St. 516.
V Ljubljani, sobota dne 5. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
■JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu nesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, »esečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30—. i	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna Številka • vinarjev t
Uredniitvo in upravnUKvo Jo v Frančiškanski Mlld %, Oopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se pMi: petlt vrsta 16 v, »smrtnice, poslana in sahvale vrsta 39 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti anamlra. :	Telefon	Številka	303.	i
Shod na Velehradu.
Pretekle dni se je vršil tretji unionistični shod na Velehradu. Napredno časopisje je o shodu malo pisalo, vendar zasluži shod pozornosti, ker je vprašanje združenja vztočne in za-padne cerkve za vse velike važnosti.
Klerikalno časopisje je o shodu obširno poročalo, vendar posebnega uspeha ni moglo pokazati.
Bil je to že tretji shod na Velehradu in ta je pokazal, da uspehi niso veliki, nasprotno, so Rusi začeli skeptično in nezauplivo gledati na celo akcijo in se tega shoda niso udeležili, le poročevalec glasila ruskega sinoda »Kolokol* je bil prisoten, da poroča 0 «hodu. Morebiti je temu vzrok, kakor piše .Češke Slovo* to da vodijo celo akcijo po večini jezuiti in ker se iz vsega vidi, da bi se morala vzhodna cerkev podvreči zapadni in bi se torej pravoslavje udalo katolicizmu. Naravno je, da vsaka cerkev smatra sebe za edino pravo in da ne more zato priznati drugi, da je tudi prava. V katoliških cerkvah se moli za .ločene brate", toda pravoslavni mislijo, da imajo oni pravo cerkev. Zato je združenje cerkev težka stvar in pretekla bodo še stoletja, predno bo sveti sinod priznal rimsko cerkev za edino pravo in se bo odpovedal svoji zmoti. Trdi se sicer, da združenje onemogo-čujejo le male formalne stvari, ker se je razkol začel le vsled par besed . .. Toda one besede so bile le na videz
— razkol pa se je začel v boju za prvenstvo med vzhodom in zapadom in dasi danes ločijo cerkve le formalne stvari, je združenje onemogočeno, ne vsled teh formalnosti, ampak vsled drugih razmer.
Letošnjega shoda se je udeležilo do 200 oseb, večinoma znanih teologov. Največ je bilo Čeh^v, ker imajo najbližje, potem Slovencev in Bolgarov. H neslovanskih narodov so bili prisotni Italijani, Nemci in Francozi.
Pred shodom je bil shod klerikalnih študentov in bogoslovcev, ki jim je govoril znani jezuit Jemelka iz Prage; že to je bilo nekako znamenje, da shod ni čisto verski, ali cerkveni, ampak da ima še druge namene, kajti Jemelka je govoril, da se je treba posvetiti politiki in da mora duhovnik povsod politično delovati, v cerkvi in
izven cerkve.
Predsednik shoda je bil znani olomuški nadškof Bauer, ki je v pozdravnem govoru želel, »da bi bila kmalu ena čreda in en pastir*. Potem pa je že po drugi seji shod zapustil in se je odpeljal na klerikalni shod v Olomuc, kamor je za seboj povabil
zborovalce.
Podpredsednik shoda je bil solunski škof Šanov, pravi predsednik
— pater Stojan. Shod se je razdelil v teoretično in praktično sekcijo. V teoretični So se razpravljala nekatera cerkvena in bogoslovska vprašanja, ki so važna za zedinjenje cerkev. Tožilo se je, da med pravoslavnimi Rusi ni pravega smisla za zedinjenje. Tudi je videti med pravoslavnimi teologi — vpliv modernizma. Jezuit Herbigny iz
Pariza je tožil, da je med Grki še slabše, ker Grki niti proti protestantizmu ne nastopajo. V splošnem se je iz govorov videlo, da kažejo vzhodne cerkve več tolerance in več smisla za moderno svetovno naziranje, nego t. zv. zapadna.
V	praktični sekciji se je govorilo o tem, kako bi bilo mogoče pridobiti Ruse za unijo. Rusin Dorozsinski je rekel, da brez Rusov unionistično stremljenje nima smisla. Svetoval je, naj bi se nekatere važne knjige prevedle na ruski jezik, da bi se spoznalo vprašanje pojasnila. Profesor Jugie iz Carigrada je rekel, da bi pomagalo, ako bi se uvedle posebne molitve, v katerih bi se molilo za
združitev.
Predlogi so bili seveda z navdušenjem sprejeti, vprašanje bodočnosti je, koliko uspeha se bo z njimi do-seelo
Na koncu shoda je prišlo iz Rima veselo oznanilo, da je papež dovolil da sme stati na Velehradu tudi ikonostas ("pravoslavni oltar) in da se bo tam smela poslej brati pravoslavna maša.
To je pravzaprav cel uspeh unionističnega gibanja na zunaj, toda to je le povračilo preteklosti, kajti na Velehradu je Metod že zdavnaj služil mašo v slovanskem jeziku — in se je torej le vrnilo, kar je rimska cerkev vzela v srednjem veku.
Na shodu se je mnogo govorilo o položaju katoliške propagande na vzhodu; ta propaganda, ki je pogosto v zvezi s klerikalno politiko, gotovo ni vabljiva in ne navdušenje za združenje, posebno, ker se na vzhodu ničesar tako ne boje, kakor jezuitov; zgodovina ima za to nešteto dokazov. Zato v unionističnem stremljenju na Vzhodu ne vidijo dovolj odkritosrčnosti — in to opravičeno — in tako kaže delo le malo uspeha.
Razkol je formalen, toda za formalnostjo se skriva boj za obstanek in moč.	C.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. Sl. občinstvu iz okolice ter zavednim slovenskim izletnikom na Vrhniki, bodisi iz Ljubljane ali drugod se priporoča narodna gostilna g. Jurce, po domače pri Podlipčanu na Vrhuikt, v kateri se toči pristno puntigamsko pivo. — G. Jurca se šteje narodno naprednim, ter je baje tudi podstarosta Sokola. Pač ni čudno, da mi Slovenci tako slabo na gospodarski osamosvojitvi napredujemo, ker je med nami še žalibog toliko takih narodnjakov, ki so jim ljubši tuji izdelki, dasi nič boljši, kakor pa domači. Tako se pri nas izvaja geslo: Svoji k svojim. Živeli taki narodnjaki.
Iz Žirov. .Dramatični odsek* ži-rovskega Sokola priredi v nedeljo 6. t. m. ob 8. uri zvečer v .Sokolskem domu* gledališki večer s sodelovanjem g. Valo Bratine, člana slovenskega gledališča v Trstu. Dobro nam je še v spominu krasna vprizoritev Josip Grudnove ljudske igre „Na starem
gradu*, ki je pod spretno režijo gosp. Bratine uspela tako lepo in nam nudila izredno lep in zabaven večer z umetniškim užitkom. Prepričani smo, da nas naši vrli in marljivi diletantje s pomočjo g. Bratine tudi v nedeljo kar najprijetneje presenetijo s svojim nastopanjem. Zato pričakujemo prav obilne udeležbe. Na programu je tudi srečolov, šaljiva pošta in svobodna zabava s plesom. Dobiček pripade .sokolskemu domu*.
Ribnica. Tudi pri nas imamo trajno nenormalno vročino, samo pri naših društvih je prijeten hlad, — kmalu bodemo pod .0“, potem pa zmrznemo, hvala bogu. • Olepševalno društvo hodi vsak dan z okrašeno cvetko proučevat kanalizacijo, Sokol ima pasje dneve, Čitalnica dremlje, glasbeno društvo je na počitnicah itd. Pod večer se nekoliko zdramimo pri pivu, ko se društvo zaziblje in poleti na mizo, kjer se osredotočuje vse raz-mišljevanje okol .pagata*. Poleg taroka malo pozabavljamo čez sušo, potem čez sotržane, malo oberemo device in ne-device seveda in tako naprej. So pač hudi časi, ko razsaja kolera po naših možganih in ko umirajo naša društva na otrpnjenju mozga. Eno leto bode skoro tega, odkar se je pri nas pričelo tako lepo idilično življenje. Dobili smo nekaj novih sotržanov, ki so pa prinesli samo staro kri med nas, mesto da bi nam bogec naklonil kaj mladih srčnih svežih moči, ki bi se hotele kaj žrtvovati za prosveto. Eden je srečen, če leze svoji žlahti v čreva, drugi je zopet kot petelinček vedno med kurami, a tretji je zopet od sile hlavohlepen. Ta slednji so naš .predstojnik*, kajti tako ga moraš titulirati, sicer te ob 12. ponoči ob prvi priliki nahruli. Njegova milostna je nekaj popolnoma nasprotnega, kajti ona te ob 12. uri po dnevu ne pogleda, če jo ne pozdraviš s .kistihant*. Temu gospodu drugič pogledamo v obisti, če bode še nadalje ruval proti glasbenemu društvu, če bode intrigiral proti Sokolu itd. Menda ja ne zahtevate, da bi Vas, tako ničlo hotelif- v kakem društvu v odbor, saj vendar ne segate vašemu predniku g. Višnikarju niti do gležnjev nel Vidite, gospod urednik, tako smo pričeli životariti v nekdaj tako veseli Ribnici. No, pa drugič več o društvih.
