m Z50
O ijooijonl, v sredo, dni 31. oktobra 1906.
Leto XXXII?.
Velja po pošli:
/a celo lelo naprej K 26'— ta pol leta „ „ 15'— za it trt leta „ „ 650
ta iiii mescc „ H 2'20
V upravniStvu:
ia celo teto naprej	K 20'~
za pol leta „	„ 10-~
sra te trt leka „	„ 5---
i* *n mesec ,,	„ 170
la pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Iriserati:
Gn^stop. petitvrsta (7?min): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ,>cč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob pol 6 uri popoldne.
(JredniŠtVO j* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod žez
--dvorlšie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkcga telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo ic v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vspiejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona štev. 188.
Hrtue duše.
Roža, roža mlada ti. cvet pa že odpada ti.
Krsnik.
Resnemu času primerno resno besedo! Hodi pa povedano vsem, ki berejo ta članek, že v začetku, da ga pišemo v zavesti svoje moči in življenja. Na tleh, ki smo si jih sami izklesali, stojimo, in sicer trdno in itpapolno. Sami moremo naprej in pojdemo naprej na po-litiškem in socialnem polju. Toda če nam pri pogledu na ogromno polje javnega dela, ki je potrebno našemu narodu, vzkali misel: »Ali ni škoda toliko mladih moči, ki zdaj venejo brez cvetja in sadu!« — kdo nam jo more zameriti? Ce nam lega žalost nad smrtjo toliko lepih sil ravno ob prazniku smrti v dušo, kdo nam sme to oponesti?
Tisti čas se je zgodilo, da se je našim liberalcem silno zahotelo po ljudski izobrazbi. To je bilo le nekako slučajno, kakor je slučajno vse pri strankah, ki jim. dobre misli zasvetijo v pameti takrat, kadar se jih loti kakšna nepojmljiva ekstaza. Ko je okoli liberalnega meščanstva povsod zacvetelo bujno življenje mladih in čilih moči, so romali naši »izobraženci« k mladostnemu studencu, kjer so se hoteli iznebiti svojih starih oprašenih misli in se vrniti prerojeni v svet. Ali starega Adama niso mogli sleči.
Kako pa naj bi tudi izobrazili ljudstvo, ko so povsod iskali le sebe. Samoljubje jih je gnalo med ljudstvo in samoljubje jih je tudi pokopalo. Tista »ljudska psiha«, o kateri so govorili na zadnjem sestanku »Akademije«, je vsa drugačna, kakor si jo predstavljata Ravnikar in Pustoslemšek. Ona zahteva žrtev, kakoršnih niso zmožni potomci tiste inteligence, ki razdeljuje vse ljudi v gotove kaste, sebi pa pripisuje vso inteligenco in moč. Kar ni zrastlo na njenih tleh, to zametuje. Tistega, ki se hoče zgolj producirati, naše ljudstvo ne razume in ne ljubi. Izobraževalno delo naših liberalnih nialkontentov pa je bilo le nerodno produciranje nekaterih kandidatov filozofije in diletantskih »sociologov«. Če se liberalni Sokol steguje po bradlji ali pa svojim rajnim poje »Blagor mu«, ki se spočije«, ali pa če prireja predavanja, je vse eno in isto: pokazati se hoče. Čc si prišel k predavanjem »Akademije«, si videl vedno isti prizor: elegantne
toalete dam in samozavestnega predavatelja.
In če gremo stvari do dna, je slika še bolj žalostna. Kaj so predavali? Eden je hotel pokazati, da je prečital Solovjeva in Hegla, drugi, da jc prelistal Bolschejeve monografije monistov, tretji, da je bral zadnji članek o pedagoških načelih Ellen Keveve v najnovejši številki »Rundschau«. Da njegovi poslušalci niti o pedagoških nazorih Pestalozzija niso poučeni, ni pomislil. Drugi so zopet sanjarili o masarykovstvu. Ljudske duše s tem seveda niso vneli. Bridka ironija, ki spremlja delo teh ljudi od njegovih prvih početkov, je hotela, da tvori v njihovi bilanci najvišjo postavko skioptikon, ki je več vreden kot vse njihove ostale priredbe. Vse drugo izkazuje popoln in neizogiben deficit.
Svojih idej ti pomlajeni starčki niso inogli spraviti v promet. Ljudstvo je pod šminko izpoznalo stare obraze. Sami so se pa tudi prezgodaj izdali. Ko so videli, da jim demokratična zunanjost ne pristoja, so v najnovejšem času zopet jeli govoriti in pisati o »koncentraciji inteligence« in o »individualiziranju dela«. S tem so si sami izklesali napis na grobu. S tem so dokazali, da žive le od starega in mrtvega kapitala in nc umevajo tiste idejne enote, ki spaja vse ljudske sloje. Danes ni več privilegija in inteligence in sloj, ki bi vso inteligenco monopoliziral zase, ni več mogoč. Kaj pa »mladi« mislijo z »individualizacijo dela«? Spojita med seboj rfajhujša nasprotstva. Marksisti, narodni socialci, neodvisni kmetje, liberalci Schmerlingovega kalibra in realisti, vsi naj bi živeli pod eno streho. Ali se pa to vjema s tistim izobraževalnim delom, s katerim so hoteli proletarca in kmeta pridobiti za eno samo naziranje? Ce hočejo individualizem, naj ne vsiljujejo mirnemu buržoaju misel o »vedno se razvijajočem absolutnem«, ki ga je priporočal dr. Prijatelj liberalni »inteligenci«, ki živi zgolj od svoje indolence, ki ii je neljub vsak razvoj in vsaka revolucionarna misel. Čemu potem naši Masarykovci dramijo mane rajnega očeta Bleivveisa in zahtevajo, da naj zamenja prosvetljeni realizem naivno narodnjaštvo Gajevc dobe?
Le kdor jc faliral, sc sklicuje ua tak individualizem, kakoršnega pridigajo v najnovejšem času naši »mladi inteligenti«. Njihov smoter ni ljudstva izobraziti, ampak preobraziti in ga pridobiti za misli, ki so inu popolnoma
tuje. Izobraženo ljudstvo bi utegnilo kedai misliti samo in vreči s prestola nekdaj nezmotljive bogove, po njihovih mislih preobraženo pa jim kaditi. Ker so pa »mladi« iskali same sebe, ljudstva niso našli in njegove misli in želje so jim ostale tajne. Nesebična in požrtvovalna ljubezen edina najde pot do ljudskega srca.
