiški župan g. Vinko Jeraj pri tem ne rabi ne Presečnikov, ne Kramerja. Bolje je, da se mu ne ponujamo.
Vse dobro želim vsem Rečičan-kam in Rečičanom, vsem bralcem teh vrstic pa blagoslovljene Božične praznike, čestitam ob Dnevu samostojnosti in mnogo zdravja ter sreče v prihodnjem letu.
Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS v DZ RS
P.S.: Na kakršna koli dodatna pisma vzvezi stem ne bom odgovarjal. Se ne splača, pa tudi časa nimam.
eroristi!«
ci pa želimo bralcem prikazati tudi drugo plat medalje. Predvsem zaradi tega se odzivam na navedbe g. Kramerja, na volitvah v novi občini Rečica ob Savinji poraženca volitev.
Uporaba besede »bruhanje« je napaka g. Jeraja, da pa bilo to plod velike hudobije političnih botrov iz SLS, si lahko izmisli nekdo iz čiste hudobije inje odraz nemoči po porazu na volitvah. Mogoče je g. Jeraj s to, sicer neprimerno, besedo, hotel pokazati na vzdušje na srečan-
jih županov, ki sojo povzročali kasnejši poraženci volitev.
Krilatico »Jerajevi teroristi« je v komentarju v vodilnem slovenskem dnevniku uporabil novinar po letošnjih lokalnih volitvah. V povezavi z zadnjimi polemikami se seveda lahko vprašam, kdo bi naj to bili. Po mojem to ni večina volilk in volilcev, ki so izvolili g. Jeraja za župana Rečice ob Savinji. To niso niti tisti, ki zanj niso volili in se najbrž sedaj počutijo neprijetno. G. Jeraju so na županski stol pomagali tisti, ki so ga predlagali in izvolili in njim bo moral »vračati usluge«. Ali bo uspešen, bodo pokazale volitve čez štiri leta.
Obdolžen sem bil, da sem naredil Rečici vse slabo. Že leta 2001 naj bi bil odločno proti samostojni občini, še huje naj bi nasprotoval samostojni OŠ Rečica. Resje, da sem imel in še imam določene pomisleke v povezavi z dodatnim povečevanjem števila občin v Sloveniji, a to še ne pomeni, da sem bil proti občini Rečica. Referendumski rezultat je nedvoumno pokazal željo Reči-čank in Rečičanov. In to odločitev spoštujem in sem je vesel. Zato sem s svojimi izkušnjami pomagal pri volilni kampanji SLS in g. Jeraja. Vesel sem tudi ugodnega rezultata kandidatov SLS na volitvah za občinski svet.
Poseben komentar si zasluži dogajanje v povezavi z osnovno šolo. Pri izbiri izvajalca za gradnjo šole je skupina občinskih svetnikov (odločitev je bila sprejeta z razmerjem glasov 10:9), ki jih je povezoval prav g. Kramer, izbrala podjetje, ki je že takrat bilo v resnih finančnih težavah. Na to smo nekateri opozarjali in za to bili in smo še deležni kritik, da smo bili proti šoli. Čas je pokazal, da je zaradi takratne izsiljene odločitve prišlo do enoletne zakasnitve izgradnje šole in do precejšnje podražitve (po moji oceni vsaj 50 mio SIT). Organizacijsko OŠ Rečica še vedno ni samostojna, kottrdi g. Kramer, ampak je v sestavi Vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje, skupaj z mozirskim vrtcem. Takrat in še danes menim, da ta povezava ni najboljša. Pomembno pa je, da šola v kraju izpolnjuje svoje širše poslanstvo.
Upam, da bo čas božičnega miru pomiril tudi razgrete strasti. V letu 2007 naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je predaleč, dosegljivo in vse, česar nismo imeli, naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Srečno!
Andrej Presečnik Dol 33 A Gornji Grad
Več nisem hotel in ne mogel: doba in rod sta mi kazala pot.
A, če bi kdaj spet vstal iz groba, bi rad v tem času spet živel in tod.
(J. Menart)
HVALA
ker ob slovesu od našega
Jožeta ČEPLAKA
nismo bili sami.
Vsi njegovi
?0üRO>™
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROFOTAR Ivan s. p.
y____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_,
Na božični večer slutim tvoja hrepenenja. Škripajoč je zastal korak. Luč in tema vabita; raduj se Življenja!
