Itev. 91.
O UnhlM,opetek, dne 23. aprilu 1309.
Leto XXXVII.
Velja po poŠti:
celo leto naprej K 26'-«1 pol leta „ „ 13"—

i po
>jm četrt leta „ „ as en mesec » »
V upravniStvu;
m celo leto naprej K
pol leta „ se četrt leta „ ua en mesec „
poSIIJ. na dom 20 h n« mesec.
°5samezne Stev. 10 hr
^IfedniŠtVO J« v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod iet dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi sr a« wa?a|ož nefranklrana pisma se ne sprejemajo. GJrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm) i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. ur? popoldne.
UpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- —----- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. (IpravnISkega telefona Stev. 188.
asa

Današnja številka obsega 4 strani. '•C
II. znsedonle vodstva S. L. S.
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
(Poročal dr. Ivan Šusteršič v seji vodstva S. L. S.)
Po stenografičnem zapisniku.
Gospoda moja! Vprašanje o socialnem zavarovanju je na dnevnem redu. To ne vemo le, temveč tudi čutimo vsi, ki smo v stiku z javnim življenjem. Osobito stopata pri tem v ospredje dve dejstvi: prvič dejstvo, da vlada zaradi tega vprašanja v nekaterih delih naše dežele med kmečkim ljudstvom razburjenje. To je eno. Drug pojav pa je ta — in o tem sem se osebno često prepričal — da mnogi izmed tistih, ki so za zavarovanje, še bolj pa izmed tistih, ki so proti zavarovanju, pravzaprav ne vedo natančno, zakaj da se gre.
So taki, ki so z a socialno zavarovanje, pa niso o načrtu, ki ga je vlada predložila, natančno poučeni; a še več je takih, ki so proti zavarovanju in niso poučeni o celi stvari, pa nočejo ničesar slišati, če jih hoče kdo poučiti, ko se jim vendar komaj sanja, zoper kaj da so in zoper kaj tako vpijejo. Samo ta občutek imajo, da bo treba nekaj plačevati drugega pa nič. So pa tudi taki, 'ki so za to zavarovanje, ki pa zopet ne vidijo nič drugega kakor to, da bodo na stara leta nekaj dobivali — a prezirajo bremena, ki bodo združena z zavarovanjem, če se uvede.
Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva.
M a n j k a torej pouka v tej s t v a ri na obeh straneh, in zato mislim, da je glavna naloga naše ljudske stranke, da poskrbi za temeljit pouk ljudstva, da bodo ljudje vedeli, za kaj se gre. To je naša prva naloga, in s tega stališča pozdravljam to-le brošuro tovariša dr. Kreka (»Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«). Jaz sem jo natančno prebral in reči moram, da, četudi dr. Krek v pričet-ku in na koncu knjižice jasno pove, da je on sam za ljudsko zavarovanje na podlagi vladne predloge, vendar v stvarnem delu svoje brošure čisto hladnokrvno strogo nepristransko razjasnuje celo stvar, razloži čisto jasno, za kaj se pravzaprav- gre, in to tako poljudno, da lahko vsak razume, tudi če ni učen, kaj da ta vladni predlog pravzaprav vsebuje. Upam, da bo ta brošura napravila mnogo jasnosti pri prijateljih in nasprotnikih zavarovanja, da bodo ljudje vsaj vedeli, za kaj se gre.
Poučni kurzi.
Razun tega pa bo treba še drugega poučevalnega dela: bodisi, da se priredijo krajevni poučni kurzi, na katerih se trezni besedi dostopnim ljudem pokažejo strogo stvarno in nepristran-s k o solnčnate in senčne strani te vladne predloge, — bodisi da se to zgodi na več-jih političnih shodih ali pa po predavanjih. Na vsak način treba, da vsak izmed nas dela v tem smislu v svojem krogu.
To delo moramo izvršiti v doglednem času, gospoda moja, in sicer zaradi tega, ker moramo omogočiti ljudstvu, da dobi <> tej velevažni stvari popolno jasnost. lJotem ko bo ljudstvo o stvari popolnoma Poučeno, potem pa naj samo trezno razsodi, ali hoče socialno zavarovanje ali ga noče.
Mi ne moremo od ljudstva zahtevati, da o stvari odloči, ako ni poučeno. Pravico, da samo odloči, mu moramo priznati, ker je to v smislu naših dcmokratiških načel, in kakršnakoli ho potem, ko bo ljudstvo poučeno, njegova odločitev, za nas bo morala veljati. Za sedaj pa je naša naloga skr-
beti za to, da se ljudstvo pouči, da se mu
vsa stvar razjasni tako natančno, kakor je sploh mogoče, da bo čisto na jasnem, ,za katero stvar reče da ali ne.
Ljudstvo naj odloči.
Ko bo to poučevalno delo izvršeno, moramo sklicati shod naših zaupnikov in dati ljudstvu besedo. Morda bo umesten celo nekak »referendum« po švicarskem zgledu, da se ljudstvo z glasovnicami izreče za da ali za ne. To, za kar se ljudstvo izreče, mora potem seveda biti za vse poslance S. L. S. merodamo; kot ljudska stranka moramo upoštevati to, kar ljudstvo hoče. Ljudska stranka po mojih mislih drugače postopati ne more; ko se postavi v protislovje z ljudsko voljo, ni več ljudska stranka.
Razdolževanje kmečkih domov.
Nekaj drugega hočem o'<b tej priliki tudi še omeniti, ravno v zvezi s socialnim zavarovanjem. Res je, da je v mnogih delili naše dežele ljudstvo žalibog revno, osobito prav posebno revno na tekočih denarnih sredstvih, in to je tudi poglavitni vzrok elementarnemu odporu proti socialnemu zavarovanju v nekih krajih. Ljudje včasih celo stvar nekam čudno sodijo; delajo največ v oštarijah račune, ki so neresnični, ki gredo »in's Blitzblaue«. Ali vendar je tista gonilna moč pri tem celem odporu v nekaterih delih naše dežele v glavnem ta občutek, ki ga imajo ljudje: zopet bo nekaj treba plačevati, in mi še tega ne zmagamo, kar nam je zdaj naloženega. Glavno breme našega ljudstva pa niso dayki z vsemi dokladami vred, ni to, kar ljudje nosijo v davkarijo, ampak to so obresti od dolgov, — to je glavno denarno breme našega kmečkega ljudstva, ki ga najbolj tare.	'
Zato sem jaz mnenja, da je na vsak način, ravno glede na to, da je na dnevnem redu socialno zavarovanje, najnujnejše vprašanje razdolževanje kmečkega stanu. Dolžnost, posebna dolžnost S. L. S. je, da zastavi vse sile v to, da se predloga o razdolževanju kmečkega stanu, kmečkih domov, čim prej reši in postane zakon.
Stvar ie že v poslanski zbornici, izvoljen je tudi že 'poseben odsfek, v katerem je od nas tovariš dr,. Krek in menda še kdo drug. (Dr. Krek: Sam — 26 članov.) Da, odsek ima le 26 članov; to je velika sreča, ker mali odseki veliko 'bolje in hitreje delajo. Ker se mnogo strank za kmetsko razdolževanje zanima, je opravičena nada, da se stvar hitro dože-ne. vsekakor še predno postane predloga o socialnem zavarovanju tako aktualna, da bi se treba bilo o njej odločiti.
Odločitev o socialni predlogi.
Povdariti moram namreč, da odločitev o vladni predlogi o socialnem zavarovanju ni tako nujna, kakor sodijo v nekaterih krajih naše dežele. Ni tako! Taka predloga rabi v normalnih razmerah deset let, da postane zakon. Recimo, da bo
v	tem slučaju socialnodemokraška stranka močno forcirala rešitev te predloge; vzemimo, da ne bo vmes na poti nobenih kriz, kar je pri nas jako težko misliti, — če torej vzamemo slučaj, da ne bo kritičnih momentov; ako vzamemo, da bodo vse okolnosti tako ugodne, kakor le mogoče; če sodim tako optimistično, lahko s sigurnostjo rečem, da bo rabila ta predloga, da postane zakon, najmanj štiri leta, in od teh štirih let bo imela poslanska zbornica najmanj tri leta 'na razpolago. Zato imamo časa dovolj, da poprej rešimo predlogo o r a z d o 1 ž i t -
vi	kmečkih domov, in imamo dosti časa. da ljudstvo poučimo, da bo vedelo, h kateri stvari reče da ali ne.