Ni lahko moderno vzgojeni mladi inteligenci pri nas. Ni brez talentov, ni brez ambicij, pa tudi ni brez vsakega idealnega stremljenja. A sedaj ie mrtva, žalostna četa mrtvih duš. Bo pa še slabše zanjo. Po sedanji pro-gnozi si lahko izračunajo, da jim pri nas in tu mislimo vse Slovensko — kmalu ne ostane druzega. nego zakotno modrovanje in javkanje. Talentom in srcem, ki čutijo ekspan-ziisko silo, treba prostora. Ta bi se rad pokazal v politiki, drugi pri gospodarskem delu, tretji v ljudskem slovstvu, v izobrazbi. A kaj ko ni prostora! Piši, ko ti iih kupi tvoje delo le neznatno štcvilce boli iz navade, nego iz potrebe, večina takih, ki jim delo ni namenjeno! Snuj društva, prirejaj predavanja, iz-kušaj gospodarsko organizovati narod nimaš prostora, če prihajaš z liberalnim imenom. Kranjec moj ti osle kaže!
ln vendar je škoda znanja in talentov! Edina pot, ki jo tu najenostavnejše izražamo, se zove: Kdor hoče delati za narodov blagor v javnosti, naj se pridruži nam. Pri nas je prostora za vse. Vse naše delo sloni na najširši demokraški podlagi. Ni koterij, in terorizma. Okvir katoliškega naziranja ne omejuje sil, marveč jih budi in krepi. Kar je dobrega, more vse na dan.
Ne idej, ne dela, ki ga izvršujemo, ne mislimo monopolizirati v korist kakemu sloju, ali celo kakemu stanu. Kdor je v tem oziru slep, mu seveda ne moremo pomagati. Kdor je tako top. da mu fraza o klerikalizmu in du-liovski nadoblasti še moti spanje, ž njim nobene besede. Takega pa tudi ne štejemo k inteligenci. Mrtva duša je, ki se boji strahov. Na volkodlake in vt-krnice veruje. Razborit in res izobražen mož mora vedeti, da strah najbolj uničuje svobodo. S strahovi proč! To tiaj opravi vsak sam s seboj; potem naj pa preskoči pogumno tisti kup šute, ki ločuje tabor življenja od grobja mrtvili duš.
Za zgled.
Boj poznanjskih Poljakov za pravice njihovega jezika v ljud. šoli se je zadnji čas silno poostril. Vlada hoče, naj se tudi krščanski nauk -uči nemški; nadškof Stable\vski je pa to naravnost prepovedal in ukazal poduk v materinem jeziku. Hakatiški časopisi kar divjajo; šovinistiške nemške stranke zahtevajo najhujši boj z žandarji in beriči proti Poljakom in proti nadškofu.
To smo že v svojem listu sporočili. Da pa danes v tem članku obravnavamo to zadevo nas sili neki dogodek, ki je vreden, da ostane trajno v spominu.
Poljaki so sklicali nedavno shod v Strelno, da se tam posvetujejo o Herodovi metodi, ki ž njo hočejo Nemci vbičevati njihovim otrokom krščanski nauk in molitve v nemškem jeziku. Povabili so tudi Nemca Kittla, župnika v Stodolih. Ta jc odpisal pripravljalnemu odboru to-le pismo:
»Oprostite mi, da vkljub najiskrenejši želji ne morem na shod, ker sem silno bolehen. Prosim pa, da poveste zborovalcem, da morejo vedno računati na mojo pomoč. Kot katoliški duhovnik čutim, dasi sem nemškega rodu, krivico, ki se je zgodila ne samo vašemu narodu, marveč predvsem sv. katoliški cerkvi; saj se mora roditi brezbrižnost v srcih mladega naraščaja, če ne razume razlage krščanskega nauka. Vaša skrb in Vaša bolest sta tudi moji. Prosim Boga, naj shod rodi čim-najboljši sad v srcih poslušavcev in pri tem navajam besede nemškega pesnika:
Aber \vill ich beten, danken, Thu ich mein Geliibde kund, Meine innigsten Gedankcn Sprech ich mit der Mutter Miind.
Prijatelj in sluga	Kittei.«
Čast temu možu! To je katoliško. S takim postopanjem pa tudi mnogo več stori za čast svojega nemškega naroda, nego vsi šovinisti skupaj. Izrekamo le željo, naj bi zgled tega moža, ki z občudovanja vrednim pogumom stoji v boju za pravice, ostal živ tudi pri nas, in naj bi hudi boji, ki jih imamo boriti zlasti na Koroškem in Tržaškem, vedno rodili podobnih junakov katoliških načel!
Jalov! oUflrulicijeiilstl.
Dunaj, 30. oktobra.
Nov minister.
Danes so takoj početkom seje prišli v zbornico vsi ministri v frakih, novi minister za deželno hrambo fml. pl. Latschcr pa v gali z generalskim klobukom. Ministrski predsednik baron Beck predstavi zbornici novega ministra.
umi
Fr. S. Finžgar:
lo misli mm se ustavijo...
(Odmev z grobišč.)
Zakaj tako ljubim gorske potoke, zakaj bi sedel dolge ure ob slapu? Val za valom v dolino. Dvigne se skala. Valovi ne čakajo. Preko nje, krog nje ali pod njo — naprej! Sreča jih cvetje, pisan prt se razgrne ob bregu. Samo en pogled iz valov, na vrhu zakipi srebrna pena in zopet naprej brez miru, brez pokoja, večni beg — večno življenje.
Zakaj tako ljubim gorske potoke?
V svoji duši jih nosim, v srcu in glavi mi šumijo valovi brez miru, brez pokoja, večni beg — življenje mojih misli.
Praznik razgrne pisani prt ob bregu mojih misli. Zašumi srebrna pena, samo en pogled, in že je porojen iz praznika večni delavnik — iz pokoja — večno življenje. Valovi mojih misli hite naprej, z daleč se čujc samo šc kakor odmev prazničnih zvonov, glasovi babice, ki zadremlje na zapečku ob pravljici, vre-tena se pa ustavijo, kolovrati bežijo v urnem krogoteku.
Ali vsako leto pride čas — iu moje misli
se ustavijo. To je tedaj, ko sc zbliža sivo nebo mokri, oveli zemlji. Zelene zavese, ki z vrta senčijo moja okna, padejo z dreves. Vse obmolkne. S polja izginejo ženjice, zadnji, pozni kosec je odšel, ratej je naložil plug iu krenil po kolovozu domov. Prazna ravan, oru-menela, pusta, v čudnem strahu molčeča . . . Nad njo sc vozi črni gavran. Sede na golo vejo in zakraka. Zadnji listi na veji sc prestrašijo, vztrepetajo in padejo na tla. In samega gavrana obide groza, razpne perot in se odpelje v sivo daljavo . . .
Nebo se pa niža zemlji, sivo, težko nebo, brez solnca in brez zvezd. Ze se dotika hriba, vrh izgine vanj, ne vzdrži ga gora nižje in nižje leze k molčeči zemlji, ki vsa pripravljena čaka v sveti grozi, kdaj se poreče: Prešlo je nebo, in prešla jc zemlja. Zedinila in objela sta se v eno —
In tedaj se moje misli ustavijo . . .