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar se je poslovil in preselil v Večnost dragi mož, oče in stari oče
Alojz MAVRIČ
(2.3.1925 - 20.12.2005) iz Lenarta pri Gornjem Gradu
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Iz sončne iskrivosti življenja netiš nitke nevidnegapajčolana. Med nebom in zemljo kraljestva varujejo minljivost neminljivo, možganom nedojeti krasi in boljših časov časi.
V SPOMIN
12. decembra je minilo žalostno leto, odkar se je poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Jožef POZNIČ
iz Nizke (1922 - 2005)
Vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Bolezen te objela je inposlednjo moč ti vzela je, odšel si tja,
kjer ni bolezni in gorja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza DROBEŽA
(25.5.1937 - 8.12.2006)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ob dolgi bolezni obiskovali.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče,
I naše oko zaman te išče.
I Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. ■k *9BPn Tih in nem je grob, kjer počivaš Mirko ti, a na njem lučka večnosti gori!
K___*____~ A I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Mirka KRAMERJA
(16.11.1950 - 11.12.2006)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Iskreno in iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Jelenček Rudolf! Po novem letu greva oba na dieto!
Novoletni suspenz
"Kot vsak december sem tudi letos suspendiran," pove policist kolegu.
"Pa menda nisi tudi letos komandirju šel pravit, da si ustavil božička?"
"Ne, letos sem se spomnil, da ga to razjezi, in sem o tem raje molčal."
"Kaj pa je potem bilo?"
"Izgubil sem alkotester.”
"Kako se ti je pa to lahko zgodilo?"
"Ravno to meje vprašal tudi komandir."
"In kaj si mu odgovoril?"
"Nič drugega kot resnico. Da mi ga je med testiranjem alkoholiziranosti pogoltnil jelenček Rudolf."
Samo Sprožilec
Negotova bodočnost
Starejši možakar je pri ve-deževalki. "V kartah vam vidim, da boste kmalu dobili veliko daril,” mu napove prihodnost.
"To že vem, raje mi povejte, ali bodo sani zdržale težo teh paketov?" vpraša božiček ve-deževalko.
Dobrotnik na delu
Očka se vrne domov, potem ko je odigral vlogo božička, med drugim tudi doma.
"Oči, malo bolj boš moral popaziti na mamo," ga nagovori sinček.
"Zakaj tako misliš?"
"Ko mi je božiček dal darila, sem videl, da se je potem v kuhinji stiskal z mamo."
Nič slišal, nič videl
Lepo po vrsti
"Poslušaj me!" reče Gašper Mihu strogo, ko sedita pred vaško gostilno. "Mislil sem, da sva se zmenila, da mi ne boš več kradel drv izpred hiše!"
"Saj ti jih nisem!" taji Miha.
"Kako ne? Cele "klaftre" mi jih manjkajo! Na, vzemi daljnogled in poglej k moji hiši."
Miha vzame Gašperjev daljnogled in z zanimanjem pogleda proti njegovemu domu. "Nič ne vidim," reče.
"Malo bolje poglej. Na desni strani skladovnice jih skoraj ni več."
"Nič se ne vidi.
Na, pa še sam poglej proti moji hiši. Zunaj visijo in se sušijo moje spodnje hlače.
Poglej in povej, zakaj je med mojimi žena oprala in obesila tudi tvoje?!"
"Pa se res nič Kako pogrešam letne vaške igre in preprosto ne vidi."	vlečenje vrvi...
"Kaj misliš, da ne vem, da si pred mano "tehtal" že tri druge?!" obtoži Olga Ivana.
"Ne vem, zakaj bi morala biti zaradi tega užaljena? Mar ne veš, da se najslajše pusti za konec?"
Blenda Tavrl
Če je vaš mož v decembru pogosto odsoten, je -ali deloholik ali pa ste poročeni z Miklavžem, dedkom Mrazom ali božičkom.