Stranka kot taka se ni nikdar vezala na to vladno predlogo o socialnem zavarovanju. V tem oziru konstatujem, da je
»Slovenski klub« v državnem zboru soglasno sklenil, da bo stališče napram tej vladni predlogi uravnal po volji 1 j u d-s t v a. Naša stranka torej ni prav nič vezana, ima proste roke, in poslanci sploh doslej n i t i prilike niso imeli, da bi k tej predlogi rekli da ali ne. Tako stvar stoji! Kot poslanci ljudske stranke se bomo ravnali po ljudski volji. Mi pa hočemo, da ljudstvo, predno se odloči za ali proti, stvar pametno in trezno presodi; in trezno bo sodilo le tedaj, če bo temeljito poučeno o stvari, za katero se gre. Različni nazori o socialnem zavarovanju.
Kako različni so nazori med kmečkim ljudstvom zadnje dni, temu je dokaz pismo, ki mi ga je pisal Matija Kalan iz Podlanišč in ki se začenja z značilnimi .besedami: »Glas vpijočega v puščavi!« Mož piše (čita):
»Kakor je razvidno, po naši okolici je n a s večina, da silno želi m o zavarovanja za starost in o n e m o g 1 o s t, ker ravno zdaj slišimo, da jc vse ra z b i t n a š u p. Pa vse eno mi ne »cagamo«, zakaj mi se zaupamo na Vašo pomoč. S tem Vas prosim, da nam pomorete do zavarovanja« itd.
Tako piše priprost človek, ki ga jaz nisem videl nikdar, on pa mene ne, v skrbeh, da z zavarovanjem ne bo nič. Drugi pa so zopet v skrbeh, da bo že jutri treba vplačati zavarovalnino. Ena kakor druga skrb je v sedanjem trenotju prazna, ker .nihče danes ue more reči zanesljive sodbe o usodi vladne predloge — o kateri odločitev gotovo ne bo pala pred pretekom treh let.
Jaz se danes ne vežem ne za ne proti, ker čakam odločitve ljudstva.
Eno pa lahko rečem: To treba ljudem pojasniti.
Kdo bo plačal državni prispevek.
Nesmiselno je, če se proti vladni predlogi čuje ugovor: Tudi tistih 90 kron od države nečemo, zakaj država smo mi! Mi sami bi morali teh 90 kron plačati. Čudna argumentacija, za katero so sposobni le ljudje, (Klic: dr. Zrjav!), ki nimajo pojma, kako sc dandanes pokrivajo državni izdatki. Če bi se državni stroški pokrivali z zemljiškim in hišnorazrednim davkom, torej s tem, kar tvori večino kmečkih davkov, potem bi morala država odsloviti 90 odstotkov uradnikov in — celo armado, kajti s tem denarjem ni mogoče. da bi vozila državni voz. S tem denarjem bi bila v stanu izhajati k večjem državica, kakor je Srbija, pa še ta težko.
Poglavitni del državnih izdatkov se pokriva iz drugih davčnih virov: iz posrednih davkov, nadalje iz pridobnine in osebne dohodnine.
Nihče niti v sanjah ne misli na povišanje kmečkih davkov.
Znižanje kmečkih davkov.
Nasprotno je res, da merodajni faktorji v državi, da finančna uprava sama upošteva stvarno krivičnost kmečkih davkov in dela na to, da se davki, ki jih kmet plačuje — zemljiški in hišnorazred-ni davek — znižajo. Finančno ministrstvo samo je predlagalo, da se odpravita dva zadnja razreda hišnorazrednega davka. To 'bo imelo za posledico, da bodo dobre štiri petine, ali bolje: pet šestink k mečkihhišv naši deželi proste davkov. Gospoda moja! To predlaga finančni minister sam in državni zbor bo seveda rad pritrdil. In da gre državni zemljiški davek nazaj, ve tudi vsak kmet. Kmečki davki se torej ne povikšujejo, nasprotno sc po pravici zmanjšujejo; poleg tega se še pri raznih prilikah, n. pr. v slučaju uim, odpisujejo iu odpuščajo.
Noben finančni minister ni tako zabit, da bi predlagal, naj se zemljiški davek poviša, ker ve, da jc zemljiški davek n a j-k r i v i č n e j š i vseh daVkov in da bi pognal s povišanjem tako krivičnega davka
tisti stan, ki je največjega pomena za državo, s silo v tabor — ne socialne demokracije, ampak a n a r h i j e. 'Kaj takega torej noben finančni minister ne bo predlagal in če bi to vendar le storil, ne dobi v državnem zboru niti petdeset glasov za svoj predlog. (Klic: Hribar bi glasoval! — Živahna veselost.)
Kdo bo plačal zavarovanje.
Kakšna bedastoča je tedaj trditev, da bo kmet sam moral plačati tistih 90 kron, ki jih država nudi kot prispevek k vsaki starostni preskrbnini! Zavarovanje bo stalo državo na leto okroglo 100 milijonov kron (Klic: 98 milijonov!), da, okroglo 100 milijonov. In kdo bo plačal te milijone? Plačala jih bo velika obrt, velika industrija, pa tudi advokate, notarje itd. bodo močno pritisnili. Plačali bodo državne prispevke za socialno zavarovanje torej premožnejši, ne kmečki stanovi. Ta resnica je tudi tajni razlog, zakaj liberalci tako vpijejo proti zavarovanju. Ne vodi jih nikakšna skrb ljubezni za ljudstvo. Če ima kdo med nami pomisleke proti zavarovanju, češ, da so kmetje revni, da ne bodo mogli plačevati, da bo režija mnogo požrla itd., to so stvarni pomisleki; ampak pri izvestnih hujskačih pa ne govori proti zavarovanju skrb, da bodo revni stanovi morali plačevati zavarovalnino. Iz njih govori le skrb za lastni žep. To je istina. Onih 90 kron. ki jih bo prispevala država, pomeni večjo obremenitev ne kmečkega stanu, m a r v e č obremenitev pre m o ž n e j š i h stanov v p r i d kmetu.
Gospoda moja! Pa bodi temu kakor hoče. Jaz pravim ic to: Ljudi poučite, naj vedo, za kaj se gre. Ljudstvo naj ve do pičice natančno, kaj bode — čc vladna predloga postane zakon — moralo plačevati in kaj bode na podlagi svojega plačila dobilo. Ko bodo ljudje to vedeli, naj odločijo. In če bodo rekli: ne, bom jaz prvi, ki bom storil vse, da vladno predlogo vržem. Če pa ljudstvo poreče: da, bom delal na to, da se ta predloga z raznimi v prid ljudstva potrebnimi spremembami uveljavi in postane zakon.
V posledici teh izvajanj si usojam predlagati sledeče resolucije (čita):
Resolucije glede na socialno zavarovanje.
I.
Vodstvo naroča poslancem S. L. S., da uredijo svoje postopanje napram vladni predlogi o socialnem zavarovanju natančno v smislu ljudske volje.
II.
Vlada sc poživlja, da smatra razdol-žitev kmečkega stanu kot najnujnejšo nalogo državne zakonodaje in uprave; poslancem S. L. S. se naroča, zastaviti vse moči, da državni zbor izvrši čim preje tozadevno dolžnost.
lil.
Zvršilneinu odboru se naroča, skrbeti za to, da se ljudstvo čim preje in kar najtemeljiteje vsestransko pouči o vsebini vladne predloge o ljudskem zavarovanju in pa o najnovejši akciji za razdolžitev kmečkih posestev.
Resolucija je soglasno obveljala po razpravi, ki so se je udeležili poslanec , Mandelj, dr. Krek, Moškerc in L. Smolnikar, ki priporoča nakup profesorja dr. Kreka knjižice: »Starostno zavarovanje kmečkega stanu«.
Dosodbi u Carigradu.
Ko to pišemo, je odločitev v Carigradu menda že padla. Kajti potrebna je bila pred selamlikom, ki se je imel izvršiti v popolnem redu.