Gavranov glas zakliče delopust, sivo nebo razgrne nezmerni praznik svetega pokoja na zemljo, roka obnemore, vtripi srca so nemirni iu čakanja polni . . . Moja duša začuti, da sc godi nekaj velikega, da sc poroča zemlja z nebom v sladki grozi, in nad mojo glavo, šc nekaj sežnjev nad osamelim domom, jc obtičal iu obviscl težili baldahin . . . Jaz pa začutim v sebi, celo razločno slišim klic moje duše: Končano! Izgineš, strne se zemlja z
nebom — in več ue bo ne zemlje ne neba in tudi tebe nc bo . . .
In valovi misli kakor bi olcdcneli. Rodi se temno prepričanje, da je dohrepenelo vse hrepenenje, da so domišljene vse misli, da izpod neba zvonijo zvonovi večnemu prazniku.
Dvignem se in naslonim ob oknu. Nič več razglabljanja in snovanja v bežnih mislih, nič koprnenja, nič skrbi pokoj in praznik — svečano čakanje . . .
Takrat sc pojavi stara žena, odeta v črno ruto, pod mojim oknom pred grobiščem. Kvišku se ozre na nizko nebo. Težko se ozre, ker so jo leta imognila. Zato se opre na njo-tikco, ki jo nosi v roki. Tudi na njenem licu — nič koprnenja, nič misli — tiho svečano čakanje. Pri vratih zajame v perišče iz kropilnika in stopa oprezno med grobovi. Tudi ti molče in čakajo. Nc sme iih vzdra-miti stopinja. Počasi, kakor med spečimi, preide vrste in se ustavi pri zidu. Roka se odpre, in iz perišča kanejo blagoslovljene kaplje na grudo. Vidini, kako se premičejo ustnice. Morda moli? Morda šepeta z njim, ki jo jc zapustil sredi pota; rekel je: »Končano, z Bogom«, in odšel---»Tudi jaz
bi rada za teboj, ne veš, kako rada! — Končano jc, dobro čutim, bliža sc nebo, kakor sc jc približalo tebi, predragi!«
Zenica se skloni, seže po motikci, udari po grudi, zasadi jo v zeleni plevel ... Ali tako rezko zadoni kremen, ki ga jc zadela z orodjem. Vse navkrog se razleže, da sta-rica dvigne glavo iu preplašeno gleda.
»Da bi te zbudila? Ne, predragi, nočem. Ne hodi nazaj, vicc imam in pekel včasih, ti imaš pa nebo. Kaj bi tc klicala potem nazaj in dramila iz nebes, iz praznika na delavnik. Nc bom te . . .«
In starica poklekne. Sključeni, suhi prsti segajo tiho v črno grudo in jo plevejo in rahljajo, kakor je njemu rahljala in postiljala postelj, ko jc bil šc z njo.
»Blagor se ti, ker si odšel! V pravem času si odšel. Delo si dokončal, izvršil si veliko, dosti, še preveč. Jaz pa čakam. Vem, da sem dokončala, ne preganem več, nc morem. G, kako rada bi k tebi. Ko bi prišel pome; bi, kajne, da bi ali nismo gospodarji . . .«
Prenehala jc z delom in se ozrla na razpelo sredi grobov »Nc moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi—.« Tedaj sem videl, da je /. njenega lica kipela silna moč. Njene brezde po obličju so bile kakor izglodan kremen, katerega nc obrusi noben vihar več, katerega nc izdolbe nobena ploha.
Kmalu nato .ic prišla na grobišče mlada žena; ob njej sta nesla deček in deklica ze-
Nujni predto&i.
Ncspravljivi protivniki volilne preosnove hočejo z obstrukeijo onemogočiti volilno preosnovo. Da ia akcija ni resna, dokazuje dejstvo, ker možje streljajo v oblake — po toči. Ze več dni se je govorilo med poslanci in so pisali tudi časniki, da hočejo zagovorniki volilne preosnove to vprašanje spraviti na dnevni red nujnim potom. Znano je bilo celo, da se prične drugo branje volilne preosnove v zbornici v ponedeljek 5. novembra. In vendar so obstrukcijonisti vstali prepozno in šele danes vložili nujne predloge, s katerimi so hoteli preprečiti ali vsai zavleči razpravo o volilni preosnovi. Morebitni izgovor, da niso hoteli preprečiti drugih točk dnevnega reda, je jalov. Vlagatelji nujnih predmetov morejo vsaj praksa jc bila ta — dajati prednost poljubnemu predmetu.
Nabrali so za nujne predloge potrebnih JU podpisov, in sicer je v zvezi osem čeških radikalcev, pet čeških agrarcev, štirje slovenski naprednjaki (dr. Tavčar, dr. Ferjan-čič, Platitan in Gabršček) ter trije češki divjaki, grof Sternbcrg, Iiolansky in V. Dvorak. Vložili so danes menda nad 24 nujnih predlogov o tem in onem. Prehitel pa jih je dr. Gess-mann s tovariši, ki je nujno predlagal: »Ker poteka čas sedanji poslanski zbornici, naroča sc odseku za volilno preosnovo, da se v teku 24 ur zbornici predloži poročilo o volilni preosnovi. V slučaju pa, da pride v zbornico poročilo še med to razpravo, naj zbornica takoj prične drugo branje volilne preosnove.«
Ta Gessmannov predlog je bil četrti po \ rsti. Prvi nujni predlog so vložili Schonerer, Stein in tovariši, in sicer: Zbornica naj sklene adreso na cesarja s prošnjo, da pošlje v Bero-lin na razpolago nemškemu cesarju cesarsko krono, državno žezlo itd., katere državne in-signijc so več stoletij nosili nemški cesarji. Zbornica naj izvoli 18 članov, ki bodo izdelali nasvetovano adreso na cesarja.
Ta predlog je tako aboten. da ga je podpiralo le deset vsenemških poslancev. Ker torej predlog ni dobil vsaj 20 glasov za nujnost, je bil odklonjen. V istem hipu so Stein, Malik in Hannich obsnli nemške poslance s črnoru-inenimi mameluki in drugimi lepimi priimki.
Drugi in tretji nujni predlog sta bila poljskega kluba, naj zbornica takoj reši poročili odsekov glede zemljiških knjig v Galiciji in Bukovini ter glede nafte. Zbornica jc po kratki razpravi odobrila oba zakonska načrta. Pripomnimo. da je pravosodni minister dr. Klein med živahnim odobravanjem pojasnjeval potrebo, da se urede zemljiške knjige ne le v Galiciji in Bukovini, marveč tudi v Dalmaciji in drugod, koder so še pomanjkljive. Mnogokje tudi na Kranjskem zemljiška knjiga nikakor ne soglaša z dejanskimi razmerami zemljišč in posestev. Posledice so mnogi prepiri in drage tožbe. Večinoma so ljudje sami krivi, ker se nc brigajo za vknjižbe in izknjižbe, večkrat pa tudi površni uradniki, kar ie danes minister sam priznal.