Zagorje ob Savi. Kako ošaben in brezobziren je naš s culo v roki privandrani Lahonček Rossi, na pojasnjuje sledeča sličica: Minulo leto je ta možakar kupil posestvo g. Schwei-gerja na Svepovni. Letos popravlja hišo in pri tej priliki je napravil z ubogimi stanovalci nečuven škandal. Vsi do zadnjega so se morali izseliti. Najbolj brezobzirno je nastopil proti ubogemu obrtniku Fainu, očetu več ptrok. Postavil mu je kar štirinajstdnevni rok za izselitev. Kje naj dobi obrtnik v tako kratkem času primerne prostore za svojo obrt Seveda Rossi ima polne žepe bankovcev in lahko dobi vse, kar hoče. Toda pred leti je bilo drugače. Takrat je Rossi po Zagorju' iskal stanovanja in našel mu ga je — nihče drugi, nego Fain, ki
ga je zdaj Rossi tako grdo postavil na cesto. Taka je Rossijeva hvaležnost.
V	nedeljo je Rossi Fainu celo zagrozil, da mu bo vse na cesto izmetal in vrata snel. Upamo, da se bo našel kak človek, ki se bo usmilil uboge družine in ji dal streho. Vsaj začasno se je usmilil revežev g. Taufer ml., za kar zasluži javno priznanje in zahvalo.
Iz Trsta. Nad našim prvim .narodnim* hotelom Balkanom smo se večkrat pritoževali — doslej vedno brezuspešno. Če prideš v hotel, niti ne slutiš, da si v slovenskem hotelu. Dobiš laške .Legine* vžigalce iti laško ali nemško postrežbo. Nekateri natakarji niti slovensko ne znajo, ali pa nečejo znati, slovenske uslužbence, kolikor jih ima, hotelir šikanira, pro-težira pa nemške in laške. Ali bi ne bilo dobro, da bi .Edinost*, mesto da se brez potrebe in neopravičeno zadira v .Jutro*, malo več pozornosti posvetila razmeram v hotelu Balkan? Sicer bomo nazadnje še tako daleč prišli, da v tržaškem Balkanu ne bo mogoče slovensko govoriti.
DNEVNE VESTI.
»Slovenčeve* skrbi. Naš ljubi kolega iz Kopitarjeve ulice se je začet zopet brigati za .Jutrove* dolgove, da bi na svoje pozabil in se potolažil radi njih. Mi se pa nahajamo v zelo prijetnem položaju sporočiti |mu naslednje: Ako tudi je .Jutro* .Učit. tiskarni, dolžno, nima tiskarna od tega, da tiska .Jutro* niti vinarja izgube, pač pa prav lep zaslužek, in ako ji je .Jutro* kaj dolžno, je to samo njen dobiček. Sicer pa sporočamo našemu ljubemu tovarišu .Slovencu* tudi to, da plačamo .Učit. tiskarni" vsako številko .Jutra" sproti in da je dobila tiskarna tudi že lepo svoto denarja tudi na račun starega dolga. Skratka: .Učit tiskarna. ima od tega, da tiska .Jutro* samo koristi in lep zaslužek, pač pa ima izgubo »Kato!, tiskarna* s tem, da tiska še vedno močno pasivnega .Slovenca*.
Na naslov vladnega svetnika Laschana. Umazana afera pri mestni policiji, v kateri je vodil preiskavo pol. svetnik Lauter, je baje .potlačena"; vse je pozabljeno in vse pri starem. Dva stražnika sta radi te umazarije izgubila kruh, v kratkem pa zapusti .prijetno* policijsko službo še več mladih, pridnih in vestnih stražnikov, ker se zasledovanja in šikane od gotove strani zopet nadaljujejo. Dolžnost je vladnega svetnika Laschana, da napravi pri mestni policiji red, ker radi ene same osebe ne sme trpeti ugled celega mestnega policijskega oddelka.
Oospod mestni policijski komisar, zakaj vas Štefe tako pogosto v uradu obiskuje? Da bi bil mož tak hudodelec, da bi bil tako pogostoma klican na policijo, tega ne verujemo, posebno, ker preveč prijazno občujete z njim. Bo še kaj drugega in potrudili se bomo najti vzroke tega čudnega prijateljstva.
Plašč po vetru. Odkar so posta li klerikalci v deželi malo mogočnej ši, so se mnogi nekdanji naprednjak prelevili v pristne klerikalce; eni prej drugi pozneje, kakor je še bil značaj trdnejši ali mehkejši. Pri ravnateljstvu mestnega užitninskega zakupa se je začelo tudi močno — črno barvati, kar se vidi posebno iz dejstva, da se sprejemajo v službo najrajše zagrizeni klerikalni agitatorji. Se pač kdo boji, da ne bi prišli klerikalci tudi v Ljubljani na vlado in jim je začel že sedaj v vsem parirati. Da, da, značajev ni posebno veliko pri nas, posebno trdnih in neupogljivih ne in politično prepričanje shranjujejo mnogi najrajše
—	v žepu.
V	»Slovencu* je večkrat zapaziti mnogo slik a la Stajerc namreč z nemškim besedilom tedaj dokaz, da stoji .Slovenec* posebno v prijateljski zvezi z kakim smrdljivim nemškutarjem. Tako dne 2. avgusta slika predstavlja »Tfirkei* itd. Res imenitno 1
Tiranstvo pri ljubljanski mestni policiji. Pred kratkim se je veliko govorilo po raznih listih o izboljšanju plač mestnim redarjem. Gotovo je, da si želi vsak stražnik izboljšanja svoje plače, vendar si pa želi še bolj, da bi prenehale te škandalozne razmere, ki vladajo pod .slavnim* Johannom Lav-terjem. Najbolj obžalovanja vredno je pa to, da mu je priskočil na pomoč nadkomisar Jančigaj. Proti temu se je uvedla — kakor smo že poročali —■ preiskava. Kaj je res in kaj ni res, to bo dognala že preiskava, če jo bo Lavter vodil popolnoma nepristransko. Vendar pa ne smemo trpeti, da bi se hotel Jančigaj proti onim maščevati, ki so zanj izpovedali neugodno. Vsi stražniki so zapriseženi in kot taki so morali govoriti samo čisto resnico. Stražnik pride za najmanjšo stvar v preiskavo, katere posledice so ali odpust iz službe ali pa visoka globa. Samo po sebi se umeje, da stražniki ne morejo opravljati svoje službe z veseljem; to pa je pri taki službi ne-obhodno potrebno. Zato pozivamo merodajne faktorje, da store enkrat za vselej konec tem azijatskim razmeram, če ne bomo pa posvetili z drugu lučjo.
Ljubljanski južni kolodvor —
popravljajo, iz Česar se da z vso gotovostjo sklepati, da merodajni faktorji na zidanje novega kolodvora niti. ne mislijo, ker za Ljubljano je menda »vse dobro*. Čudno je tudi to, da izvršujejo skoraj vsa popravila same dunajske tvrdke, kakor bi v Ljubljani ne bilo nobenih obrtnikov — ljubljanska občina pa menda celo prispe? va k tem popravilom, tako, da mora ljubljanski obrtnik v obliki občinskih doklad podpirati dunajske obrtnike, ki mu odjedajo kruh.
Kako naj sl razlagamo skoraj neverjetno dejstvo, da neki ljubljanski zdravnik dela pri svojih pacijen-tih reklamo za gotovo lekarno, v katero jih pošilja kupovat zdravila? Bolnik ima vendar pravico kupovati zdravila v vsaki lekarni in razun tega je tudi nezdružljivo z zdravniškim dostojanstvom, da zdravnik agitira
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
Nemogoče! je vzkliknila Bianka vsa osupla, da vidi svojo mater vztrajati po strašnem spoznanju, od katerega je njej še zdaj trepetalo srce, kakor da se razpoči vsako minuto,
— Ne vprašuj me dalje, je povzela kurtizana vročično. Vedi samo, da so se iz mojega preteklega življenja rodile okolnosti, ki me tirajo v obup, in da sem izgubljena, ako me ti ne maraš
0teti‘_ Govorite, mati, pripravljena sem.
  Torej, dete moje, ta možitev . . . Ravno ta možitev je
moia edina rešitev. Ne misli si, vsaj tega ne, da hočem žrtvovati svojo srečo. Mož, ki mi je priznal svojo ljubezen do tebe — obrvi so se ji skrčile, ko je izrekla to besedo — ta mož zavzema v Benetkah v mesto, ki mu ga marsikdo zavida. Močan je, mlad in lep . . . tako lep, da bi bila mnoga deklica rada na tvojem mestu . . . Poročniku Sandrigu, Bianka, je namenjena najlepša bodočnost. Ob njegovi strani boš bogata, uvaževana in spoštovana, in tvoja mati bo umrla srečno, ker bo vedela, da si srečna ti.