Sultanu se ni bati za življenje. Položaj ic zanj iz večih razlogov ugoden. Njegovo hladnokrvnost smo že povdarjali.
Nekoliko prihaja v poštev tudi njegova visoka starost, z ozirom na katero se mladoturkom pač ne izplača, da bi z umorom sultana razburili 'ves mosiimski svet. So pa še drugi vzroki. V tripelententi združene države: Anglija, Francija in Rusija, so si prizadevale na vso moč, da se sprememba na prestolu za zdaj odloži. Grozile so celo, da izkrcajo v Carigradu svoje pomorščake, če bi mladoturki sultanu hoteli skriviti le las. Tudi vedo mladoturki prav dobro, da nikakor ni vsa masa ljudstva, pa tudi ne vse vojaštvo za njimi; mornarica gotovo ne. Sicer bi ne bilo potrebno, da bi turške vojne ladje sedaj zapustile Carigrad in se podale pod vodstvom angleškega reformnega admirala Camplea — manevrirat.
Glavna stvar pa je ta, da mladoturki, tudi če bi hoteli, sultana ne morejo dobiti v pest, kajti Jildiz je ob morju, po ikaterem sultanu ne bi bilo težko uiti, da ima le eno zvesto ladjo na razpolago. Za to bi pa že poskrbele troententne velesile.
Po vsem tem ostane Abdul Hamid za sedaj še sultan, toda bivši vojaški ata'še v Berolinu, Enver bej, mu prerokuje, da ne bo vladal dolgo. Sicer pa je za Evropo vse eno, kdo sedi na kalifovem 'prestolu. Važnejše je, ali zmagajo težnje, ki bi omogočile ravnopravnost krščanskih narodov, ali pa mohamedanski fanatizem. To vprašanje pa, zgodi se v Carigradu karkoli, sedaj ne bo rešeno,. Carigrajska drama se je šele pričela. Kriza ostane ia-tentna.
V sledečem priObčujemo najnovejše vesti.
Poiožai v Carigradu.
B er o 1 i n, 22. aprila. Iz Carigrada poročajo, da je včeraj uradno naznanjeno sporazumljenje med posadko in vojsko pred mestom splošno pomirljivo vplivalo. Sporazum se tiče tudi mornarice. Do večera bodo vse čete položile prisego, ki jo zahtevajo mladoturki. S tem pa še vsa zadeva ni na jasnem. Z večjim zaupanjem bi se lahko zrlo v bodočnost, če bi bil tudi med sultanom in med armado dosežen sporazum.
Sultan odpotuje v inozemstvo?
Pariz, 22. aprila. Med pogoji, ki so jih poveljniki makedonske armade po Tevfik paši poslali sultanu, se nahaja baje tudi predlog, naj bi sultan za več mesecev odpotoval v inozemstvo. Za dobo njegove odsotnosti naj bi vodilo državne posle vladarstvo. sestavljeno iz mladoturkov, ki bi mu predsedoval Rešad. Sultan naj bi Obljubil, da bo potoval kot zasebnik in da ne bo koval zarot niti doma. niti iz tujine.
Obsedno stanje v Carigradu.
Berolin, 22. aprila. »Beri. Tage-blatt« poroča iz Carigrada, da tam proglasijo obsedno stanje, kakor hitro dobe mladoturki mesto v svojo oblast. Svečan vhod armade v mesto opuste. Preselitev parlamenta v San Stefano dokazuje, da še vedno računajo z možnostjo kakega presenečenja.
Mnenje v Berolinu.
Berolin, 22. aprila. V dobro obveščenih krogih so mnenja, da mladoturki svojega zopet pridobljenega stališča Ine bodo spravljali z nepremišljenimi koraki ,v nevarnost. Znamenito je vsekakor, da pariški listi mladotu«rkoni svetujejo, naj bi se s sultanom pomirili. Vsako 'prerokova-,nje, kako se carigrajski problem razvije, je neumestno.
Dine pri nemškem veleposlaniku.
Berolin, 22. aprila. Ker so neki inozemski listi komentirali dejstvo, da je bil turški zunanji minister nedavno gost nemškega veleposlanika von Marschalla, konstatuje »Lokalanzeiger« na temelju avtentiških informacij, da je bil Rifaat paša že pred daljšim časom povabljen na dotični dine, ki se ga po običajih, veljavnih v visoki družbi, potem ni moglo več preklicati.
Harem se ie odpeljal v Skutari.
Carigrad, 22. aprila. Sinoči se je sultan dolgo časa posvetoval s svojim najljubšim sinom Burhan Eddinom. Ženske iz harema so v 23 vozeh prepeljali v Skutari. Vest, da je bil med njimi tudi sultan, preoblečen v žensko obleko, ni res-,nična.
Avstrijska mornarica pripravljena.
P u I j, 22. aprila. Vojna ladja »Nadvojvoda Ferdinand Maks« in lovilec torpedov »Satelit« še nocoj odplujeta proti Aleksandretu. Govori se, da so pripravljene vse ladje tipa »Erzherzog« in »Habs-btirg«. Častnike in mornariške uradnike so vpoklicali z dopusta.
Priznanje bolgarskega kraljestva.
Sofija, 22,. aprila. Francija in Anglija priznata neodvisnost bolgarskega kraljestva istodobno, kedar se povrneta angleški krali in predsednik francoske republike iz inozemstva.
•AVSTRO - OGRSKA.
Nemški cesar
.obišče majnika našega cesarja na Dunaju.
Nadomestna državnozborska volitev na
Češkem. — Po volitvah pretep.
Pri nadomestnih volitvali za Cerno-horskega mandat se vrši 29. t. m. ožja volitev med narodnim socialcem Zdrahalom in mladočehom Metelko. Volitev se je udeležilo pet kandidatov. Ko je bil naznanjen izid volitev, so se stepli socialni demokrati in narodni socialci. Pretepače je pomirila policija.
Podržavljenje južne železnice.
Južna železnica je vložila prošnjo na oblasti za podržavljenje. Pogajanja se ■prično majnika.
Shod slovanskih društev.
V Peterburgu se vrši slovanski shod, ,predstavitelji vseh slovanskih društev na Ruskem. Sklicalo ga je starokopitno pe-terburško slovansko društvo in predstavi-telji starega ruskega birokratičnega pan-slavizma imajo na njem ogromno večino. Vendar se ga je udeležilo tudi nekaj naprednih politikov, kakor prof. Pogodin, Miljukov, Lvov in .lelimovskij. Bivši minister Hurko, sin znanega varšavskega generalgubernatorja in slavni junak škandaloznega procesa Hurko-Lidval, je priporočal prijateljstvo z Nemci in je nastopal ostro proti Poljakom. Ko je Lvov hotel govoriti za Poljake, mu je predsednik vzel besedo. Za Poljake se je zavzel tudi zadnji Mohikanec nekdanjega idealnega Aksahovskega slovanofilstva, stari Šara-pov. Pozitivnih uspehov seveda tak sihod ,ne more imeti nobenih, Zanimiva je samo odprta opozicija-ruskih napredivjakov, starih in novih, proti ruskemu reakcijno-biro-kratičnemu panslavizmu. Jelinovskij je razvijal zdravo misel, da bo na Ruskem slovansko gibanje šele potem zamoglo postati aktualno, ako bo Rusija postala pravna država.
Krepko je prijemal Hurka grof Bo-brinjski, na katerega je lansko bivanje med avstrijskimi Slovani v marsikakem oziru imelo dober vpliv. _
izpred sodišča.
Nadaljevanje razprave o zadevi nemških napisnih desk v Ljubljani.
Ko se je priča približal Mahrovi hiši, je slonela neka gospodična na oknu ter mirno gledala doli, a sluga pa na vratih gori, kako je Lovšiin črke doli metal. Meni se je to malo sumljivo zdelo, šel sem tja in vprašal, kdo jima je to delo naročil.
Predsednik: »Koliko črk je bilo že takrat zdolej?«
Priča: »Ze blizu polovice.« Oba sta bila pijana. Dr. Neuperger: »Zakaj ste pa toliko časa gledali, Vi ste bili vendar v službi?«
Dr. Pegan (prekine): »Gospod predsednik, nimam jaz pravice pričo pred ob-tožiteljem vprašat?«
Predsednik se nekaj neumljivo zagovarja.