Četrti nujni predlog je bil Gessmannov glede volilne preosnove. Poslanec Stein je zahteval, naj se prva točka predloga reši še v današnji seji, ker odsek za volilno preosnovo ni še predložil poročila. Zbornica pa je skoraj soglasno odklonila Steinovo zahtevo, za katero so glasovali le obstrukcijonisti. Pa šc teh ni bilo 20 v zbornici. Med sejo so namreč kovali nove nujne predloge, a niso nabrali 20 podpisov. Zato jc zbornica odklonila nujnost poznejših predlogov, ki pridejo na vrsto o sv. Nikoli. Gessmannov predlog ima torej prednost ter pride žc v ponedeljek popoldne ob 3. uri v razpravo. Obstrukcijonisti pa upajo med drugim in tretjim branjem volilne preosnove pričeti z mačjo godbo, ako jih preje ne zarjavi orožje obstrukcije. Obstrukcija proti volilni preosnovi jc naravnost smešna in pa otročja. Vsi dobro vedo, da bodo brez uspeha lomili svoja kopja. Ako so prijatelji volilne preosnove. kakor vedno naglašajo, a niso zadovoljni z razdelitvijo okrajev, potem je ravno obstrukcija najslabše sredstvo za mogočo izpremembo. Kdor sedai pričenja obstrukeijo,
lene venčke. Prst je položila na ustnico, ko je stopala skozi pokopališčna vrata in resno pogledala na sinčka in hčerko. Prijela sta se njenega krila, in tiho so šli med grobovi iskat kraj pokoja tistega, ki je bil vsem tako iskreno pri srcu.
In mlada žena se je sklonila k grudi, in hčerka in sinček sta z drobnimi prstki pulila plevel, ki ie prerastel gomilo. A tudi z njenega lica ni kanila solza, ni se razlegal brezupen plač. Kdo bi dramil onega, katerega ljubi, ko spi sladko spanje!
Zena je govorila tiho, sama s seboj. Nista je smela čuti otroka, ki nista poznala smrti, ki nista vedela, kako grenke skrbi so vme-šene v kruh, katerega jima reže mati...
Prišel je za ženo mož, krepak in postaven. Težek kamen je peljal na vozičku, na ratni je nesel križ. Iz hvaležnosti ga je kupil za očeta iz hvaležnosti, ker je zapustil oče sinu — križ dela, križ trpljenja, križ skrbi . . .
Polnilo se jc grobišče — vsepovsodi so sc gibale roke, vse ustnice so skrivnostno šepetale — nič krika, nič smeha — pa tudi ne solz in joka. Vse sama ljubezen, vse gorka hvaležnost — vse sama železna zavest, da se enkrat tudi njim približa nebo, jih poljubi, in da zazvonijo zvonovi, večnega praznika — ko poreko: »Končano je delo! Z Bogom! Grem k pokoju, iz trpljenja v veselje . . .«
ta sploh noče nobene volilne preosnove, torej tudi ne mogoče izpremembe. Dalje pa naravnost osmešijo tudi resna vprašanja, ki jih izrabljajo edino le v onemogli svoji jezi. Kdo more trditi, da jc slovenskim naprednjakom n. pr. resna stvar tržaško šosko vprašanje, katero uporabljajo sedaj kot orožje obstrukcije? To vprašanje je staro žc nad dvajset let. Zakaj ga preje nujnim potom niso spravili v razgovor? Torej je vse le prazna komedija, ki sc bode končala z moralnim mačkom.
Zadružni dom.
e
»Narodni Gospodar« piše:
Iz vrst naših prijateljev, posebno pa iz vrst naših zadrug, in sicer kranjskih in izven-kranjskih, slovenskih in hrvaških, prejeli smo že mnogo vprašanj, jeli se bavimo kaj z vprašanjem, preskrbeti jugoslovanskemu zadružništvu v beli Ljubljani »Zadružni dom«.
Opozarjalo se nas je, da mora imeti gospodarska organizacija, v koji je združena že polovica vseli jugoslovanskih zadrug, svoj primeren dom.
Opozarjalo se nas je na potrebo takega doma, v kojern bi imele vse naše osrednje zadruge svoje prostore.
»Zadružna zveza« rabi obsežne pisarniške prostore, za koje bi morala sicer plačevati ogromno najemnino; ker jc že danes v »Zadružni zvezi« polovica vseh jugoslovanskih zadrug, in ker vse kaže, da bo s časom vse jugoslovansko zadružništvo zbrano v »Zadružni zvezi«, jc njena dolžnost, da že zdaj skrbi za zadostne lastne prostore.
Istotako rabi »Gospodarska zveza«, naša blagovna centrala, obširne pisarniške prostore in primerna skladišča.
Tudi »Zadružna tiskarna«, ki se zmiroin lepše razvije, potrebuje boljše prostore.
Razvoj našega mlekarskega zadružništva zahteva, da sc napravi v Ljubljani osrednja zadružna mlekarna, tudi ta bode rabila obširne prostore.
Iz praktičnih vzrokov bi morale biti vse te osrednje zadruge v eni hiši.
Ravnotako bi moralo uradništvo teh osrednjih zadrug stanovati v bližini pisarn oziroma, če se postavi prostoren »Zadružni doni« — v domu samem.
Izračunalo sc nam jc natančno, koliko bi morale vse navedene osrednje zadruge plačevati najemnine, za koliko se ta zviša, če vpoštevamo uradniška stanovanja.
Opomnilo se nas jc tudi, da bi mogli priti časi, ko ne dobimo v Ljubljani pripravnih prostorov.
Dobili smo cclo že precej podrobne načrte za »Zadružni dom«.
Nikakor ne zavračamo ideje »Zadružnega doma«, saj čutimo sami najbolje, kako nam je potreben.
Vse eno pa hočemo najprej vedeti za mnenje vseh naših zadrug.
Radi tega prosimo vse naše zadruge, da nam sporočijo svoje mnenje.
Vse naše zadruge naj nam odkritosrčno izjavijo, je-li priznavajo potrebo »Zadružnega doma«; hvaležni bodemo tudi za vsak nasvet, kakšen naj bo »Zadružni dom«, kdo ga naj stavi, kako se naj dobijo potrebna denarna sredstva itd. itd.
Na naših zadrugah je ležeče, da ideja »Zadružnega doma« ne zaspi.
Varstvo u Gradec dohajajočih služkinj.