Kurtizana se je iznova razjokala.	.__
Ganjenost jo je prijela, ko je obudila Sandrigovo po bo, in sama pri sebi je resnično občudovala svojo da ga prepušča Bianki, ne misleča na svoj dogovor z bemDom.
— Niti njega, niti koga drugega, je vzkliknila Bianka trepetaje, nikdar in nikoli!	.
—■ Moraš ga ljubiti, je nadaljevala Imperija, kakor da je ni slišala, vsaj iz hvaležnosti, ker te je rešil in te zopet privedel v materino naročje.	i
— Nikdar! . . . Oh, njega že celo nel Sovražim ga!
Imperija je pozorno pogledala svojo hčer:
— Sovražiš ga?
— Da, mati!
— Zakaj? Kaj ti je storil?
prosim, ne izpra-
Bianka je zardela in prebledela po vrsti.
— Meni . . • ničesar!
— Komu torej? Govori vendar!
Kurtizana je podvojila svojo pazljivost
— Zdaj sem jaz na vrsti, mati, da vas šujte me dalje, je zajecljala Bianka.	■
— Ali hočeš, da ti povem jaz, kaj se godi v tebi, Bianka?
— Deklica je vztrepetala.
— Ti sovražiš Sandriga zato, ker ljubiš.
— Jaz! . . .
— Ti ljubiš njega, ki sovraži Sandriga; ti ljubiš, nesrečnica — ti ljubiš Rolanda Kandiana.
— Rolanda Kandiana! je vzkliknila Bianka z odkritosrčnim začudenjem. Saj niti ne poznam tega človeka.
— Poznaš ga! To je on, ki te je ugrabil iz te hiše, on, ki se je predstavil tebi in meni najprej kot zdravnik, on- ki se je skrival v hiši v Mestre, on, ki mi je prisegal nesrečo in smrt. Jaz ga sovražim, ti, nesrečnica, pa ljubiš Rolanda Kandiana.
Bianka je presunljivo zakričala. To dvojno razodetje njene ljubezni in imena njegovega, ki ga je ljubila, ji je nenadoma razsvetlilo srce in dušo s slepečo lučjo.
To je bilo več razburjenja, nego ga je mogla ona prenesti.
V	nezavesti se je zgrudila znak.
Imperija je pog edala onesveščeno hčer s pogledom, kjer se je dvigal plamen turobnih misli, v tem trenutku še oddaljenih in tako zmedenih, da se jih morda niti sama ni zavedala. Vsa zamišljena je sedela, opiraje komolce na koleno in podbradek v dlan. Da bi pomogla svojemu otroku, ji niti na um ni prišlo.
Kakor mrtva je ležala Bianka ob materinem znožju, vsa bleda, trepalnice zaprte kakor dvoje pajčolanov, ležečih nad dvema zvezdama kratkosti in ljubezni, njene dekliške prsi se niso dvigale v dihanju.
Tako je priteklo deset minut In duša kurtizane je v tem času omahovala semintja med nepopisnimi strastmi. |...................
Cel svet strasti se je valil po burni megli njenih temnih
želja.
In eden pol tega sveta se je imenoval Sandrigo,
Drugi je bil Roland Kandiano.
In kaj se je polagoma ugotovilo v njenem duhu, kjer je
skušala urediti toliko nereda in razvrstiti toliko brezvestnosti?
Ljubila je Rolanda. Nekdaj.
In ta beseda ljubila je zadobila obsežnost, širok pomen in globok smisel, ki se je bližal absolutnosti.
Torej ljubila je Rolanda. Kakor daleč nazaj se je ozirala po vrsti svojih ljubezenskih zgodeb, nikjer ni mogla najti enakega vtiska. Knezi, kardinali, vojskovodje, patriciji in — kakor je nanesel slučaj — tudi barkaroli, pastirji in razbojniki, vsi ti ljudje so se bili vrstili v njeni enoletni, enomesečni, enodnevni, enominutni ljubezni. Vsi so 6e poslovili od nje z neugasnim hrepenenjem po njej. Vsem je zmešala pamet. Njen objem, nežen ali surov, vroč ali sladostrasino mlačen, je zapustil vsem tisti spomin, ki ga nič ne ugonobi. Res, vse jih je ljubila. Toda v njenem srcu, v njeni duši, ni zapustil nihče niti najmanjšega sledu. Jemala jih je, metala jih od sebe, kopičila razvaline, sejala obup in hodila skozi svojo družbo in svoj čas, kakor drevi goreč meteor po zraku, občudovan, strašen in veličasten obenem.
Ne. V njeni duši ni ostalo ničesar. Nešteta lica onih, ki so blazneli ob njenem mesu in koprneli v njenih strastnih, grizočih poljubih, so le medlo trepetala v spominu; nobeno se ni risalo v njeni fantaziji s tisto mogočnostjo, ki jo daje ljubezen in ki dela, da ostane ljubljeno bitje po počasnem teku let še vedno živo v ljubeči duši, živo z vsemi svojimi gestami, svojim glasom, svojim obrazom, s slehernim pramnom las in s slehernim pogledom, ovekovečenim kakor demant, ki se je je izkristaliziral iz razbeljene lave.
Samo Roland Kandiano je stal pokonci na teh razvalinah.
Samo njegov obraz se je svetil izmed teh senc.
Njega je bila ljubila! . . .
In ga je ljubila še zdaj , . .
A nenadna kaprica njenih čutov jo je pahnila v naročje Sandrigovo. Kaj ji je bil Sandrigo? Poosebljena brutalna moč, bitje po mišljenju podobno njej sami; lep je bil, nedvomno, ne brez nekake fizične elegance, brezvesten, nasilen, porogljiv Človek z vednim samopašnim smehom na ustnicah in z divjim pogledom -t- kratko rečeno, Imperija v moški obliki. V njeni, je našla človeka, ustvarjenega po njeni meri. In ta nova kaprica m bila podobna njenim bivšim kapricam.	(Dalje.)
med svojilni pacijenti za to ali ono lekarno ; njegova stvar je preiskati bolnika in mu napisati recept za zdravila, bolnikova stvar je pa kje kupi predpisana zdravila.
Tržaške politične razmere. Iz Trsta se nam piše: Ker je že tržaška »Edinost* toliko rohnela proti »Jutru* in morda iz srca čakala, kdaj pride kakšen tobakarnar, da »Jutro* odpove, ter hiti to naznaniti iz svojega »rodoljubja* v listu sem namenil, da tudi jaz izpregovorim par besed o tem. Tržaška .Edinost* še vedno ne miruje;-»Jutro* odpovedujejo žganjar-narji, »ker zahteva to sto odjemalcev*, »Jutro* odpovedujejo tobakarne, »kjer se je poprej prodajalo tudi po sto kosov na dan* itd.; na splošno bi se mislilo, da sploh ta list nima več ni-kakega prijatelja. Te dni je bil objavljen tudi v »Edinosti* nek člančič, kateri nam pripoveduje, koliko prijateljev ima »Jutro* v Trstu. Pisec onega članka pravi, da »dobro* pozna tržaške razmere, in zategaeelj tudi »ve*, koliko prijateljev ima »Jutro* v Trstu. No, jaz, ki sem ves čas bival in bivam med proletarijatom, in vidim tudi tiste »dobre* razmere, slišim tudi in sem slišal, kako se tisti ljudje, ki tvorijo pretežno večino tržaškega slovenskega prebivalstva, izražajo o političnih razmerah v zadnjem času. No, vsekakor se ne izražajo tako laskavo, kakor §i domišlja »Edinost*. »Jutro* ima ne-broj pristašev tudi v Trstu, in sicer ljudi, ki tudi nekaj razumejo, ne pa morda takih, ki popivajo, kakor bi si človek mislil, ko je prečital v »Edinosti* izjavo tistega žganjarja. Tržaškemu ljudstvu je treba oči dobro odpreti, ker čas je resen in ura spoznanja tukaj. Tisti, ki ne verujejo kako je bilo beraško ljudstvo (seveda tržaško tudi) razburjeno v tem času, so imeli priti le na otvoritev »Sokolskega doma* v Prvačino. Tam bi lahko vse videli in slišali, seveda bi »Edinost*, če je že tako resnicoljubna, vse drugače pisala in povedala, kakor je te dni. Ne razumem tudi vzroka, zakaj je v nedeljski »Edinosti* izražena od županstva iz Štorij nekakšna zaupnica dr. Gregorinu, ko vendar ljudstvo tisti njegov korak obsoja. Najbrže imajo ljudje, ki so to pisali, zamašena ušesa in zaprte oči. Nočemo pa kratiti časti dr. Gregorinu; pripoznamo, da mu je res pri srcu za blagor ljudstva, a takrat — bodi povedano odkrito — takrat jo je res zabredel. Z dr. Rybarem ni nič bolje. Tržaško ljudstvo ga je izvolilo sicer na programu pol. društva »Edinost*, in ko je videlo, kaj je storil se je zgražalo, da niso pač kaj takega od njega pričakovali. Neprijetno nas je dirnilo, ko pravi »Edinost*, da je listu »Jutro* samo do tega, da se vzdrži nad vodo. Dobremu listu ni treba »hujskanja* kakor pravi »Edinost*; mi pripoznamo, in vemo, da »Jutro* dobi vse kakor neodvisen političen dnevnik naše razmere. Ne prižanaša ne klerikalizmu, tudi ne naprednjaštvu, kadar je tega treba. Konečno pa še nekaj. »Edinost* se ni dozdaj nagibala ne na eno, ne na drugo stran. Čas je, da pove kod jadra, In kam! Ko je bil še Nagi v Trstu, je ob njegovem prihodu bila na njegovi strani, in to tudi zanaprej, ter ga slepo ubogala. Napadala je osebe, ki jim je bil res pri srcu blagor naroda in celo »Soča* jo je enkrat pozvala, naj pove svojo pot, da se bode vedelo; vkljub temu pa »Edinost* ni ne ptič, ne miš! Naj vsaj pove, če je »neodvisen* političen dnevnik, da bodemo vsaj enkrat na čistem. Res je, devizo ima: v edinosti je moč, in jaz tega nočem in ne smem zanikati; a za sedaj bi imel prav nekdo, ki je pristavil — ampak ne v tržaški!