Dr. Pegan (proti predsedniku): »Vi ste to pričo vprašali' o takratni situaciji pred Mahrovo hišo z ozirom na to, da niste takoj postopali proti storilcema. Zato tudi jaz pričo vprašam, ali ni bilo verjetno za Vas, da je Malir sam pustil črke odstraniti, če namreč pomislite, da je med tem, ko sta ta dva delala, ena ženska mirno slonela na oknu, sluga pa je vzdolej stal, kakor bi ne bilo prav nič; in ali niste v tistem času slišali krožiti govorico, da je mestni magistrat ukrenil odstranitev nemških napisov?«
Dr. Neuperger (vmes): »To je jako žalostno, da . . .«
Dr. Pegan: »O verjamem, da je to žalostno, ampak žalostno ne za Lovšina, pač pa za ljubljanske razmere.«
Predsednik prečita nekatere pismene izpovedi v ti zadevi. S tem je bila obravnava prekinjena do popoldneva.
Ob 4. uri popoludne se obravnava nadaljuje. V dvorano pride cela vrsta prič, katere predsednik najpreje nemško opominja zaradi pričevanja.
Prva priča Viljem R o I f (uslužbenec pri Bambergu) izpove, da sta prišla dva gospoda v prodajalno ter opozorila, da mora pri napisu »von« ta beseda se nadomestiti z besedo »pl.« (plemeniti). Priča ne more potrditi, da jc bil ravno obtoženec Est eden tistih gospodov. Sicer je pa to že v preiskavi izpovedal. Zagovornik dr. Hribar se čudi, kako se je potem Esta moglo sploh pred obtožbo staviti.
Priča Herman H r o v a t, istotam v službi, pa kar izrecno izpove, da obtoženec ni bil dotična oseba.
Priča F a n i H a n s 1 o v s k i (prodajalka pri Kordiiui) izpove, da jc bil obto ženec Vodušek tisti, ki ji je rekel, ko jc pri veži stala, »z napisom dol. sicer ga bodo moji tovariši dol vzeli«. Obtoženec Vodušek siccr prizna, da jc priči res svetoval naj napis raje dol vzame, kakor da se pu-
sti, da bi ga morda drugi odstranili, nikakor pa ni reikel: »če ne, ga bodo moji tovariši dol vzeli«.
Trgovec I. S kof i z It se zapriseže nemško. Še-le po zaprisegi predsednik vpraša, ali žeti slovensko, ali nemško izpovedati. Priča pravi, da izpove slovensko. Prišel je k njemu obtoženec Miklavc ter rekel: »Prosim Vas, vzamite tablo dol, jaz Vam hočem dobro.« Priča je bil uver-jen, da mu Miklavc to prijateljsko svetuje, Takisto o Miklavcu izpove tudi priča Mila Pust.
V i k t o r R a n t h le izpove, da so mu v noči 19. septembra napisno tablo odstranili.
»Čitalnica« v sodni dvorani.
Med zaslišavanjem so izišli večerni listi, ki so krožili med občinstvom. Tudi obtoženci so dobili nekaj izvodov, pa jih kar na zatožni klopi bero.
Predsednik to zapazi in ogorčeno vzklikne: »Ja, obtoženci, to pa vendar ne gre, da si celo časopise privoščite pri obravnavi. — (Še boli ogorčeno.) »Takih ljudij pa še res nisem imel tukaj pred seboj!«
Restavrater Friedl izpove nemško, da so dva dni pozneje prišli trije fantje k njemu in ga opozorili, nai odstrani nemške napise. Neznanci so pa pripomnili: »Mi smo celo Mayerja primorali, da je odstranil nemške napise«.
Vihar v sodni dvorani.
Zaslišanje priče Poli'ksene Červeni je povzročilo buren vihar v sodni dvorani. Priča zapriseže in izpove nemško. Izpovedba je vzvezi s slučaji: Vodušek-Kir-biseh, Cerar 'in Krapeš, Elbert.
Predsednik: »No, kdaj se je ta »špek-takel« pričel?«
Na to priča odgovori v smislu že znanih izpovedb prejšnjih prič. Da je »Benzinschild« pri Kastnerju res obtoženec Cerar dol snel, to je priča videla. Ona je stala pred prodajalno Kirbisch ter gledala doli proti Kastnerju. Glede Voduška se priča dolgo časa obotavlja, da bi slo-vensko to ponovila, kar je Vodušek, došel v trgovino, izreikel proti nji glede odstranitve table. Še-le po opetovanih zahtevah zagovorništva se priča odzove pozivu in izpregovori slovensko: »odstranite napise, če ne, se Vam bo kaj razbilo«. Te besede da je Vodušek izrekel, ko je prišel k nji. — Medklici: »No, saj zna dobro slovensko, le govoriti noče!« Pri predočenju priče z obtožencem nastane kratek raz-por. Vodušek odločno vztraja pri zagovoru, da je prišel v prijateljskem nasvetu, opozarjat glede odstranitve nemških napisov.
Dr. Neuperger: »Kaj ste Vi tako do-brovoljen človek, da dajete tujim ljudem prijazne nasvete?«
Dr. Pegan (proti dr. Neupergerju): »Kaj mislite, da mora vsak lump bit'?« (Razburjenost narašča.)
Dr. Novak stavi na pričo nekaj vprašanj; naglaša posebno vprašanje, kje je priča stala, da je videla Cerarja pri Kastnerju trgat table; je namreč skoraj izključeno, da bi ona mogla to videti, vsaj je vendar poslopje »Tonhalle« vmes.
Predlagam lokalni ogled. — Ker dr. Neuperger proti temu predlogu ugovarja, se tudi ostali zagovorniki pridružijo predlogu tovariša. Predsednik se hipno razburi in odpusti pričo domu, ne da bi bil vprašal zagovorništvo, ali ima taisto staviti še kako vprašanje na pričo. Razburjenje med zagovorniki se je hipno polastilo tudi cele dvorane. Posamezne govore je komaj še razumeti.
Dr. Novak zahteva sklep senata in lokalni ogled.
Državni pravdnik se protivi. Deloma prezirljivo, deloma zasmehljivo izjavi proti zagovorniku:
»Vi ne boste tako razpravljali.«
Dr. Pegan ogorčeno: »In Vi z nami ne boste tako odločevali. Med obtoženci se pojavi velika razburjenost.
Predsednik jih sam ves iz sebe strogo ukori.
Med tem vriščem in hrupom se je priča pomikala k vratom.
Dr. Švigelj: »Prosim, gospod predsednik!«
Predsednik (hoče zapustiti dvorano, votantje deloma še obstanejo): »Kaj hočete še?«
Dr. Švigelj: »Še eno vprašanje!«
Predsednik: »Katero? povejte!«
Dr. Švigelj: »Zahtevam, da bodi priča navzoča!«
Predsednik: »Ne! vprašanje povejte!«
Dr. Pegan zelo ogorčen: »Položimo vsi zagovorništvo; to je vendar žc preveč!«
Po dvorani splošen nemir. Govorov med predsednikom in zagovorništvom in državnim pravdnikom že ni več razumeti. Predsednik se odloči za posvetovanje in hoče oditi. Svetnik Einšpieler še obsedi iu izjavi, da treba vtndar preje slišati pred-
loge zagovorništva, predno more sodni dvor sklepati o njih.
Nato se predsednik nekoliko pomiri, zaslišijo se predlogi, na kar se sodni dvor napoti v posvetovalnico.
Med tem se vname med dr. Peganotn in dr. Neupergerjem ostra diskuzija, katero pa vsled splošnega vrišča ni moči razumeti. Enkrat se čuje dr. Peganov klic proti dr. Neupergerju: »Vi ne boste z nami tako postopali!«
Dr. Neuperger: »Vi pa ne z menoj tako razpravljali!«
Dr. Pegan: »Bomo videli, kako!«
Dr. Neuperger nato dr. Pegana raz-dražljivo pogleda in kakor bi rekel »bomo tudi mi videli, kako«, ostavi v največji razburjenosti sodno dvorano. Nekateri so se že bali, da gre naravnost po zaporno povelje za dr. Pegana. Le-ta pa se je med tem že popolnoma umiril in smejal, kot bi hotel tisto zapeti, ki pravi: »Al' nam kaj moreio, morejo!«
Čez deset minut se sodni dvor zopet vrne v dvorano.