»Katoliško žensko društvo« v Gradcu prosi, da se objavi slede/*oklic:
Akoravno ie obžalovati, da mnogo deklet s kmetov prihaja v mesto Gradec iskat službe, ter vsled tega po deželi primanjkuje poslov, je vendar še boli obžalovanja vredno, ako te osebe, ki so v Gradcu popolnoma tuje ter si že na kolodvoru ne vedo svetovati in pomagati, mnogokrat vsled zapeljevanja krenejo na slaba pota, ali pa izgubijo svoje pri-
Umirile so sc roke, dvignile sključene postave množice na grobišču, na zemljo jc legel mrak, nebo se je spustilo rahlo doli do gomil. Preko vrhov in po planem je skrivnostno zazvonilo ----— Ko se jc doteknila tiha, čakanja polna noč, nizkih križev, je poljubilo nebo zemljo, iz gomil so zažareli drobni plamenčki in grobišče jc preplulo jezero veselih lučk. Poljub neba z zemljo jc vzbudil kipečo ljubezen, prikipela je iz gomil — srca množice so vztrepetala, klonila so kolena, tiho šepetanje se je zazibalo v zraku, nad tihimi domovi rajnikov je plula angelska perot
Sredi pokopališča se je pa dvigal z razprostrtimi rokami, kakor za objem, oblit z žarjo lučic on, ki je zedinil nebo in zemljo, katerega je ljubezen gnala v trpljenje, trpljenje pa jc rodilo ljubezen ... V trepetu luči sc je zdelo, da križani snema roke z žebljev, jih razprostira nad množico trpinov, vsi! Delo in trpljenje rodi ljubezen, ljubezen jih blagoslavlja in govori: »Vsi pridete k meni, vsi! Delo in trpljenje rodita ljubezen, ljubezen pa edini zemljo z nebom. Pride čas. in tudi vi boste končali v trpljenju in ljubezni — pa vaše delo, v ljubezni porojeno in dokončano v ljubezni, vam odgrnc solnce večnega praznika — pri Očetu . . .«
In moje misli se ustavijo — oh tem odmevu z grobov.
hranke. Večkrat se pripetijo tudi slučaji, da mlade osebe z dežele iščejo v mestu zdravniške pomoči, pa nimajo svojcev, ki bi jih zamo-gli spremiti. Vsled tega je »Varovališče za ženske posle kongregacije usmiljenih sester od sv. križa v Gradcu« pripravljeno, v vseh takih slučajih poslati eno svojih sester, ali pa kako drugo žensko osebo iz svojega zavoda, katero bode mogoče spoznati po belo-rume-nem znaku (Abzeichen), na kolodvor, da tujko vodi in ji svetuje vestno in nesebično.
Častitemu župnemu uradu se to javi s prošnjo, da naj v takih slučajih pravočasno in natančno po dopisnici (eventuelno brzojavno) naznani prihod dekleta, katera sc hoče poslu-žiti naše pomoči in sicer pod naslovom: »Varovališče za ženske posle kongregacije usmiljenih sester od sv. križa v Gradcu (Dienst-madchcn-Asyl in Graz, Leonhardstrasse Nr. 133). Naznanilu je vselej dostaviti, na kateri kolodvor (južni ali državni) dekle prihaja.
Gotovo bi bilo prikladno, ko bi se ta dopis kot lepak priobčil na kakem dobro vidljivem kraju občinskega urada ter bi se dekleta pri izročevanju poselskih knjig ua zgoraj rečeno opozarjala in ko bi se tudi sicer še po možnosti skrbelo, da se ž njimi seznani občinstvo ter se tako podpiralo krščansko varstvo deklet.
V	Grade u, meseca septembra 1906.
Leonhardstrasse 133.
SlouensM gledališče.
Ruslan in Ljudmila.
Velika čarobna opera v petih dejanjih (7 slikah). Besedilo po pesni A. S. Puškina, uglasbil M. .1. G 1 i n k a.
Ni ga menda zavednega Slovana, ki bi se ne bil že opajal ob razkošno-veličastnih akordih ruske narodne himne: »Bože, carja hrani...!« a malokdo ve, da je vzeta ta himna iz opere najpopularnejšega ruskega skladate-lia — Mihajla Ivanoviča G I i n ke.
20. maja 1904 je minilo 100 let, odkar sc jc narodil ta genialni ruski narodni komponist in lani so mu postavili Rusi poleg peterbur-škega glasbenega konservatorija krasen spomenik. Postavili bi mu ga bili že za stoletnico, toda tragična rusko-japonska vojna je vsako veselo slavljc onemogočila; in tako je čakal spomenik mirnejših časov, med tem pa so hitele ob akordih Glinkove himne junaške ruske čete v smrtonosni boj za čast Rusije in carja . . .
Glinka jc bil potomec stare ruske plemiške rodbine v Novospanskem. Odgajala ga jc babica in vso mladost je prežil večinoma le v družbi plemenitih in blagih žensk. Odtod vsa Glinkova tankosrčnost in nežnost, vsa dojmljivost in nervoznost. Dovršivši nauke, se je posvetil Glinka docela glasbi in skladanju. Napisal je prvo veliko rusko opero »Življenje za carja« ter sijajno čarobno opero »Ruslan in Ljudmila«, dalje »Kamarinsko«, »španske uverture«, ogromno število »romanc« i. dr. Kakor so sujeti njegovih oper pristno r u-s k o n a r o d n i, tako je stremi! Glinka predvsem za tem, da je tudi njegova glasba či s t o ruska. Vendar je dal ruskemu bistvu evropsko formo, saj je bil evropsko naobražen inteligent, ki je preživel mnogo let v evropskih muzikalnih in literarnih centrih, v Berolinu, Parizu, na Dunaju, Milanu in Napolju. Zadnja svoja leta je preživel v Berolinu, kjer je prijateljsko občeval s skladateljem Meyerbeerom. Umrl je februarja 1857 v Berolinu, kjer so mu postavili glasbeniki spominsko ploščo v nemškem in ruskem jeziku; njegove telesne ostanke pa so kasneje prepeljali v domovino.
Vsebina velike opere, ki jo podajamo v današnji številki »Ruslan iu Ljudmila« jc sledeča:
V	svečanostni dvorani na gradu kijev-skega velikega vojvoda S v e t o z a r j a je zbrana sijajna svatovska družba ruskih knezov, bojarjev in bojark. Vrši sc veselo piro-vanje, kajti knez-junak Ruslan je postal izvoljenec Svetozarjeve hčerke L j u d m i I e, ki so se potezah za njeno roko že razni velikaši, med njimi pa tudi širokoustni bahač var-
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redehter!