Kaj pa g. Kosler dela? Tako se povprašuje občinstvo, ko hodi mimo
Koslerjevega travnika ob državni cesti, kjer se že drugi teden razmetuje stara škarpa stran ter se jo nadomešča z betonskim zidom. Zelo čudno je, da pusti g. Kosler taka dela vsako leto ob takem času opravljati, ko so gotovi državni nadzorstveni organi na
—	počitnicah. Cestni erar ima pod to škarpo svoj še danes nepokriti jarek. Ali mu je kaj znano, kaj g. Kosler počenja okrog tega jarka? G. gerent, katera stavbena komisija si je ogledalo to delo, predno se je pričelo?
Dozdevni višji železniški uradnik ravnateljstva državne železnice v Trstu. Kakor razne okolnosti kažejo, je imel »poštni praktikank* Jože Brejc, vulgo »plemeniti Jože Kranjc* ravno takrat, ko se je on pojavil v Šiški, še enega konkurenta. Podružnici »Jutra* v Spodnji Šiški se namreč javlja sledeči dogodek: V nedeljo popoldne je hodil po Kamniški ulici v Spodnji Šiški nek boljše oblečen tujec, si ogledoval hiše ter prisluškoval pri oknu ali pred hišami se menjajočim razgovorom. Na vrtu neke hiše, kjer stanuje nek železničar, je bila v tistem času hčerka dotičnega železničarja. Neznanec se je na prvi pogled v lepo dekle zaljubil, ali vsaj delal se je tako. Začel razmišljati, kako bi se z njo seznanil in prišel v hišo, oziroma na vrt. V takih mislih hodeč gori in doli, je slišal pogovor o očetu tega dekleta. Iz razgovora je posnel, da namerava ravnateljstvo v Trstu očeta njegove »simpatije* vpokojiti, ker ga je nek »dober človek* denunciral. Ko je zaljubljeni neznanec to slišal, se je napotil v hišo. Predstavil se je okoli obstoječim kot višji uradnik pri ravnateljstvu državne železnice v Trstu ter kot bivši postajenačelnik v Kamniku. Oče lepe hčerke je bil ves srečen, ko ga je dozdevni višji uradnik potolažil, da bode že on zanj govoril pri ravnateljstvu v Trstu in da bode z vpokojnino zaogroženi oče še lahko 4 leta služil pri železnici. Rekel mu je, da se povrne v torek nazaj in da se peljeta z očetom (železničarjem) skupaj k ravnateljstvu v Trst. Znal je o svoji službi kot bivši postajenačelnik v Kamniku toliko povedati da so mu vsi zaupali. Še bolj pa so mu za-pali, ko je zagledal nekega strojevodja zapustiti stroj, ki je stal na državnem kolodvoru. Hotel je izvedeti za njegovo ime in je zagrozil, da mu bode že »pomagal*, ker dela proti službenim predpisom. S tem višjem uradnikom osrečeni železničar je čakal obljubljenega torka, ko se popelje z naklonjenim mu protektorjem k ravnateljstvu v Trst. Pa njega ni bilo in njega še do danes od nikoder ni. Dobro bi bilo poizvedeti, kdo je bil ta »višji uradnik ravnateljstva državne železnice v Trstu*.
Sokolom, ki pridejo v Domžale, naznanimo, da bo Domžalski Sokol določil gostilne za obed posameznim društvom in da se bodo morali brezpogojno določenih jim gosti-len držati, ker sicer bi se moglo zgoditi, da bi nekaterim gostilničarjem zmanjkalo obedi, drugim pa preostalo. Opozarjamo brate Sokole, da bo moral v zadnjem slučaju izgubo trpeti Domžalski Sokol. Torej 1
Odhod posebnega vlaka za Sokole v Domžale. Kakor se nam iz zanesljive strani poroča, se posebni vlak namenjen v Domžale odpelje ob 9-30 dopoldne le iz državnega kolodvora. Ker bo takrat gneča in se ima odhod vlaka točno vršiti, se udeležencem priporoča, da si za vozne listke že preje preskrbe.
Redovne vaje Šišenskega Sokola za soudeležbo v Domžalah se vrše danes zvečer ob 9. uri v društveni telovadnici, na kar se opozarjajo vsi-bratje, ki se nameravajo izleta udeležiti, da se teh vaj zanesljivo udeleže.
»Sokol II. “ se udeleži domžalskega zleta in otvoritve sokolskega doma korporativno v kroju. Zbiramo se na državnem kolodvoru ob 9. uri zjutraj. Bratje, udeležite se polnoštevilno tega zleta.
Glavna tobakarna v Ljubljani brez tobaka? Iz dežele se nam poroča: Nekaj čudnega se je moralo zgoditi v glavni zalogi tobaka v Ljubljani. Pri naročilih na smodke ali cigarete, ki so največ v prometu, se navadno tako zgodi, da nekaterih vrst sploh ne dobimo, od drugih pa le toliko, kolikor se gospodi pri glavni zalogi zljubi. Vsled tega trpe manjše zaloge zunaj, posebno pa v bližnji okolici Ljubljane. Radi bi vedeli kaj je temu vzrok, ali je res že tobaka zmanjkalo, a!i so tej nerednosti kake druge muhe krive.
Gospod krojaški mojster Slana na Sv, Petra nasipu nam sporoča z ozirom na notico v številki 512 našega lista, da nikakor ni res, da bi mu »Jutro* smrdelo. Pravi, da je neresnično, da bi bil on koga napadel zaradi tega, ker je »Jutro* bral, in dostavlja, da bi imel cel svet mir, ko bi vsi klerikalci dajali tako malo povoda za prepire, kakor on.
Schreyeve žemljice. Na naše važno vprašanje v včerajšnjem listu, koliko bi moral gosp. Schrey pojesti onih svojih žemljic, da bi se najedel, smo dobili prvo razrešitev, ki je tako originalna, da jo moramo objaviti; glasi se: gospod Šchrey svojih žemljic sploh — ne je.
Pojasnilo. G. Maselj ni v nobeni zvezi z našimi članki »Križev pot slovenskega izumitelja* in »Pa se izdajmo za Kinezarje*. Toliko v pojasnilo.
K tatvini pri	Antonu Štirnu v
Spodnji Šiški se	nam še	poroča:
Dotični pomočnik, na katerega se obrača sum, da je svojega gospodarja okradel, se piše Jožef Sušnik, ozi/oma se je tako podpisal. Pri sebi je imel rojstven list, radi knjižice pa je rekel, da mora še le pisati na Koroško, od koder je dozdevno prišel v Šiško. Fant je star okoli 26 let, srednje postave, ima male rujavkaste brke,	istotako
tudi lase. Kar bi znalo orožništvu in policiji jako dobro služiti, so tetovirana znamenja na obeh rokah in sicer ima na levi roki	vtisnjen	cesarski
orel, na obeh rokah pa še posebej znake, kot jih imajo telovadci. Seboj je vzel klobuk in nove čevlje od mojstra, svoj klobuk, čevlje in srajco pa je pustil v delavci. Da je hitreje prišel iz Šiške, je vzel tudi mojstrovo kolo. Važno je tudi, da je vzel 600 razglednic od mojstrove hiše, kjer je tudi gostilna z napisom »Restavracija pri Zvezdi* in kjer se vidi tudi slika okradenega mojstra, ki je obenem tudi lastnik te gostilne. Slika je značilna, ker predstavlja med dvema ulicama in na državno cesto meječo novo enonadstropno lično sezidano hišo s posebno označenim vhodom med ulico in državno cesto. Kakor se vidi, je bil fant pri vsi prefriganosti tudi jako nepreviden. Kdor bi zasledil kako sled o njem, blagovoli to javiti podružnici »Jutra* v Sp. Šiški.