Predsednik popolnoma mirno, kot bi se ničesar ne zgodilo, razglasi posamezne sklepe.
Predlog dr. Novaka na zaslišanje priče Červena se odkloni
Dr. Novalk: »Kaj pa je z lokalnim ogledom?«
Predsednik: »Se bo še sklepalo!«
Dr. Švigelj: »Predlagam, da se priča še enkrat zasliši tudi v zadevi Krapeša. ker Elbert trdi, da je tudi tam stal pred Kirbischom.«
Dr. Novak: »Konštatiram, da je predsednik pričo odpustil, ne da bi bil z ozirom na zagovorništvo v to opravičen.«
Dr. Peganova senzačna izjava:
Dr. Pegan: V zadevi mojih klijentov Lovšin in Škof je danes dopoldne Harman prijavil 22 črk (odstranjene črke Mahro-vega napisa »Handels-Lehranstalt). Za to število črk se je priglasil tudi kot zasebni vdeleženec ter zahteval odškodnino1 240 kron. To sicer ni obveljalo, vendar sta tudi izvedenca ocenila pod prisego označeno število 22 črk. To gre seveda na rovaš mojih klijentov.
Meni pa se je število 22 že zjutraj malo previsoko zdelo, zato sem dognal, da ni 22 črk, kakor Harman pravi, ampak le 18 črk!«
Začujejo se medklici presenečenja: Oho !
Dr. Neuperger — očividno v veliki zadregi —.zakliče:
»Bom jaz to stvar pojasnil! Najprvo pa vložim ugovor proti preje stavljenim predlogom.« Potem še-le zagovarja diferenco števila črlk, češ, da je to pač pomota.
Dr. Pegan: »Zahtevam odločno ali lokalni ogled, ali pa uradno ugotovitev po moji izjavi označenega števila. Glede pričevanja Harman pa prepuščam sodni oblasti, ako proti Harmanu postopa.«
Dr. Švigelj: »Ta-le slučaj je pa za obravnavo prav značilno znamenje, kako po drž. pravdništvu predlagane priče govore!«
Razglasi se sklep, vsled katerega se vsi stavljeni predlogi odklonijo, razun onega na zaslišanje priče Červeni.
Dr. Pegan se zadovolji, da se je število 18 črk uradno konstatiralo.
Nato se zasliši priča Korsika, o kateri izpovedi smo že na drugem mestu poročali.
Ko pride priča Kaiser ml. na vrsto, zagovorniki vprašajo, kaj je pravzaprav s to pričo, kdo jo je predlagal.
Predsednik: »Wer'mer halt '-lesen, \vas der Alte gesagt hat.«
Novi viharji.
Priča Leopold Sclivventner bi se motala zapriseči, in sicer razbremenilno v slučaju Krapeš.
Dr. Neuperger vstane in izjavi: »Vsi ti ljudje, ki so tam stali (pred »Narodno kavarno«) so bili demonstrantje. Zato je tudi Sclivventner sumljiv z njegovo navzočnostjo. (Po dvorani sumljivo vre.) Se protivim zaslišanju te priče.«
Dr. Švigelj se naravnost čudi temu predlogu. Vse to je sama domneva, ker državni pravdnik hoče na tak način odpraviti neljube mu priče. Zdaj je že vsak najpoštenejši človek kar izročen »krvavi roki« državnega pravdnika. Dr. Neuber-ger naj pove, kaj ve o Schvventnerju.
Dr. Neuberger: »Zadostuje dejstvo, da je tam stal.«
Dr. Kokalj: »Ako jc to pragmatično za vse, zakaj pa državni pravdnik ni preganjal Elberta, Červeni, Gospodariča in dr., ki so ravno takrat vedno okrog budili?«
Sodni dvor je o tem sklepal in razglasil, da se priča Schvvetitner zasliši in zapriseže.
Značilna protislovja priče Elbert.
Priče: Schvventner, Mejač in Bre-skvar potrjujejo v bistvu zagovor obtoženca Krapeša. Schvventer in Breskvar
sta bili priči, ko je bil Krapeš v 'kavarni in tudi takrat, ko se je vršil dogodek pred Kastnerjem. Tedaj so stali na voglu pred kavarno, in sicer Krapeš nekaj korakov naprej. Priči dobro vesta, da Krapeš ob-dolženih besed hujskanja ni govoril; to bi priči morali slišati. 'Priča Mejač stanuje nad kavarno, opazoval je ves dogodek raz okna, videl je Krapeša stati tam, kakor prejšnji priči. Tudi on izrecno potrdi, da Krapeš dotičnih besed ni govoril. Značilna je tudi izjava Jožefa Miklavčiča, sluge deželnega odbora, ki v splošnem potrdi ravno omenjeno izpoved, dostavi pa še: »tedaj, ko so fantje pri Kastnerju tablo dol vrgli, je Krapeš dejal: to je pa že od sile, kaj ti otroci počno.« Priča je bil tedaj pri spodnjih oknih deželnega dvorca in izjavi izrecno, da Krapeš onih, po priči Elbert inkriminiranih besed ni govoril.
Za celo situacijo slučaja Kastner je pričanje mestnega učitelja Slavko Cepu-dra zelo važno, ker je priča ves prizor opazoval od pričetka do prihoda orožni-štva. fantje so hoteli tablo najpreje kar eden vrh drugega doseči, potem pride en deček z lestvo, druga dva stopita gor, jo snameta, dva spodaj stoječih jo neseta v vodo. Krapeša je videl stati pred seboj, tudi slišal govoriti z nekim gospodom, bil pa je sicer miren in po Elbertu inkriminiranih besed ni rabil.
Dr. Švigelj: »V dokaz, da je proti-priča Elbert, družnik tvrdke Kastner, velik sovražnik Slovencev in strasten Nemec, predlagam, mislim, najverodostoj-uejše priče profesorja Binderja, dr. Eger-ja in zastopnika graških listov, nekega Walterja Rizzi-ja. Morda bodo ti potrdili, da Elbert ni verodostojna priča.«
Dr. Neuperger seveda se temu predlogu protivi, »ker se sam sebe uničuje«.
S tem je 'bila obravnava tretjega dne ob 8. zvečer zaključena.
Atentat o SL Vida.
Slavno uredništvo »Slovenca«! Sklicuje se na tiskovni zakon prosim, da objavite na istem mestu in v isti obliki v »Slovencu« glede na njegovo notico »Atentat v Št. Vidu« v št. 86. z dne 17. t. m. sledeči popravek: 1. Ni res, da sem na učiteljskem shodu v Ljubljani trdil, da ne potrebujem pri vzgoji nobenih cerkvenih zapovedi. Res pa je, da sem rekel, da resnim učiteljem zadostuje državno nadzorstvo, kakoršno je ustanovljeno v državnem šolskem zakonu in aa torej ne potrebuje še — duhovniškega. 2. Ni res, da sem rekel Sokolom na letošnjem občnem zboru, da je le v »sokolstvu« rešitev slovenskega naroda. Res sem pa rekel na tistem sokolsikem zboru, da prava sokolska ideja lahko veliko pripomore do boljše bodočnosti našega naroda. S posebnim spoštovanjem Zirovnik, vodj. šol. — Št. Vid pri Ljubljani, dne 18. 4. 1909.
PROTI ČEŠKIM GIMNAZIJCEM.
V Pragi so uvedli proti gimnazijcem preiskavo zaradi agitacije mladeniške organizacije.
Dnevne novice.