Pol nej b se pa člouk ne jeziu? A je še kakšna pravica na svet? .lest mišim, de ne! Kokr lašč se dela _ -i I	use narobe,
sam de se
Idem nagaja in jh jezi. Zdej nej pumislja, kua se je spet zgudl! Kene, mi mama u Iblan elek-tričn tramvaj; ke ga mama pa že mi, b ga mel pa tud Šiškari rad, ke se jm glih zmeri kani medi, kokr nam. Zatu fehtaja Šiškari zajn vs cajt, kar tramvaj voz pu Iblan, pa use zastoju. Nardt jm ga nečja, pa jc vn. Unkat, k je bla na rotuž ubčinska seja, pa zvema na-enkat ud enga prefeserja, k je tud ubčinsk svetnik, de je električn tramvaj pretečen let pelu še die, kokr du mesca. Zdej nej pa rc-čeja, če je tu kašna pravica! Kene. Šiška je tlela pred nusam in ldje b se rad vuzil, nak, tramvaj pa neče vozt, sam de Idi jezi; gor prekc mesce pa pele, ke ni nubedn iz mesca za tramvaj fehtu. Tu* je glili narobe svet! Ce
šavski knez F a r 1 a f in lepi kozarski knez R a t m i r. Na zaroki pa je po ruskem narodnem običaju tudi star pevec proroškega duha. »Na slavo Rusije, o junaških dedih« hoče peti starec, a svatje zahtevajo pesem v slavo junaka Ruslana in krasne Ljudmile, pra-dedov grobe pa naj o veva mir! In pevec zapoje pesem o minljivosti sreče, o tugi, verni senci radosti, o čarni cvetki, ki usiha pod ledenim pišem viharja, o mladeniču, ki ga na pragu sreče pahne usoda v bedo. Farlaf sluti, poln zavisti, da prorokuje stari pevec novo-poročencema nesrečo ter jo vesel privošči tekmecu Ruslanu; vojvoda Svetozar, stari junak, se ne boji sovragov, vendar ga pesem starca zaskeli v srce; Ruslan pa miri razžaloščeno Ljudmilo. Pevec završi svojo pesem, da je po viharju nebo še jasnejše in krasnejše, po nezgodi sreča še sladkejša. Ratinir in Farlaf napijata bodočnosti, svatje pa pojo zdravico na slavo Rusije, zmagovitega Ruslana in neveste Ljudmile.
Ljudmila se poslavlja od očeta, želeča si v tujini sreče ljubezni. Božanstva Dido, Lado in Lelj naj jo ščitijo! Šegavo prosi Farlafa, naj se ji ne huduje, da gre tja, kamor jo zove srce, a ne ž njim, ker bi mu mogla biti le pokorna sužnja, in tudi Ratmira prosi, naj se vrne brez jeze na jug, kjer mu cvete v haremu dovoli krasnih cvetk; ob njihovi ljubezni in v junaških činih njegovega slavnega meča se kmalu pozabi njena slika. Svetozar se poslavlja od hčerke in zeta, Farlaf pa želi Ruslanu, zmagovitemu tekmecu smrt, ker potem bo Ljudmila vendarle šc njegova.
Naenkrat se stemni, zagrmi trikrat vedno groznejše, vsa družba otrpne od strahu, in ko se zopet zave, ni Ljudmile nikjer več. Pro-rokovanje starega pevca sc je izpolnilo, zli duhovi so odnesli Ljudmilo; Svetozar da preiskati brez uspeha ves grad — zaman. Ruslan je obupan. Pol vojvodine obljublja Svetozar onemu, ki reši Ljudmilo, iu Ruslan, Ratmir ter Farlaf se odpravijo na dolgo pot za Ljudmilo. Njegova bodi, kdor jo otine! Svatje žele junakom sreče . . .
ii. dejanje. 1. slika. Na svojem potovanju za Ljudmilo je dospel Ruslan v špiljo, kjer prebiva star Finec, ki junaka prijazno sprejme ter mu pove, da jc Ljudmilo odnesel v svoj čarni grad zli čarovnik C r n o m o r. Še nikdar ni prestopila noga praga Crnomo-rovega gradu, a Ruslan ga zmaga, ako ga poišče na severju in ga naskoči pogumno z mečem. In Finec pove Ruslanu, da je doma na obali Severnega morja, kjer je nekdaj z drugimi Finci rad pascl po dolinah svoje črede miren in srečen. A zaljubil se je v prekrasno Naino, ki pa se je kruto rogala pastirjevi ljubezni. In zapustil je bil čredo ter je postal zmagovit junak. Potem se je vrnil k Naini s svojim slavnookrvavljenim mečem ter jo je obsul z biseri, koralami, zlatom in z najlepšimi darovi. A tudi tedaj sc mu jc, dasi je klečal pred njo, rogala Naina sredi lepih svojih tova-rišic ter ga je odslovila: »Heroj! jaz tc ne ljubim.« Še sedaj, na pragu groba, plaka Finec od bolesti in sramote. Toda šel je k starcem, ki so ga naučili čarovanja; in s priučenimi čari je končno prisilil Naino, da ga je ljubila. Pozval jo jc s pomočjo duhov k sebi, in prišla je k njemu med bliskom in gromom siva. sključena, grda starka Naina. Bežal je pred njo, a ona ga je besna sledila, sovražeča ga, ker jo jc zavrgel. V to špiljo se je skril pred njo, ki jo je nekdaj ljubil! Tudi Ruslanu bo izkušala čarovnica Nina škoditi, a naj se jc ne boji, zaupajoč v Boga in svoj meč! Ljudmila je sedaj Crnomorova sužnja, toda ostala jc Ruslanu zvesta ter ga pričakuje s hrepenenjem.
2. s 1 i k a. Bojazljivi bahač Farlaf je zašel, iščoč Ljudmilo, v odljudno grapo, kjer stopi pred njega Naina, grda čarovnica, ki mu pove, da išče Ljudmilo zaman ter mu svetuje, naj se vrne domov. Z njeno pomočjo bo premagal Ruslana in dobil Ljudmilo! S svojimi čaro-dejstvi bo zavedla Ruslana v smrt, on Farlaf pa bo še srečen z Ljudmilo. Farlaf se vrne vesel domov, da dočaka tam brez boja
b ldje fehtal, de naj b tramvaj du mesca pelu, b ga pa nalaš prekc Šišk naredi. Clouk b ud jeze poču, kedr kaj tacga sliš.
Pol pa šc neki! Uni sa gvišn že šlišal, al pa murbit clu bral, dc sa n Marpurg ubčinsk svetniki iz županam na špic, prepu-vedal use sluvenske napise pu mest. Buh na przaden, dc b vidi pr kašnmo trgouce slu -venska tabla. Tu b ga prec ukul prnesl iu inii tista tabla na glau razbil. Glih tku je u Cel! l ist ta mal Ambrožič, ke sa ga Celani zatu za žepana naredi, ke glih bulšga nisa mel pr rok, je tud dau usm Celancm vedet, de na trpi, de b mel cclsk trgouci sluvenske table, še clu prepuvedu jm je, dc na smeja Sluvencni nubene rči predat, tku de uja ud lakat hin, ke ili na druga viža na more iz lepa spud nog spraut. Takele špilaja nemškutari pu svet! Zdej se pa jest bujim, če naš gespud žepan in ta druh ubčinsk svetniki tula zveja, kuku pu svet nemškutari iz Sluvencm ukul greja, de znaja tud naš gespud žepan zašafat, de morja usi iblansk trgouci ta nemške table dol pubrat in jh u Iblanca zmetat. Vidja, tega se jest bujim, zatu, kc b pol guvurl pu svet ud Sluvencu, de sma gmn in de nemškutarjni pu žeulejn strežcma. Tu h na biu prou, dc b se nam tkula kredit pu svet puderu, ke sa nas du zdej še pousod velik ubrajtal.