<33'
Cvetke 'nkoprtoe)
LETO JE NAOKROG
Franjo Atelšek dopisnik Savinjskih novic: »Veš, Edi, če takole pomislim, se mi zdi, da seje letošnje leto šele dobro začelo, pa se že izteka...«
Edi Mavrič - Savinjčan, novinar Savinjskih novic: »To je sicer res, toda ne razumem, zakaj si spričo tega tako otožen, saj to vendar pomeni, da imamo spet novoletni zaključek, to pa pomeni dobro »pupo« in »papo« na račun firme...«
BOŽIČNA PRAVLJICA
Mozirski božiček Robert Klemenak: »Dragi otroci in vsi, ki verjamete v pravljice! Letos sem vam nameraval pripeljati sneg, ker vem, da si ga zelo želite, toda žal je naša baza za izdelavo snežink v remontu, zato sva se dogovorila z dedkom Mrazom, da vam sneg pripelje on...«
Pomožni božiček Franci Podbrežnik: »Božiček, kakšno pa je tvoje sporočilo za tiste, ki ne verjamejo v pravljice?«
PECIVO ZA VSE OKUSE
Ančka Rifelj, znana gostinka, na delavnici peke božičnega peciva: »Poglejte, kakšne okusne hlebčke sem spekla pred božičem! Prepričana sem, da bi dišali tudi tistim novinarjem, ki baje vtaknejo svoj nosvvsakpisker...«
SESTAVIL
PEPS
SAMICA
PSA
PTIČARJA
NORVEŠKI
PESNIK-
HANS
(1863-1953)

AKORD IZ TREH RAZLIČNIH TONOV
NEMŠKI
PESNIK-
FRIEDRICH
STAREJŠA
NEMŠKA
PEVKA
PALICA,
FIŽOLOVKA
(NAR.)
GENERALNI SEKRETAR OZN-KOFI NOVELA RUSK. PISAT. TURGENJEVA
SVETLOBNI
POJAV
OB
NEVIHTAH
JUGOSLOVANS.
LJUDSKA
ARMADA
STISNJENA
DLAN
RAHEL
SPANEC
(POG.)
ŽENSKO
IME
KDOR
KOGA
ZALEZUJE
REKLO,
PREGOVOR
BIBLIJSKA
MARIJINA
MATI
OSEBA
IZ
BIBLIJE,
ZAČETNIK
ONANIJE
LOGIČNO
POVEZO-
VANJE
DOGODKOV
ZLATA
OGNER
KOPALIŠČE OB VZNOŽJU BIOKOVA
J>&
SLOVENSKA
PREVAJALKA
(OBLAK)
AMERIŠKA
PEVKA-
SHEENA
ULIČNA
PRODAJNA
HIŠICA
	
NAJVEČJI
MORSKI
SESALEC
AVTON. REPUBL. V RUSKI FEDERACIJI
KANADSKI
PEVEC-
PAUL
DELEŽ
ODPLAČILA
POSOJILA
IVAN
SIVEC
MEŠANA
SOLATA
KITAJSKA OBLIKA ZEN BUDIZMA
DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM
VREDNOSTNI
PAPIR
ODPADEL
SADEŽ
Z
DREVESA
KAJNOV
BRAT
ROBERT
REDFORD
PRITRDILNI-
CA
HITER DVIG S TAL
SPECIALIST ZA ORTOPEDIJO
BARVANJE
LAS,
KNA
KRVNOMEZ-
GOVNI
ORGAN
PRI
ČLOVEKU
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
MB
MINI SLOVARČEK:
IVKOV- Srbski šahist- Borislav AANRUD- Norveški pesnik-Hans TUVA- avtonomna republika v Ruski federaciji SPEE- Nemški pesnik- Friedrich RATINE- nakodrana volnena tkanina
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravilno rešenimi križankami iz 49. št. Savinjskih novic, smo izžrebali tri reševalce križank, ki prejmejo avtopolnilec za izbran mobitel.
-	Mitja Sem, Radmirje 40, Ljubno ob Savinji,
-Janez Marovt, Prešernova 17, Mozirje
-	Marko Breznik, Sp. Pobrežje 4, Rečica ob Savinji.
Nagrajenci nagrade prevzamejo osebno v trgovini Europhone, Ob Trnavi 1 v Mozirju, do petka, 13. januarja 2007. S sabo imejte osebni dokument in Savinjske novice št. 51.
Čestitamo!
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 5. januarja 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA GRAZIA.
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade in sicer darilne bone v vrednosti 5.000 SIT, 3.000 SIT in 2.000 SIT.
Nagrade vam tokrat podarja Butik spodnjega perila Grazia, ki se nahaja v nakupovalnem centru, na Kidričevi 2b, v Velenju.