+ Telovadni odsek v Št. Vidu nad Ljubljano priredi prihodnjo nedeljo, to je 25. t. m., veselico, pri kateri se bo predstavljala prvič izvirna igra »Za križ in svobodo«. Pri igri', ki je skrbno naštudi-rana, nastopi tudi močan mešan pevski zbor. Na vzporedu veselice je tudi govor in nastop godbenega kvarteta. Po igri pa sc vrši istotam seja okrožja, h kateremu spadajo odseki v Št. Vidu, Šmartnem pod Šmarno goro in Preski. K veselici se vabijo vsi prijatelji naše izobraževalne in mladeniške organizacije, ki stoji trdno 'kot skala nasproti nahujskanim nasprotnikom poštenega in resnega dela, ki skušajo sedaj s surovostmi nam škodovati. Pa ne gre in tudi ne bo šlo, ker je preveč našega ljudstva, ki ve ceniti naše in pa delo nasprotnikov, ki so menda za to na svetu, da so nam vedno pred očmi za slab zgled. Na svidenje torej v nedeljo v šentviški telovadnici!
+ Na Viču-Glince je priredilo »Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani v četrtek zvečer lep političen shod. Vodil je zborovanje Moškerc. Poročal je na shodu državni in deželni poslanec dr. Krek. ki je govoril o vzrokih draginje. Govoru je sledila razprava, ki so se je udeležili Gorjup. gvardijan Čam-Pa. Moškerc in Čatar,. Na predlog g. Gor-.mpa je shod izjavil soglasno zaupnico poslancem S. L. S., osobito pa strankinemu načelniku dr. Ivanu Šusteršiču.
+ Žirovnikl popravlja po svoji stari navadi. Morda Vas bo, g. urednik, šc večkrat presenetil s kakim talkini popravkom kot je bil včerajšnji. Se morda še spominjate, kako je bilo za časa afere s »čuki«.
kjer je Zirovnik tudi1 zelo pogosto popravljal, nazadnje se je pa pred sodiščem dokazalo, da je bilo vse res, kar se je pisalo. Včeraj popravlja Zirovnik, da ni govoril na učiteljskem zborovanju v Ljubljani o svobodmiselni vzgoji. Poročilo' o tem zborovanju pa pravi, da je Zirovnik napadel gospoda učitelja Cepudra, ker je pristopil k »Slomškovi zvezi«, češ, da potrebuje poleg državnih zakonov še cerkveno jerobstvo'. To se pravi z drugimi besedami, vsega, kar ima stik s cerkvijo ni treba. Če je Zirovnik konsekventen mora po ti poti naprej in prvi korak je v svobodomiselnost in k svobodomiselni vzgoji. Sploh pa se ne bomo prerekali z Zirovni-kom o njegovi »svobodomiselnosti«. Zanimivo je to, da vse molči o atentatu na telovadnico in knezoškofove zavode. Mi trdimo samo eno: sadovi svobodomiselne vzgoje so surovost, pobalinstvo, sovraštvo itd. Ti sadovi pa se kažejo v Št. Vidu nad Ljubljano pri ljudeh, o katerih vsak ve, da niso v zvezi z nami, temveč z drugimi.
—	Umrl je 17. t. m. občespoštovani gospod Anton R u s v Javorju pri Litiji. Rojen je bil v Polhovem Gradcu 28. maja 1837. Rajni služboval je kot zasilni učitelj organist in cerkvenik v Gabru 12 let, od tam je prišel v Javorje, kjer je vestno služboval nad 30 let. Znan je bil kot izvrsten ,učitelj, dober organist in delaven cerkvenik. Zadnji dve službi je popustil pred enim letom vsled obnemoglosti, a priljubljeno mu šolsko mladino ni zapustil do smrti. Opravljal je vestno tudi ekspedi-cijo poštnega nabiralnika in ob enem je bil tudi pošten gostilničar. Znan je bil daleč naokrog kot prijazen in ljubeznjiv v osebnem občevanju in ni mel sovražnika. Mladina ga 'bo težko pogrešala, ker je imela v njem pravega in dobrega učtelja-očeta, ki se je močno trudil za tako malenkostno plačilo. Pričakoval je, da se mu kaka podpora ali milostna pokojnina podarila za tolikoletni trud, a ni jo dočakal! Bog mu bodi plačnik!
—	Lov na cigane. V Sovodnjah so tatje vlomili v trgovino krčmarja Mihe Cotiča in pokradli raznega blaga. Tudi pri čevljarju Vižintinu so nekaj pokradli. Vlomili so bili cigani Anton Hudorovič in sina Anton in Ivan Hudorovič ter Anton Leva-kovič, katere so aretirali pri Ločniku.
—	Samoumor starčev. V Opatiji se je zastrupil 62 let stari Alfred Neugevvirt iz Vratislave, kakor je zapisal v poslovilnem pismu, radi — nesrečne ljubezni.
—	Trojčki. Včeraj je v Zagorju ob Savi povila trojčke žena železniškega delavca; enega dečka in dve deklici. Mati in deca se počutijo prav zadovoljivo,
—	Senzacionelna aretacija v Splitu. V Splitu aretirani Ljubomir Vrdoljak je bil Je namestnikov dirigent podružnice »Ljubljanske kreditne banke« ter je bil 12. marca odpuščen iz službe.
—	Imenovanje. Skriptor na akademiji vpodabljajočih umetnosti na Dunaju dr. Jožef D e r n j a je imenovan za knjižničarja.
—	Umri je v Tupaličah na Krasu posestnik Alojzij A b r a m.
Ljubljanske noulce.
— Odlikovanje predsednice K. 2. Z.
.Znamenita slovesnost se je vršila včeraj popoldne v srebrni dvorani »Uniona«, slovesnost v čast in priznanje tihega, a zato tem zasluženejšega in blagonosnejšega ženskega dela na polju krščanske kulture. Trudoljubni, vzorni predsednici »Krščanske ženske zveze«, prebl. gosp. Franji Eberlovj je bilo izročeno redko odlikovanje cesarjevo: Elizabetna svetinja. Castivci blage odlikovanke so napolnili odičeno dvorano; videli smo mnogo odličnih gospa in gospodov, ki so s svojo navzočnostjo počastili slovesnost, izmed katerih omenjamo zlasti dvornega svetnika g. Klimenta, dež, odbornika prof. Jar-ca, stolnega prošta Sajovica, stolnega dekana Kolarja, deputacijo slov. glasbenega društva »Ljubljana«, »Slov. kršč. socialne zveze« itd. Slovesnost je otvoril g. prof. dr. Jerše, pozdravil navzoče ter v lepem govoru povdaril velike zasluge odlikovanke za K. Z. Z. ter ji v imenu iste čestital. Omenil je veliko čednost, ki diči gospo predsednico: skromnost, vsled katere je prosila, naj se ji ne prireja nobenih slovesnosti. Toda tihemu delu gre javno priznanje. V svoji predsednici je odlikovana tudi »Krščanska ženska zveza« kot taka, s tem odlikovanjem je izrečeno Najvišje priznanje menemu delu, njenim ciljem. Govornik konča z iskrenim, živio-klicem odlikovanki, kateremu so se tudi navzoči navdušeno odzvali. Nato je deželni odbornik g. prof. dr. Jarc v globoko zamišljenem govoru povdaril veliki pomen tihega dela krščan. žen in zlasti kr-ščan. mater. Vsa hvalisana zunanja moderna kultura jc le navidezna in družbi ui prinesla sreče, ker je ni etiško dvignila:
Nasprotno: kult svobode, individualnosti brez Boga in cerkve vodi človeštvo navzdol, vede družbo v razpad. Rešitev je edino v krščanstvu — v vzgoji mladine po kršč. načelih. Tu je prevažno polje za tiho rešilno delo kršč. žene, krščanske matere. Naš prevzvišeni vladar ve ceniti pomen tega dela za blagor države in njemu v priznanje in v spomin svoje vzvišene, blage pokojne soproge je ustanovil odlikovanje: Elizabetno svetinjo,. To odlikovanje je naklonil sedaj velezaslužni gospej Eber-lovi, katere vneto, blagonosno delovanje vsi poznamo. Nato je gosp. odbornik odlikovanki pripel Elizabetno svetinjo. Gospa se je v prisrčnih besedah zahvalila za odlikovanje, zahvalila pa tudi odboirnicam K. 2. Z. za pomoč pri krščanskem delu in navzočim za počaščenje, ki ne velja samo njej, marveč tudi K. Z. Z. Potem se je g. dr. Jerše v sklepnem govoru hvaležno spominjal Njegovega Veličanstva Franca Jožefa 1. ter pozval navzoče, da mu za-kličejo trikratni: Zivio! Dvorana je odmevala živahnih klicev na cesarja,. Tako se je zaključila ta redka slovesnost, ki naj bodri gospo odlikovanko in K. Z. Z. k na-daljnemu blagonosneniu krščanskemu delu. Brzojavno sta čestitala slavljenki gg. deželni glavar Šukije in dež. odbornik dr. Lampe.