Ce b biu jest tkula iblansk žepan, jest b I zanalaš zašafu, de morja tud iblansk trgouci
i. priloga 250. štev. „SSovenca" dne 31. oktobra 1906.
svojo srečo. Pravkar še trepetajoči Farlaf postane zopet bahat dovtipnež ter se čuti slavnega zmagovalca nad Ruslanom. čegar nevesta bo vendarle še njegova ženica.
3. slika . Ruslan je zašel na strašno polje, pokrito z okostnjaki in mrtvaškimi glavami. Tudi junaka obide tu za hip groza in boji se, da je zašel morda na konec svojega življenja. Izgubil jc že ščit in meč, padel mu je v boju zvesti konj, a ostala mu je sulica. Tedaj zagleda velikansko glavo za seboj; glava ga večglasno poživlja, naj zbeži, sicer je izgubljen. Ruslan pa naskoči grozno glavo s sulico ter jo prehode ;glava se zamaje in pokaže se pod njo skrit meč. Ruslan vzame meč in ga zavihti. (Glava je Crno-morovega brata; Crnomor se je iznebil svojega brata, ker je hotel biti sam posestnik tega nepremagljivega meča; sedaj kraljuje Crnomor sam v svojem gradu; vsa moč njegova pa tiči v tem meču ter v njegovi ogromni bradi. Sicer pa je Crnomor pedenj-človek brez poguma.) Glava umre, in Ruslan odhaja dalje, da malega poišče čarovnika, ki je skril Ljudmilo.
III.	Odaliske v haremu prepevajo večerno pesem, vabeče potnika v nesrečo. Tu pride ostavljena Gorislava in kliče hrepeneče Ratmira, katerega išče že dolgo brez uspeha po svetu. Komaj pa odide Gorislava, nastopi po dolgem potovanju, ves utrujen, Rat-mir; zmučen leže in se spominja nekdanjih srečnih dni ljubezni sredi lepih deklic. Tedaj se vrne Gorislava, srečna, da se je vrnil njen ljubljenec, a — on je ne mara več. In Ratmira obkolijo odaliske ter ga vabijo, naj ostane pri njih. Zaman ga svari Gorislava, naj ne veruje lokavim čarodejkam; Ratmir je omamljen od odalisk in gluh za svaritve resnične ljubezni. Tedaj pride še Ruslan, ki je tudi zašel v ta kraj lepih čarovnic ter misli, da jc v gradu Crnomora. Oba jc zapeljala Naina v to pogubno past, da bi ne rešila Ljudmile. Iz nevarnosti reši junaka stari Finec, ki zapodi v beg čarodejne odaliske ter pouči Ratmirja, naj zaupa le Gorislavi, Ruslanu pa pokaže pot k Ljudmili.
IV.	dejanje. Ljudmila, ujetnica Crnomora, it. obupala, da bi jo Ruslan šc rešil, ter hoče že skočiti v morje. Tu začujc glas: »Sklep usode ubogaj, čakaj iu živi! Crnomor te ljubi, bodi srečna ž njim iu uživaj njegovo bogastvo!« Ljudmila pa zavrača vse čare, ker se jej studi starec Crnomor in ker je zvesta le Ruslanu. Tedaj jo čarovne deklice zazibljejo v spanje, da pozabi svojega očeta in izvoljenca ter postane, ko se zbudi, brez volje kot otrok in ljubica Crnomora, ki nastopi z vsem svojim sijajem. Tedaj sc začujc pred gradom tromba, ki naznanja prihod rešitelja Ruslana. Crnomor odhiti na boj, čarovnice pa obdajo spečo Ljudmilo. Vesele se, da bo poginil tudi Ruslan pod sivim zidovjem čarobnega gradu. Toda glej. Ruslan pride zmagoslaven in vihti na svojem meču brado Crnomora. Ljudmila pa mirno spi, in Gorislava pove Ruslanu, da mu je nevesta začarana v spanje; naj jo vzame torej sabo v Kijev ter skliče vse čarovnike, da jo zbude iz sna. Vsa družba spremlja Ruslana, Ratmira in Gorislavo, ki se žalostni vračajo s spečo devico v daljno očet-njavo.
V.	dejanje. Svetozar plaka ob speči Ljudmili, ki je ne zna zbuditi nihče. Prijatelji iiv-prijateljice bude zakleto knežnjo, a zaman. Tudi Farlaf ne ve sveta in pomoči; zaveda sc pa, da se mu jc čarovnica Naina rogala, ko mu je obljubila, da mu pošlje Ljudmilo. Res, poslala mu jo je, a spečo in kakor mrtvo! K molitvi se zateka vsa družba, in sedaj prihiti
usc ta sluvenske table preč udpraut, ke velik ili tku ni, in tku b mi saj nemškutarjm pu-kazal, de znama manera in de sma eutele-genten. Iz takmo pefelam b še ta nar bi nem-škutarje panal.