Modras na oknu podružnice »Jutra* v Spodnji Šiški. Včeraj celi dan, posebno pa dopoldne, je bilo okno naše podružnice v Šiški trumoma oblegano od radovednih gledalcev. G Wenig, eden glavnih izmed družbe nočnih lovcev na modrase, je bil tako prijazen in je poslal v stekleni kletki oba v četrtkovi noči pod Utiškim Čelom vlovljena modrasa. Kletko smo izpostavili tako, da se zlasti večji modras lahko iz ceste vidi. Večji stari modras je eksemplar, ki se ga ne dobi z lepa takega, Je nenavadno debel, čez 60 cm dolg, navadno zelo len, le če se ga razdraži, sika in se zaganja k piku. Mladič je kakih
25 cm dolg, tenak, ima pa sicer že vse izrazovite znake pravega modrasa. Naključje je hotelo, da smo ga dobili ravno v dobi, ko se pričenja prelevi jati, to je, ko sleče staro kožo ter dobiva čisto novo. To se mu tudi splošno pozna. Je postal jako len, oči ima čisto motne, na vrhu glave se je koža že včeraj začela lupiti. Le če se ga dobro drezne, se malo zgane, sicer pa ves dan leži skrit za kamenčki. Kdor se za te uspehe prvega nočnega lova zanima, mu je na razpolago, da se jih v Šiški ogleda.
Za Izlet k Cerkniškemu jezeru. Kdor se namerava udeležiti izleta k svetovnoznanemu cerkniškemu jezeru, ki je ravnokar v dobi popolnega izsušenja, naj se odloči najkasneje do danes do 6. zvečer ter se prijavi uredništvu podružnice ,Jutra“ v Spod. Šiški. Po suhem Cerkniškem jezeru se napravi nadaljni izlet k novi jami, ki je glede kapnikov res nekaj posebnega. Umevno je, da se izlet vrši le tedaj, če bo kazalo sigurno na lepo, stanovitno vreme.
Naši vinogradi na Dolenjskem lepo kažejo. Vreme je za dozoritev grozdja nad vse ugodno in pospeš-ljivo. Koder ni do sedaj toča pobila, kaže vse lepo. Dozdaj se vinogradniki hvalijo z dobro kapljico, če do konca septembra ne pride kaka ujma. Vina ne dobimo sicer toliko kot pred tremi ali štirimi leti, toda kvaliteta bo izborna. Tako se glase poročila z Dor lenjskega, Spodnje Štajerskega in iz Istre.
Pravoslavje In njegov značaj za Srbe In Slovane je naslov brošuri A. M. Popoviča, ki pojasnuje razvoj in pomen pravoslavja. Prejeli smo par izvodov te brošure. Ako se kdo za vprašanje posebno zanima, lahko dobi en izvod.
Gasilno društvo v Bizoviku priredi v nedeljo dne 13. t. m. v gostilniških prostorih gosp. Ivana Selana v Dobrunjah veselico. — Začetek v ob
3.	pop. — Vstopnina 20 vin. — Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja, zato pričakuje odbor gasilnega društva prav obilne udeležbe. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Prostovoljno gasilno društvo v Sisku priredi od 7. do 10. t. m. spomin tridesetletnice, odkar je razvilo svojo zastavo, s tem slavjem bo združena tudi glavna skupščina gasilne zveze (vatrogasne zajednice) in razstava vseh modernih strojev in pomo-čkov, ki se rabijo pri gašenju požarov. Gasilno društvo v Sisku je eno najstarejših na Hrvatskem, obstoja že 43 let in more s ponosom kazati na svoje delovanje. K sedanji slavnosti so vabljena vsa bratska društva. Društvo je izdalo lep program, v katerem je popis Siska in njegove zgodovine (s slikami). Gotovo se bo udeležilo tudi kako naše gasilno društvo tega slavja po svojih zastopnikih, ki si bodo ob tej priliki lahko ogledali hrvatske gasilce pa tudi zgodovinsko slavni Sisek, kjer so 1. 1592. združeni Slovenci in Hrvati sijajno zmagali nad Turki in jih potisnili v Kolpo. Udeleženci bodo imeli raznf* ugodnosti, zato naj bi bila udeležba mnogoštevilna.
Opozarjamo na današnji inserat pod naslovom »Ugodna prilika* ki je posebno ugoden za podjetne trgovce.
Najdeno. Dne 3. augusta zvečer se je našel na glavni pošti zavitek
MALI LISTEK.
MARA GREGORIČEVA.
Otroška ljubezen.
(Konec.)
— O, mene bo obiskoval v Be-rolinu!
— Res, gospod Snežinski?
— Mogoče! A nevem še gotovo, se je diplomatsko opravičeval šestindvajsetletni Poljak.
— Vi pridete na vsak način, ker se mi obljubili, je s povdarkom opomnila Frida.
— No, vidiš! Ravno zato me pa pusti sedaj Venerini, ker je itak ne vidimo več!
— Ne pustim vas, ne! Vi ste moj, je zatrjevala rdečelaska resno ter sedla inženerju na levo kolena. Kakor kuhan rak je zarudela Italijanka pri tem prizoru, se oklenila krepko inženirjevega obraza, ga obrnila proti sebi, toplo poljubovala in šepetala s solznimi očmi: Ne, ne, samo mene imejte
Iadi Vsi smo se smejali. Nekateri bridko sicer, nekateri porogljivo, neki zadovoljno, vendar zasmejali smo se vsi, a najzadovoljnejše, seveda, sta se
namuzali materi obeh deklic. Le ena oseba se ni smejala ne črnokodrasti Venerini, ne simpatičnemu inženirju. To je bila Frida. Z enim samim skokom je razkačena stala pri svoji riva-linji ter je z vso srditostjo potegnila za kito, da je Venerina bolestno vskliknila. A ko je inženir Venerino vzel v svojo obrambo in nekoliko resnim pogledom posvaril razjarjeno Nemko, se je Frida vrgla na peščena tla ter bila z nogama. Še le tedaj je pristopila Fridina mati ter jo s sladkimi besedami dvignila v svoje naročje. Prizor se je dokončal.
Nastopilo je krasno popoldne. Skozi košate bukve, jelke in lipe so sevali topli solnčni žarki ter se ko razmetani pasovi vsipali po topliškem parku. In pri tisti trhli klopici, ki se skriva v zaokroženem grmičju prav nad reko, sem se ustavila. Bil je to moj najmlajši prostor, tja je prihajalo skrivnostno šelestenje valov, kakor melodični zvoki praškega orkestra.
Na nasprotnem obrežju je bilo javno kopališče, v katerem so si trška dekleta prizadevala zakriti svojo malo-mestnost s pretirano emancipacijo ...
Po belem svižu sem začula stopinje in kmalu nato sta stala pred menoj bogati tovarnar s svojo mlado
soprogo. Za njima pajmi je — naslanjajoča se na svoj obroč — pokimala petletna Frida.
— Ali si se potolažila, Frida? In si še jezna na Venerino?
-1 Še sem jezna, gospodična, pa tudi glede gospoda Snežinskega ostanem razžaljena.
—Morda pa vendar ne! Zakaj pa imaš solzne oči ? ji odvrne nagajivo oče.
Frida je molče pogledala roditelje in pobegnila med drevjem.
— No, vidiš, Ernest! Sedaj pa bo najina hčerka zopet žalostna, ga je resno a prijazno opozozorila mlada soproga.
— E, to jej preide, Hildegard, odvrne tovarnar.
— Brezdvomno 1 Otroške solze ne ostavljajo sledi, povzamem jaz.
— Ali najino dekletce je izjema, bojim se, da mi zboli.
— Izjema, kakoršna si bila pač ti, miljenka, se nasmehne tovarnar od-hajaje za hčerko, ki se je zdela v svoji beli obleki med zelenimi grmiči in nizkosteblastimi cveticami, ko veličastna lilija.
Začela sem pogovor z gospo.
— Gospod soprog vas ima zelo
rad!
— Saj tudi zaslužim, ker ga istotako cenim!
— O tem ne dvomim, milostljiva.
— Ali prepričana sem, da marsikdo izmed tukajšnje gospode dvomi o moji udanosti do soproge, ker je pač oči vi dno starejši.
— No, seveda nimajo vsf ljudje enega in istega mnenja. Smo pač zbrani tukaj ljudje ravno tako različni po imetju, kakor različni po značaju.