Ij 30Ietnica bolniškega podpornega društva čevljarjev v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 25. aprila 1909 v jugoslovanski restavraciji pri Štefanu Bergantu, Gospodske ulice. Dnevni red: 1. Slavnostni govor. 2. Petje. 3. Komični prizor: »Kurji želodček«. 4. Slavni nastop potujočih .»Cmokavzarjev«. 5. Šaljiva pošta. 6. Sre-čolov. 7. Prosta zabava,. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
lj Veteranci iz Ljubljane in ljubljanske okolice imajo v nedeljo, dne 25. t. m. iz-vanredni občni zbor v mali dvorani hotela »Union«. Začetek ob pol II. uri.
lj Zgradba šole in stanovanj za enoletne prostovoljce v Ljubljani. Na severni strani tukajšnje nove pehotne vojašnice nameravajo zgraditi še to poletje enonad-stropno poslopje za šolo in stanovanja .enoletnih Iprostovoljcev enega pešpolka. Podrobnosti določi na lici mesta mešana komisija, ki ima v kratkem svoj ogled.
lj Magistratni kandidatje so dobili pri današnji volitvi I. razreda v obč svet glasov: Ivan Knez 247, Al. Lenček 245, dr. Iv. Oražen 244, Matija Roethl 234, dr. Ant. Švigelj 241. Ivan Plantan je dobil 4 glasove; po en glas so dobili Iv. Velkavrh, Fran Zoreč, Gustav Pire; 1 glasovnica je bila prazna. Vseh volivcev v I. razredu je 800.
— Od orožništva. Polkovnik orožni-štva 'Rudolf Riedlinger pl. Kastrenberg je dobil šesttedenski dopust ter se odpelje v Gradec. Za poveljnika tukajšnjega orož-niškega dež. poveljni'štva je imenovan orožniški podpolkovnik Fran Kaschen-reufher.
lj Krava v Ljubljanici. V sredo se je nekemu posestniku z dežele na Sv. Petra nasipu splašila krava ter skočila čez ograjo v Ljubljanico in plavala proti sv. Petra mostu. Ker se je bilo pa na obrežju nabralo mnogo občinstva, se žival ni upala iz vode in je plavala skoraj do tovarne g. Hribarja, kjer jo je nek mesar vjel za vrv in potegnil iz vode. — Na drugi strani Ljubljanice je pa prala neka ženska in gledala kako so kravo vlekli iz vode. Zaverovana je bila v prizor tako, da ji je hipoma spodrsnilo in padla je v vodo iz katere se je srečno rešila vsa premočena, a perilo ji je splavalo po vodi.
lj Poštni urad na Miklošičevi cesti v hiši »Ljudske Posojilnice« bo otvorjen dne 1. maja.
I i Zupni urad sv. Jakoba nam poroča, da bode v nedeljo, 25. t. m., ob 10. dopoludne sv. maša in pridiga v kapelici sv. Jurija na ljubljanskem Gradu.
Ij Društvo »Abstinent« ima danes zvečer ob pol osmih predavanje. Lokal: dvorana »Krš. soc. zveze«. Sobojevniki in somišljeniki skupaj!
lj Treotovo vilo ob cesti na Rožnik je kupil trgovec g. Ivan Korenčan.
Prihodnjo nedeljo prva predstava »Ljudskega odra« v dež. gledališču. Vstopnice se dobe v Šešarkovi trafiki.
Telefonsko In brzojavna porodna.
CESARJEV DAR ARMADI.
Dunaj, 23. aprila. Cesar jc daroval Heldenberg pri Wetzelsdorfu, kjer počiva Radecki s svojimi palatini armadi z določilom, da se ondi zgradi grobnica za zaslužne avstrijske vojake.
SEKCIJSKI ŠEF JORKAŠ KOCH UMRL.
Dunaj, 23. aprila. Bivši sekcijski šef. bivši voditelj finančnega ministrstva, Poljak baron Jorkaš Koch, ki sc je jako odločnega pokazal napram Mažarom v zadevi ogrske banke danes umiri.
ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 23. aprila. Odsek za socialno zavarovanje je danes imel prvo sejo ter je pričel generalno debato o predlogi. Notranji minister se je zavzemal za okrajne odbore. Socialni demokrat Eldersch pobija, da bi se skupno zavarovali samostojni kmetje in obrtniki z nesamostojnimi, t. j. delavci. Notranji minister je nastopil proti Elderschu.
TURŠKO BRODOVJE SE UPRLO SULTANU.
San Stefano, 23. aprila. Ker je sem priplulo turško brodovje, je navdušenje za bo'j proti sedanjemu (sultanu še »na-rastlo. Sultan je brodovju zaukazal, da ne sme odpluti iz Carigrada. Brodovje torej sultanovega povelja ni ubogalo in je proti sultanovemu poveliu odplulo. Pred sultanovo palačo je ostala le ena križarka, katere moštvo je ostalo sultanu zvesto. Poveljnik turškega brodovja, ki je zapustilo Carigrad in priplulo pred San Stefano je na brzojavko turškega mornariškega ministra odgovoril: »Jaz od vas ne sprejemam nobenih povelj, prihranite si torej lahko pošiljanje nadaljnih poročil.«
Carigrad, 23. aprila. Tu so mnenja, da so vesti o nerazsodnosti sultana in n e-govem tozadevnem bolnem (položaju le predznaki, da se sultana proglasi za nerazsodnega, kar je treba z ozirom na koran, ako se ga odstavi in proglasi novega sultana, ki bo Rešad. Pariško časopisje svetuje mladoturkom, naj bodo v sedanjih težkih urah trezni državniki,. Prihod mladoturških čet v Carigrad pričakujejo šele prihodnji teden, nakar se takoj prične kaznovanje krivcev upora.
NARODNI ZBOR V SAN ŠTEFANU.
Carigrad, 23. aprila. Tu so se zbrali včeraj poslanci in senatorji v narodni zbor, da odločijo o odstavitvi sultana. Ahmed Riza je v svojem govoru med navdušenim odobravanjem rekel: Vojska je napravila velik pogrešek, ki ga je pa znala tudi popraviti. — Današnje seje narodnega zbora se je udeležilo 120 poslancev in 19 senatorjev. Predsedoval je predsednik senata, Said. Razpravljali so o dveh predlogih: prvi se glasi, da treba sultana odstaviti, drugi se tiče Vhoda makedonske vojske v Carigrad. Maršal Ghazi Muktar paša je proti odstavitvi Abdul Hamida. Med zborovanjem je priplulo pred San Stefano pet vojnih ladij, ki so se stavile narodnemu zboru na razpolago. To je napravilo na zborovalce globok utis in je odstavitev sultana že sklenjena stvar. V n o da je privolil tudi šejk iil izlam. Razpravljali so tudi o splošnem pomiloščenju po spremembi na prestolu. »Fetva« (odlok) o odstavitvi je že pripravljena. Ko se bo Jil-diz udal, mogoče že med jutrajšnjim se-lamiikoni, proglasijo novega sultana. Nato pride vojska v mesto, se vpostavi parlament in sestavi vlada. Veliki vezir Tevfik ,paša odstopi baje v soboto. Jildiška posadka je ostala sultanu zvesta. Sultan se je posvetoval včeraj do pozne noči z načelnikom evnuhov Nadir ago, svojim naj-bližnjim zaupnikom, ki ga dolže, da je povzročil umor urednika Hasan Fehmija, da bi vsled tega nastal upor. Jildiška posadka je prejela po pet turških lir in 100 nabojev vsaki mož.
Koln, 23. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča, da je narodni zbor v San Štefanu s 150 glasovi sklenil, da se odstavi sultan.