Napovednik
•	Petek (22. december), ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Koncert glasbene šole Nazarje___________________________
•	Sobota (23. december), ob 17.00. Športna dvorana Ruše
Košarkarska tekma ■ Ruše : Nazarje (člani)______________
•	Ponedeljek (25. december), ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha
Žive jaslice____________________________________________
•	Torek (26. december), ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha
Žive jaslice____________________________________________
•	Torek (26. december), ob 18.00. Kulturni dom Bočna
Božično-novoletni koncert_______________________________
•	Torek (26. december), ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Gledališka komedija: Kolumbovo jajce____________________
•	Četrtek (28. december), od 10.00 do 13.00. Dom kulture Nazarje Prednovoletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce
ŽIVALI - PRODAM
Prodam svinjo, cca 180 kg; gsm 041/472-035.
Prodam prašiča, težkega cca 170 kg, krmljen z domačo hrano; gsm 041/261-861 ali 051/31-240. Prodam 1 teden staro teličko; gsm 041/324-438.
Prodam 2 sivo-rjavi breji telici; gsm 041/547-423.
Prodam prašiča za zakol, težkega 140 kg; tel. 583-52-07.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg ter 200 -400 kg. bika; gsm 031 /676.833.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf lil cl variant, 1.8 cm3, evropaket, let. 95, cena po dog.; gsm 041/365-950.
DRUGO-PRODAM
Prodam orehove in jasenove deske, cca 2,5 m3, sušene na prostem; gsm 031 /223-487.
Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, možno na obr.; gsm 041/596-584.
Prodam spalnico, cena 60.000 sit; tel. 03/838-10-29.
Prodam jesenove deske, debeline 3 in 5 cm, zračno suhe; gsm 041 / 783-440.
Prodam litoželezno tuš kad, 90x90 cm: gsm 041/665-178.
Prodam savinjski želodec; gsm 041/601-753.
Prodam vezi burton (bord), lanski model, dobro ohr., ugodno; tel. 03/ 583-40-41.
Prodam deske: hrast, jasen, bukev, hruška, cena po dogovoru; gsm 041/423-331.
Prodam bazen za mleko, prevozni in stabilni, 2201; prodam tudi suha bukova in gabrova drva; 031/585-735.
DRUGO - KUPIM
Kupim prevozni bazen za mleko, 250 oziroma 300 litrov; tel. 838-11-62.
Kupim kotel, 401, dvocevni, za kuhanje žganja, lahko samo kotel; gsm 041/861-522.
Kupim stroj za mesenje kruha - rabljen; gsm 041/216-481.
Kupim traktor od 30 - 60 ks, najraje zetor imt ali štore, plač. takoj; gsm 041/217-785.
DRUGO - PODARIM
Podarim jogi 190 x 90 cm, dobro ohranjen; tel. 583-41-31- zvečer.
NEPREMIČNINE
Oddamo brunarico v termah Aq-valuna, kamp Natura v Podčetrtku, za 6-8 oseb; gsm 031/ 358-780.
OSEBNI STIKI
Iščem punco, ki želi imeti resnega fanta, sem iskren, nekadilec; gsm 051/827-502.
38-letni Sp. Savinjčan želi spoznati skromno, pošteno dekle za resno zvezo; gsm 031/807-376.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO
kvalificirane in priučene šivilje za šivanje posteljnine in delovnih oblek. Informacije na tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022.
Reminih d.o.o, Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p, Elektroinstaiacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu. Spodnje kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o. Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o, Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in fax 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p, Ljubija 121,3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreka I., II. in lil. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713.
Tesarstvo Rihter Srečko s.p, Šentjanž 47,3332 Rečica ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Portal Savinjske doline
calti
})
gorenje
Bistvo lepote je v harmoniji notranjih občutij. Naj se zrcali v toplem nasmehu slehernega dne.
Vse dobro v 2007!
Skupina Gorenje
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: iiabit.nepremicnine@siol.nel
Upravljanje s stanovanj
Kersnikova 11. 3Š20 Velenje T?CTP!r(0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56
Kakor utrinek izginjajo leta ' Naj Uam EiJS
naj bodo
dnevi naše skupno ^ M polepšani s prilaznoj odhbsi

Podjetje za obdelavo lesa in tTßovina Ljubija 55,
3330 Mozirje,
Naj bo to nailepse leto z obilico sonca, z mnogo sreče, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče.
Vsem dobaviteljem lesa, poslovnim partnerjem, sorodnikom, prijateljem in bralcem Savinjskih novic želimo srečno in uspešno 2007.
Mizarstvo Kovač
skladišče
Celje
D-Per
7/2006
OSREDNJA KNJ. CELJE