— Istina! A vendar ste gotovo uverjeni, da si večina niti najmanje ne misli, da bi bila jaz poročila svojega moža iz ljubezni. Hm! Prevelika razlika let je med nama. Moj mož ima namreč skoro šestdeset let.
— Torej je najbrže kakih 30 let starejši od vas, gospa?
—	Trideset ne, ampak osemindvajset.
— Pa kako je prišlo do vajine združitve; ali je vzklila vaša ljubezen iz hvaležnosti?
— Nikar, gospodična! Ko sem ga vprvo videla, sem ga vzljubila! Vas li zanima moj roman?
— Da, zanima me!
— Pravzaprav je zelo kratek. Ako ste bili lani v tem zdravišču, me niste zapazili med gosti. Predolgo potovanje me loči od te zemlje. Toda letos sva prišla s soprogom semkaj, da obha-java petindvajsetletnico najinega prvega sestanka.
popolnoma nove sokolske čepice, znaka in en par manšet. Dobi se v »Prvi anončni pisarni* Frančiškanska ulica št. 8.
Koncert. Danes in jutri je kon cert na vrtu pri »Novem Svetu* na Marije Terezije cesti. Izborna kuhinja, izvrstna pijača. Vstop prost.
Elektroradlogral »Ideal* na
Franca Jožefa cesti ima danes, jutri in v ponedeljek nov, zanimiv spored, na katerem je med drugim sledeče: Pri popoldanskih predstavah:	Po-
morska reševalna šola v Avstraliji. (Naravni posnetek.) Kaj je napravila j Katarina. (Komedija.) En dan v new- ] yorškem Lunaparku. (Naravni posnetek) Mlinar, kakršen še nikoli. (Komično.) jj
—	Poleg tega dodatek k večernemu sporedu : Socialne propasti. (Aktualna drama iz življenja. Film je 900 metrov dolg in traja predstavljanje 50 minut). Vsak ponedeljek, sredo in petek ob vsakem vremenu koncert »Slovenske filharmonije* od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
»Ljubljanska kreditna banka*.
V mesecu juliju vložilo se je na knjižice in na tekoči raču K 3,156.173.01 dvignilo pa K 2,853 040'59. Skupno stanje koncem junija K 14,264.532-25.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu juliju 1911. je 220 strank vložilo 98.419 K 63 vin., 178 strank dvignilo 91.749 K — v., 20 strankam se je izplačalo posojil 58.744 K 20 v, denarni promet 557.237 K 65 vin.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
»Slovenska filharmonija" koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika Talicha v parkhotelu »Tivoli*. Začetek ob 7. zvečer, vstopnina j60 v. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K-
POSLANO!
Ne oziraje se na zloglasni § 19. tiskovnega zakona ampak zanašajoč se na Vašo prijaznost gospod urednik Vas uljudno prosimo, da v svojem cenjenem listu tole pojasnite:
1. Ni res, da mokronoška narodna društva letos ne prirede nobene veselice, ampak res je, da jo prirede in sicer v tolikem obsegu, kakor se doslej še ni vršila nobena v Mokronogu.
2. Ni res, da se veselica vrši šele septembra ampak res je, da se vrši že dne 6. avgusta t. 1. Ni res, da se prične šele ob 4. uri s sporedom ampak res je, da se prične že ob 3. uri popoldne.
3. Ni res, da igra ena sama godba ampak res je da igrate dve godbi in še celo taki, ki imate licenco za celo Kranjsko.
4. Ni res, da bi ne prišel s svojo menežarijo gospod Strelovsky, ampak je res, da pride že v soboto popoldne kar pričajo 'že številni plakati, ki oznanijo za Mokronog še nekaj nepoznanega.
5. Ni res, da bi bil ljudožrc Muango Kialo za kolero poginil ampak je res, da ljudožrc Muango Kialo še živi in da ga ravnateljstvo za nastope
-na veselici 6. t. m. specljalno pridno pripravlja.
6. Ni res, da bi ne bilo paviljo nov ampak res je da bodo paviljoni
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne kamene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pošta OuStauj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Tolstovrško slatin®
— Petindvajsetletnico? sem se začudila.
— Da! Le čudite se in poslušajte! Pred petindvajsetimi leti sem prišla vprvo z bolnim očetom v to zdravilišče. Tukaj sem se, kakor moja Frida, zagledala v lepega in simpatičnega tovarnarja Ackerlgruberja, sedanjega mojega moža. On me je božal, vabil na izprehode, se igral z menoj in mi prinašal sladčice. Jaz pa sem se za vse te njegove dobrote zaljubila vanj.
On je bil, seveda, zaročen in njegova izvoljenka je bila istočasno tudi v kopališč0- Ali, kakor malo se je brigala ona zame, prav tako malo sem se jaz zanimala zanjo.
Ackerlgrube pa se je tako spoprijateljil z mojim očetom, da sta si obetala prijateljstvo tudi za poznejšo dobo izven letovišča. In tako je prihajal k nam v hišo; prihajal pa je tem češče, ko mu je umrla zaročenka, da se je vedril v moji druščini. Potekla so leta ali iz moje ljubeznjivosti se je vnela zanj žarka vdanost, ki je postajala tem toplejša, odkar sem spoznala, da me tudi on, nima rad le kakor otroka. In poročila sva se . . -Od tedaj pa sem njegova srečna sot proga, za katero skrbi moj Emes, uljudno kakor brat, dobrotljivo kakor
za vse mogoče in poseben za pristni Prijatljev čviček, ki je dolenjska speci jaliteta.
7. Ni res, da ne bo srečolova ampak srečolov bode in še imeniten tudi.
8. Ni res, da bodo na veselici visoke cene ampak je res da bodo cene zmerne, da še celo nizke.
9. Ni res, da se ne bi smelo plesati ampak je res, da se bo vsak lahko vrtil če le plesalko čedno bo dobil.
10. Ni res, da ne pridejo Sokoli v Mokronog, ampak je res, da jih pride veliko, ki bodo vsi skrbeli, da bo zabava kar najlepša.
Zato vsak, ki se hoče zabavati dobro in ceno, v nedeljo 6. t. m. v Mokronog na Zupančev vrt, kjer mu je paviljon vsak odprt, da se okrepča in se mu srce za narod omehča.
Popravkar združenega odbora.
Nesreča na kolodvoru v Lescah.
Včeraj ob 2. popoldne se je peljala proti leškem kolodvoru terezina (prožni voz) na kateri je sedel inženir Poljak in prožni mojster Jerše. Na prevozu, kjer gre cesta čez železniško progo, je prišel blejski poštni voz po cesti, predno so ga mogli delavci zagledati. Tudi voznik-poštar ni videl terezine, ki je tiho prihajala po železniški progi. Tako je bil karambol neizogiben. Terezina se je zaletela z vso silo v poštni voz; inženir Poljak je odletel iz terezine tako nesrečno, da je priletel na glavo in se znatno poškodoval, prožni mojster Jerše pa si je pri padcu zlomil nogo. Inž. Poljaka in žel. mojstra Jeršeta so pripeljali v Ljubljano. Inž. Poljak ni nevarno poškodovan, g. Jeršeta pa so odpeljali z rešilnim vozom. Upati je, da kmalu okreva. Na nesreči ni nihče osebno kriv. — Zgodila se je le po nesrečnem slučaju — ker delavci niso videli pošte in poštar ni mogel videti terezine. Izmed delavcev se je poškodoval na roki neki Černe.
Uspehi ponočnega lova tta strupenjake.
Ko je „Jutro“ v četrtek objavilo vabilo na prvi ponočni lov na strupenjake, so se v Ljubljani smejali, češ, da je kaj takega sploh nemogoče, ker je doslej bilo le znano, da so se gadi le po dnevu ob vročem solncu lovili. Oglasilo se je več nočnih gadjih lovcev, toda ko je bilo treba oditi, nas je bilo le 5 vseh skupaj.
Eden najmlajših izmed družbe se je za vse slučaje že pred odhodom nasrebal žganja ter celo pot kadil smodke, češ, da bo s temi sredstvi zavarovan proti morebitnemu piku. V enem oziru je imel dotični gospod tudi prav, v koliko, o tem bodemo govorili, ko pridemo pri naših sestav-kih o strupenih kačah tudi na poglavje: Kako se ubranimo nevarnosti kačjega strupa.
Sicer pa po pravici povedano, ta nočni lov je imel res nekaj nenavadnega na sebi. Celo eden najboljših kačjih lovcev na Kranjskem, gospod Rihard Wenig v Spodnji Šiški, ki je že vse vrste kačjega lova poskusil, vendar takega pa še ne. Dež, ki se je vlil ravno ob času odhoda, je obljubljal postati za tak lov nepridiprav, kajti v takem slučaju strupenjaki radi zlezejo nazaj v svoja zavetišča.