Carigrad, 23. aprila. Za mladoturke .nekoliko neugodna je vest, da posadka v Carigradu noče priseči na ustavo.
Carigrad, 23. aprila. Odločitev je pred durmi. Vse z veliko radovednostjo pričakuje selamlika. Sultan je obolel. Zdravniki so zanj v velikih skrbeli.
Carigrad, 23. aprila. Varnostne odredbe v mestu so pomnožili. Danes ponoči je bil mir. Turški listi nimajo niti besedice o tem, da je narodna zbornica v San Stefano sklenila, da sultana odstavi. Listi povdarjajo, da je vsa vojaška moč na suhem in na kopnem v rokah poveljnikov čet s San Stefano. Pozornost vsega mesta se obrača na San Stefano in na selamik. Veliki vezir je bil včeraj v sultanovi palači. Prebivalstvo v Peri in Galati pričakuje, da bo odstavljen sultan jutri ali vsaj v prihodnjih dneh.
GROZOVITOSTI V MALI AZIJI.
Carigrad. 23. aprila. Neki konzul br-zojavlja, da je v vilajetu Adana pri po-kolju Armencev našlo smrt 15.000 oseb, med njimi mnogo otrok in žena. Cele vasi so opustošene.
UPOR V PERZIJI.
Pariz, 23. aprila. Tukajšnji listi so dobili brzojavko: Uporniki iz Ispahana in Rešata korakajo na Teheran.
Rnir^h'^^ p,ospxe*nje tek dojedi'
IIU gad M	olajšuje prebavo ter
i m i ,, uspešno razkrojuje
,,templjev vrelec" m* gm.
r i
K
1' Lv?^
Prsi kranjski poM
zovod
UuMjDIia, Frančiškanske ulice it. 10.
Ustanovljen leta 1868.
Telefon štev. 97.
Prevzamejo se pogrebi, prevažanje z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah.
Imitovane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krat v vseh velikostih s primerno opr.ivo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venoi s pr mernimi trakovi z napi som in brez napisa.	1047 13 —
I
W Itf
Pristni pasiama klobuk 10 K ln rnsje
MM Izbira Istih v najnovejši obliki do nnlffnelfe Kiikouasti, knfior. tudi vsakovrstnih slamnikov za gospode, dečke in otroke.
Ha prodal je |]| j
z gostilnami in trgovinami v mestu in na deželi, posestvo z mlinom, dve vili na Gorenjskem in vile v Ljubljani, veleposestva na Štajerskem, več zasebnih hiš in stavbnih parcel.
Iščejo se večja in manjša stanovanja za mirne stranke za maj iu avgust.
Kup>jo,se veleposestva in posestva bodisi kjerkoli hočejo.
Poizvedbe v pisarni Peter Matelič, Mi-klošiševa cesta 10.	1129 1—1
l?a/ulias ■ briket
najboljši Šlezijskl premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob In štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
I3oh.enii{i - premog
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica *t. 3.	(9;
ŠIVILJE
1126
1—1
sprejme takoj
H. SINGER. LMana, Gosposke ulice 4.
t
Globoko potrti vsled tako nenadne, nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata častitega gospoda	1127 1—1
Br. Inocenca Jenko
frančiškan, klerika
ki je v dobi 22 let dne 19. t. m. vdan v božjo voljo mirno izdihnil svojo blago dušo in bil v sredo, dne 21. t. m. na kamniškem pokopališču na Žalah položen k večnemu počitku, moremo še le danes tem potem obvestiti drage sorodnike, prijattlje in znance o tej pre-britki izgubi ter jim priporočiti nepozabnega rajnika v pobožen spomin.
Obenem pa izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da se je tako veličastno izvršil pogreb dragega nam rajnika, predvsem pa pre-častitemu samostanskemu predstojni-štvu, čč. oo. frančiškanom in vsi ostali častiti kamniški duhovščini za častno spremstvo, gg. pcvcem za ganljive, v srce segajoče žalostinke v cerkvi in ob odprtem grobu, vsem veleč, kamniškim gospodom, gospem in gospodičnam, ki so spremiii preblagega pokojnika na zadnjem potu, osobito veleč, rodbini Kenda, istotako velespoštovani rodbini Karol Pollakovi, blagor, gospodu ravnatelju slav. kmečke posojilnice ter njenim gg. uradnikom, in slednjič še vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so nas na kateri koli način tolažili v dneh prebritke izgube.
Vsem in vsakemu še enkrat najtoplejša zahvala.
Ljubljana, dne 23. aprila 1909.
Globoko žalujoča rodbina Jenkova.
y Oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod £!
§ Josipa Christof, Ljubljana, Škofje ul. 7, |
^ sprejema vsak dan udeležence ^
za strojepisni pouk.
910 2-1
<5 Desetprstni sistem. — Dnevni in večerni tečaji, ti ^ — Na razpolago več strojev raznih sistemov. ©
f Od 1. oktobra t. 1. naprej tudi pouk v ma-	U tematiki iu kaligrafiji, v trgovskem, obrtnem
in gospodarskem računstvu. Stenografija. —	©
3 Učni jezik slovenski, na željo tudi nemški.	©
Pozor, gospodično in vdove!"
Mladenič z nad 2000 K, star nad 30 let, priden in dober gospodar, neomadeže-vanega življenja, se hoče priženiti v kako gostilno ali trgovino, ali večjo kmetijo z gospodično ali vdovo 26 do 36 let staro, tudi starejše niso izključene z večjim premoženjem. Ponudbe s sliko pod naslovom »Srečna bodočnost« na uprav. «Slov.«. Tajnost zajamčena. 1115 2—1
^obno slikarska in pleskarska tvrdka----=—-___■.■■
Speletič J^emžgar, JLjubljana, Jjimska cesta 16
Se priporoča stavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dela v JLjubljani kaKor tu<M na debeli. 2)elo solidno.	— Cene primerne.
920 (1)
žgano po takozv. plinovem načinu iz najčistejšega apnenca, najfinejše kakovosti in vsake primesi prosto bo oddajala počenši s i. majem apnenica
1121 3-1
po dnevnih cenah in iproti povzetju. Haročila in poljubna informativna vprašanja je pošiljati na naslov: JOS. STIH, pošta VIDEM pri Dobrepoljah.
Nižje=avstr. zdraviliška zbornica
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina- vina. 'du vsebuje mesto naznanjenih 0 4 °/o železo-oksida le O-OOl do O 006 °/0, to je ne več kot navadno Vino.	(„Wiener AUg.Zeitg." 4. junija 1899.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
•i
M
IVAN
podobar, izdelovatelj oltarjev, iti,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice St. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zatipanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovaloj kakor se je dosedaj.	3438 52
n

«3»
50.000 PAROV ČEVLJEV!!
4 pure čevljev za samo K 7'-.
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevlje/ globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo ir rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po številkah. Prosi se za natančni naslov. 1108 3-1
Vsi štirji pari stanejo samo K 7*—.
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljena ali denar nazaj
P. LUST, izvoz čevljev, Krakov St. 383.
Novo! Ravnokar izšlo! Novo!
Jaki Anton:
• 1 • 1 v I *
Potpouri za glasovir.
1128 2-1
■ :
i
Rožanc M.:
Moje sanje.
Koncertni valček, kateremu je vsestransko priznanje zagotovljeno.
Dobi se v vseh knjigarnah in muzikaličnih trgovinah.
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljul	liiam Stritarjeve ulice 2	Podružnice
Splfet, Celovec	sprejema vloge na knjižice In na Ic- ,.ggg 1/ 0/ priporoča promese na koči račun ter je obrestuje po čistih /2 /0 priporoča promese na 3% zem. kred. srečke IUK550, žrebanje 5. maja glav. dob. K 60.000 1 4%og. hipot.srečke&K 4 — žrebanje 15. maja glav. dob. K 70 000 3°/o „ „ „ 1. Jt .,4 50, „ 15. maja „ „ „ 90.000 1 db. premijske srečke ^.'e0^0^ ^ ^ 15. maja „ „ K 200.000		Splfet, Celovec
in Trst			in Trst
- DelnISka glavnica -K 3.000.000.			Rezervni lond K 300.000.