Ko smo se pri Vodniku, znanem gostilničarju v Podutiku ustavili, da
oče in najiskrenejše kakor pravi soprog 1
— To je res izredno naključje, pripomnim jaz, ko sem davi opazovala
r,kli.ciJn %’ Snežinskega, sem si mislila: Ko bi ne bilo med njima tolike razlike, bi se lahko vnel kak ljubezenski plenum po vašem pripovedovanju vidim, da na svetu ni nič nemogočega!
— No, o tej nemožnosti trdimo lahko z vso gotovostjo, kajti Snežinski se poroči že v prihodnjem pustu.
Minilo je leto. Slonela sem ob zaprtih šipah naše pritlične izbe ter opazovala plešoče snežinke . . . In tedaj je ob steklena vrata potrkal pismonoša : Mrtvaško poročilo ... Frida Ackelgrube, v šestem letu itd.
Nekaj tednov kasneje pa sem na svoje sožalje prejela črnoobrobljeni listek, v Katerem mi gospa Hildegard pojasnjuje svojo nesrečo: Gospod Snežinski je bil vsled trčenja vlakov usmrten ... A Frida žalosti ni mogla preboleti.
se okrepčamo »za vse slučaje“ kot smo se šalili, je nas gostilničar pogledal tako malo po strani, potem pa hudomušno dejal: Kar jih boste nocoj polovili, te bom jaz kar kosmate pojedel. Šele ko je zagledal znanega kačjega lovca g. Weniga, ki je v tem okraju nalovil že čez 300 modrasov, je mož vendar malo pomislil, češ, ja, če gre ta gospod z vami, potem pa že zna kaj biti. Vendar pa se je še predno smo odšli, še enkrat prav poredno razkoračil, rekoč: Pa vseeno velja, kar jih boste nalovili, bom jaz vse kar kosmate pojedel. Posmejali smo se in odšli s svetilkami oboroženi na lov.;
Najpreje smo preobračali kamenje okoli kamnoloma koncem Podutika. Tukaj sta pod nekim kamnom prav ob cesti gg. Wenig in njegov spremljevalec pri takem lovu, gosp. Zorc, navadno lovila zelence. Nekoč poseže eden pod kamen, pa dobi namesto zelenca — modrasa. Zato smo tudi to pot vse preobrnili, kar se je dalo preobrniti; toda brez uspeha, dobili smo le malega martinčka.
Prvotno je bil moj namen, nad kamnolomom zažgati ogenj in čakati, kot sem to čital iz poročil priznanih naravoslovcev v drugih deželah. Po sklepu vročine pa smo ta načrt spremenili ter se podali na znana nevarna mesta po gozdu proti Toškemu Čelu. Krasna mesečna noč, kot nalašč za povzdigo romantike takega lova. Iskali smo po krajih, kjer sta gg. Wenig in Zorc vedela, da se nahajajo modrasi; vse smo preobrnili, toda vse zaman. Tudi na mestu, kjer je g. Wenig nekoč po dnevi dobil na neki pečini 15 modrasov skupaj, je bilo iskanje zastonj. „Oča Vodnik”, smo dejali, .zna imeti navsezadnje še prav, lahko bo pojedel kosmato, kar bomo nocoj nalovili strupenjaške zalege".
Ko sem videl, da z iskanjem s svetilkami nič ne opravimo, sem vztrajal pri tem, da zakurimo ogenj ter počakamo. Bilo je že okrog polu 11. po noči, ko pridemo do škarpe^pod cesto, ki se vije proti moškemu Čelu. Ta kraj mi je bil že poznan od izletov na Katarino; skoro vselej sem na tem mestu zasačil kakega modrasa. Drugi so hoteli obiskati še neko mesto višje, jaz pa sem sklenil tu pod škarpo zanetiti ogenj. Z onim gospodom, ki se je *za vse slučaje" že preje nasrebral žganja, sva res napravila majhen ogenj, eden tovarišev pa je postavil svetilko nad škarpo ter brskal okrog. Tedaj se lotita iskanja tudi gg. Wenig in Zorc. Komaj je slednji malo pridvignil kamen, že pokliče tovariša k sebi. Takrat sva tudi midva planila od ognja .na lice mesta" ...pred nami se je zvijal krasen eksemplar debelore-j en ega modrasa.
Z občudovanja vrednim spretnim prijemom ga je gosp. Wenig prijel z golimi prstmi vzadej za vrat in ga dvignil po konci. Odprlo se mu je z mojim nožem žrelo in komaj je prišla ostrina' noža do strupenih zob. je brizgnil strup po nožu. Ko smo si oba strupena zoba vsi dobro ogledali, je g. Wenig svoj plen s spretnostjo,, kot ga je preje zagrabil, izpustil v vrečico.
Kmalo smo na drugi strani ceste na robu dobili k velikemu še malega tovariša mladiča letošnje paritve. Pozabili smo na ves trud, le očeta Vodnika smo se vsi spomnili, češ, če oče Vodnik kaj drži na svojo besedo, bode moral oba strupenjaka kosmata pojesti.
Poskusili smo potem še na drugih mestih svojo srečo, zakurili tudi majhen ogen, toda ura je bila že polnoči, noč že prehladna, da bi katerega še vzunaj dobili. Določili smo na mesta, kamor se napravi nočni lov, in sicer to pot res po vseh pravilih pravega nočnega lova na stru-penjake. O nočnem lovu v splošnem izpregovorimo itak še na drugem mestu. Uspeh naše prve ekspedicije se vidi na oknu podružnice »Jutra* v Šiški.	F. Pirc.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Duel med poslanci.
Črnovlce, 4. avgusta. Med dež. poslancem Shidomozu in Poplecem je bil danes duel na pištole. Pri tretjem strelu je bil Pople lahko ranjen. Duel je bil posledica kravalov v bukovin-skem dež. zboru, kjer so si poslanci med seboj očitali, da so deželne subvencije porabili za osebne namene.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka tMT IKO
Perzijski eks-šah.
Dunaj, 4. avgusta. ,Times* javlja v nasprotju s prejšnjimi poročili, da se pomika eks-šah Mohamed-Ali z močnimi četami iz Akrahobada proti Teheranu. Druge vesti pravijo, da je tudi prejšnji šah pobegnil v neko rusko pristanišče.
Kolera v Trstu.
Dunaj, 4. avgusta. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva javlja, da se je pojavil v Trstu tekom današnjega dneva en nov slučaj kolere. Štefe (pa ne »Slovenčev’ Štefč; op. stavca), ki je prišel na neki ladji iz Kopra, je 2. t. m. na koleri obolel in
3.	t. m. umrl.
Solun, 4. avgusta. V Macedoniji je 41 slučajev kolere.
Novi člani gosposke zbornice.
Dunaj, 4. avgusta. Korespondenca „Austria“ javlja, da bodo v kratkem imenovani novi člani gosposke zbornice. Med temi princ Lichtenstein in bivši minister Gefimann.
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Razne vesti.
* Zdrava, pa je bila 30 let v norišnici. Pred sodnijo v Barceloni se je vršila zanimiva razprava. Odvetnik Francesco Audegro je tožil dvojico svojih rojakov, da so njegovo sorodnico Matildo brez vzroka spravili v norišnico. V Granadi je živela do 14. leta, njen oče, španski general, je umrl na Filipinskih otokih. General je zapustil veliko premoženje ter pooblastil ono dvojico za izvršenje oporoke. Potem so poslali deklico v samostan, nato pa na podlagi krivega zdravniškega spričevala v norišnico, kjer je preživela 30 let. Sedaj šele se je posrečilo onemu odvetniku spraviti jo iz norišnice.
* Zgodovina znamenitega prstana. Pretekli mesec je bilo na javni dražbi pri Chrisie-ju v Londonu plačano 17.000 dolarjev za svetinju, ki vzbuja žalostne spomine To je tako-zvani „Essexov prstan" ki ga je prejel grof Essex od kraljice Elizabete kot znak njene naklonjenosti, in ki bi se ji moral vrniti, kakor pripoveduje ustno izročilo, ako bi kdaj njenemu prijatelju pretila nevarnost. Pravljica pravi, da je Essex, ki je bil obsojen na smrt, zaupal prstan grofici Nottingham, ki naj bi ga dala kraljici, da pa ta ni izvršila tega poročila, ker je bila pod vplivom grofovih sovražnikov. Elizabeta se je čutila razžaljena, da je grof ni prosil milosti in je pustila stvar vnemar, in Essex je bil obglav-ljavljen. Prstan pa je bil potem v posesti potomcev grofa Essexa in je bil po izvršiteljih oporoke lorda Johna Thyne prodan Michelhelmu v Helling-leyu.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglas:
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iSčejo službe 4 yln. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri nvefier.
Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp Šiška.	JU,
Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in drvarnico se odda za november na Tržaški cesti 45.
293/3-2
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami v sredini mesta se takoj odda. Več se poizve Kongresni trg 5.	309/2—1
I9£em stanovanje z dvema sobama in
pritiklinami ter nekoliko vrtom za novembrov termin. Ponudbe z označbo cene pod .Mirna stranka* na upravništvo .Jutra* 297/4—1
Špecerijska oprava, nove stelaže in druge pripadajoče potrebščine se prav ugodno proda v Sp. Šiški št. 182.	295/3—1
Dobro izurjena šivilja išče dela pri raznih družinah. Ponudbe pod „Šivllja* na Prvo anončno pisarno.	455/2—1
Stanovanje z dvema sobama se takoj odda. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.
444/3-1
Nove kole za vrtne ograje se ceno proda. Naslov pove upravništvo .Jutra*. 3.6/3—1
Dve dekltel stari eno ali dve leti in dve gospodični se sprejme na stanovanje. Kje, pove upravništvo „Jutra*.	308/1—1
Učenke sprejme takoj šivilja M. Puhek, Rimska cesta št. 18.	464/2—1
Oženjeni penzijonist brez družine išče pritlično stanovanje z vrtom blizu Ljubljane. Ponudbe pod K. E, Domžale.	465/1—1
Čedna, poštena deklica v starosti 14—15 let iz Ljubljane, ki ima veselje do damske frizerske obrti z dveletno učno dobo se takoj sprejme. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
462/3-1
Hiša z vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta št. 1.	163/8—1
ISfiem natakarico, najrajše z dežele, bolj pdprosto, ki bi Imela lahko tudi na račun. Janko Karlovšek, gostilničar, Šmarjeta, Dolenjsko.
Bedka prilika 1 Skoraj nova oprava za sobo in kuhinjo se ceno proda. Kje, pove upravništvo .Jutra*.
Pekovski vajenec se takoj sprejme pri pri Fran Baden-u, Tržaška cesta 4.	315/2—1
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda na Tržaški cesti 4.	314/3—1
Korespondenca.
Mladenič, posestnik in obrtnik v predmestju Ljubljane, se želi seznaniti z gospodično, ki ima nekaj gotovine. Ponudbe s sliko do 15. avgusta pod šifro „Vintgar“, poste restante, Lfubljana.	460/2—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Kuč
za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kul najboljše sredstvo 5 kg frauko K 4-50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Diplomirani krojač
Anton Presker
rjubUana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema	stavbna	vodstva,	oddaja
strokovna	mnenja, izvršuje	vsa v
stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. z A	visoke	stavbe, vodovode,
kanalizacije, ceste,	regulacije,	parce-
lacije itd.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
„Adrija“
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu
veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Izjava.
Prekličem in obžalujem ono očitanje, katerega sem v prodajalni proti g. Del-Linz na razdrtem izustila.
Senožeče, 3. avgusta 1911.
Katarina Premrov.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštoo-hranllnlčni račnn štev. 67.626.
Lepo zračno stanovanje
z eno sobo in kuhinjo v mestu išče mirna stranka za november. Ponudbe pod M. M., poštnoležeče Cirknica pri Rakeku.
Stanovanje
s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami se odda na BIeiweisovI cesti za novembrov termin. Natančneje v pisarni
J. Supančič,
Šubičeva ulica štev. 5.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster v LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3---
Dobe se tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.-6.
„ JA N TJ S“
najstarejša vzajem. življenska zavarovalnica Avstro-Ogrske
zavaruje na najrazličnejše načine, posebno se priporoča
zavarovanje za doživetje in smrt, kakor tudi zavarovanje otrok po najcenejših tarifah.
Stanje zavarovanj 1.1910: K 131,000.000. Imetje zavarovalnice K 39,000.000. Dosedaj izplačane zavarovalnine K 69,000 000. Med člane razdeljeni čisti dobiček nad K 4,000.000. — Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
   — Isto tam se SDrejemajo zastopniki. «
, J utro‘ se prodega v Trstu
po 6 vinarjev
-v EL&eledjajiiL to"ba3raxrxaJ3.:
Becher Ulica stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Cardncci, Sekovar, Vojašnigni trg, Hrast. Poštni trg,
MoŽL, ulica Miramar, Magoio, ulica Belvedere, Geržina, Rojan,
Bruna, ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSniCni trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acqnedotto, Segulin, ulica Industria,
Raunacher, Čampo Marzio,	Lug, ulica S. Lucia,
Bruna, SS. Martiri,	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Ercigoj, ulica Massimiliana,	Hreščak, ulioa Belvedere.
Rončel), ulica S. Marco,	Cechimi« ulica deli’ Istra,
Stanovanje
dve. sobi, kabinet, kopalnica ter vse pritikline, zračna lega, dvajset minut od glavne pošte se odda za november. •Več v »Prvi anončni pisarni".
Lili stanje
v III. nadstropju z vogalnim balkonom, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, se odda za november na Bleivveisovi cesti štev. 22. Več se izve v stavbni pisarni J. Supančiča, Šubičeva ulica štev. 5.
SODE
jobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
svan siuggknig
sodar
■ i w! •» na. Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta s prihodnjim šolskim letom na hrano in stanovanje blizu I. državne gimnazije. Natančneje se poizve v upravništvu tega lista.
Dva kleparska
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo PRIMOŽ JUSTIN, Gnnce-Vlč pri Ljubljani.
OKUGS
300 do 400 lepih še stoječih
: smrek:
v bližini Kranja se po nizki ceni proda. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Jutra*.
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S.	STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Gospod
star 43 let, oženjen, posebno dober posredovalec za živino, želi službe oskrbnika na kaki graščini, veleposestvu ali kaj temu sličnega. Cenjene ponudbe pod »Oskrbnik* na »Prvo anončno pisarno*.
Stanovanje
dve sobi, kuhinja in drvarnica se odda takoj, ali tudi za november mirni stranki v Krojaški ulici štev. 8.
Lepa prilika
se nudi onemu, ki želi kupiti
lepo posestvo
v prav lepem kraju, 10 minut od kolodvora, ob deželni cesti na ravnini poleg vasi, ki šteje 80 hiš v bližini še štiri velike vasi. V hiši je bila doslej stara gostilna, poleg hiše je velik vrt, nekaj njiv in gozdov. Hiša je pripravna za trgovino in gospodarstvo. Hiša se proda zaradi družbenih razmer. Ponudniki
naj se zglase pri gospodu
A. KOPRIVCr na Grosupljem.
C. kr. priv. obena zavarovalnica
Assicurazioni Generali v-Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 892 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
	meseca julija 1911	od januarja 1911
Vložilo se je ponudb		1878	14.450
za zavarovano vsoto 		K 15,749.933-88	K 117,381.277*30
Izgotovljenih pol je bilo		1691	12.597
za zavarovano vsoto 		K 14,471.198 90	K 102,072.461-12
Naznanjene škode znašajo		K 574.405-34	K 5,674.31306
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
v aaLSusledbaJUi. toToaJfcreirriaJa.:
Jnžni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgpva ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stlene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Klelnstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica. Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
.....ta
JLLiMAAUMm
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
»Ilustrovani tednik"
ki Izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
mrmtrmrr
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, oko se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	j*	y	^	točna	postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI
===== FIRNEŽ in ČOPIČI.	---
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OLIMPIA“ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popolnoma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPLA“ mali lonček K l-20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2-—.
Puder „OLIMPIA“ rosa k i 50.
Puder „OLIMPIA“ creme K 1 50.
Puder „OLIMPIA“ beii k i -so.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
■ ■
Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča radi minule sezije v okasiji
{ obleke m gospode jj
iz listra ali pralne v barvah
od K 10— naprej
ter panama
klobuke In slamnike.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Vea čisti dobiček te razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495719 —.
„S L A V I J A*
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,850.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
■	    Ve«	pojasnila	daje:	—	   '	'
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
■■  . ■'	■	Pisarne	so	v	lastni	bančni	hlSl.	.........
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne ln občnokoristne namene.
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
: .	Stritarjttva	ulica.	štev. tt.
— Podružnic® v SpIJetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ib Gorici. —	-=
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje ud dne vloge po čistih 41|,°|o.
e®
o
'o
£
M
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
feeleaajgictzaporva, -ollca, žte-cr
Kupuje tal prodaja:
7 (nswspxotl erieb-vrti pošti).
vrednostna papirje, renfevobUgaeije, nastavna pisma, prioritete, dvftniee, erekfee Itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje M blago laiečev JavaSh skladiščih.
JProraese k vsem žrebanjem. Centrala v Trat«.
Vloge na knjižice
AtO
cd dneva vložitve TRT de dneva dviga. Rentni davek, plačuje banka iz svojega. Ra tekoči in žiro račun po dogovora. Živahna zveza z Ameriko.
Eskomptuje
Akredetivi.
H«njalnlca.
Menice, devize in fakture — Zavaroi papirjev proti karani izgubi. — Revizija žrebanja svečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Remboura-kreditL — Borna naročila.
Inkaso.
FHIjalka y Opatiji.