Naš gespud žepan sa en pametn mož in mislm, de uja sami tu sprevidi, kua sc šika in kua ne. Kokr sm slišu iz cnga gvišnga vira, že tku al tku na ta viža iz nemškutarjm ukul greja, dc se jm na more fržmagat. Usm iiblastin u Iblan in drge iblansk rotuž že tku pu nemšk piše, da mu na morja kej naprej metat. Tiste razglase, k jh rotuž vn daje, sa tud zmeri pu nemšk nadrukan, dc sc kašn uemškutar kej gor na drži. Astn, tu use je lepu ud gespuda žepana, naj reče edn, kar če. Zdej, če uja pa še zašafal, de morja bt nemškutari iz našmo gesptidam žepanam skus in skus cefridn in jm zna še prajzusk cesar kašn nered šenkat. Jest sm res ferbčn, kua uia pr prhodn ubčinsk sej zavle tega sklenil. Kokr sm šlišu, sa tli že pr ta zadn sej te table naprej prnest, pa nisa mel cajta, k jc en prefesar tulk cajta čez naš tramvaj in mesec govar držu. Pol pa druge nujne pu-trebe sa se tud prerešetavale, kokr ie fana na ta noumo drsališ pud Tibuli. Kedr pri-deja pa take nujne putrebe pr ubčinsk sej na talar, pa na kaže, dc b se ud tabl pu-guvarjal in tku cajt medli, k jc use glih, al prideja te table dons preč al pa čez stu let. Pr te prložnast se misija gespud žepan šc bi punižn nardet, ket sa sc z neredam sv. Save. Nin se vsak udlikvanjc špasn zdi, zatu hoda pa tud predlagal, da iblanskme žcpanc ne slišja neredi, ampak se morja, da ta prava punižnast pukažeja udpravt tud vse table, l •»> jh se svojm imenam gespud žepan pu
Ruslan, ki je bil izginil, ko je pripeljal Ljudmilo domov. Dobil je pri starem Fincu čaroben prstan čudodelne moči. Ta prstan natakne Ruslan spavajoči Ljudmili, ki se takoj prebudi in vstane. Srečna objame očeta in že-vnina, družba pa kliče »Slava!« Ruslanu in Fincu. Naj sije slava domovine kot vrli nebesa plamen večnega solnca! Gorjč sovragu Rusije! Naj se razcvita naša očetnjava v vekov veke! Slava junaštvu ruskemu, ki je premagalo vse črne sovrage ter se ovenčalo z novo zmago.«
Puškinov romantični ep, čegar jedro tvori ruska narodna pravljica, je izšel leta 1820. Pristaši romantike so bili nad »Ruslanom in Ljudmilo« navdušeni, pseudoklasična literarna stranka pa jc Puškinov umotvor ostro grajala. 22 let nato jc Glinka po Puškinovi snovi in mestoma doslovno uporabivši Puškinovo pesnitev, spisal in izročil odru svojo opero. Uspeh je bil sijajen! Veleugodni vpliv italijanske glasbene šole in sadovi Glinkovih temeljitih študij kontrapunkta na Nemškem, likratu pa poznanje prelestnih ruskih narodnih popevk in ruskih plesov, — vse to se je v tej operi zlilo v harmonično celoto. Ruski narod je z vso dušo vzljubil svojega narodnega mojstra Glinko ter 11111 je postavil v dobi jedva sto let po njegovem rojstvu v Novospaskeni poleg Smolenska že dva spomenika: v Smolensku in v Peterburgu.
Ali pa jc pesem »Ruslan in Ljudmila«, kakor jo je spesnil Puškin in uglasbil Glinka, res le romantična pravljica? Nc! V tej pravljici sc skriva krasen simbol, ki so ga prav dobro razumeli vsi sovražniki slovanstva, zlasti pa sovragi Velike Rusije.
Ruslan je poosebljen simbol zdravega, resnega, junaškega ruskega naroda, Ljudmila, krasna deva, simbol ruske zemlje. Za njeno posest se borč razni elementi: orijentalski tujec (Ratmir) brez resnične ljubezni, lenobni konservativni strahopetne?. (Farlaf), ki v strahu pričakuje rešitve in pomoči od višjih moči. a drži roke križem, ter naprednjaški, požrtvovalni, junaški narod (Ruslan), ki preliva za svojo rodno zemljo vročo svojo kri v bedi neustrašno dotlej, da zmaga ali pa častno pade. Finec simbol slovanskega morja in gorovja, pomaga Ruslanu do triumfa in Ljudmila, ruska očetnjava, je zopet svobodna su-ženstva sovražnikov (Crnomor in Naina).
Zanimivo jc, da jc slovenska opera v Ljubljani drugi slovanski cnsemble v Avstriji, ki izvaja »Ruslana iu Ljudmilo«: za Prago takoj Ljubljana!
Ulogo Ruslana poje g. baritonist O uredil i Iv, Ljudmilo ga. primadonaS k a I o v a, Svetozarja g. basist B e t e 11 o, Farlafa g. režišer R a 11 e k, Ratmira gdč. altistka R e i s-sova, Gorislavo gospdč. koloraturka Prodi a z k o v a in Finca g. prvi tenorist pl. R e-z u n o v.
* * *
Včeraj so ponavljali »Giocondo«. Gospod T a b o r s k y je uiticl vlogi Lucija Settala vdihniti bogato življenje, zato je tudi dosegel resničen uspeh. Njegov izraz duševnega boja, trud, da pozabi prošlost, prekipevajoča hipna ljubezen do svoje soproge, toda le v enem svetlem momentu, a kmalu potem zopet razjedajoča strast ljubezni do Gioconde, vse to ie g. Taborsky z rutino pravega igralca izvedel tako, da bi bilo težko boljše. Najbolj naraven je duševni proces Silvije. Težka in naporna je ta vloga, ker zahteva vse sile v vseh nuancah igralske umetnosti. Vsak hip prinese Silviii drugo duševno razpoloženje. Vloga v rokah gospe T a b o r s k c je bila zmage gotova. Od prestanega strahu in srčne boli strta
sluvensk in pu nemšk pu vseh oglli pu Iblan ubesl, de b Iblančan nc puzabil, dc jm žu-panuje tku punižn gespud.
Bolču Pepe je drgačn tč! Ce nemu kašna reč na paše, ja kar prcc kasira in na čaka šc le na prložnast. Na ta viža je naredu unkat iz Zanckam, k sc ga je na plač za pudpajzdha prjeu. E11 cajt sta šla lepu ket dva ta nar bulš prjatla ajnkhenkt skp; kokr se je pa Bolču Pepc spomnu, kašna velika zverina jc 011, k se je spomnu, dc ma pr sojmo voz gumalastka na kuleseh, Zancck ja pa še na petah nit na more, ga je prec udrinu ud sebe in ga začeu zmerjat, kuku sc upa nega, ubčinskega svetnika, žepanuga prjatla, fajer-ber untrhaupniana en takla, kokr jc Zanck, k ni uspred in uzad nč, kar tkula ke u en dan za pudpajzdka prjemat, ket enga prjatla ud cnga prjatla in se iz nim pu plač pustaulat.
Zanck jc mal debel puglcdu Bolčuga Pc-peta, ke ga jc tku obšofu. »Lc pucak, Pepe; jest tc 11111 zc zamelku; us ti tlela mene, k sm ud gespuda zepana ta desna loka, na ta viza zalu, namest de b biu se Veseli, dc sc cm iz taba obgebat!« tku mu je puvedu Zancck, pustu Pepeta 11 štih in tku letu nazaj preke rotuž, de jc en brajnuk, k je pretršilček predajala, u korba stopu. Bolču Pepc 11 žc šc na tu pršou, dc se iz Zanckam ni za špasat. Tu mu jest že naprej puvem, de u pr prhodnh vulitvah flik-1111. za tu 11 žc Zancck skrbou, ke na trpi, dc b kašn ud negavh suvražnku na rotuž kumn-deru. Jest pa zmeri trahtam, de se Zanckc pr-šmajhlam, zatu pa tud na u nekol douli pa 111 sedou na rotuž, pa nc 11 špehkamr, ampak u ta velkmo zol.
Boltatu Pepe iz Ktideluga.
srečna, da okreva Lucija in v nadi, da se ji odpre novo življenje, dasi še vedno v dvomu, presrečna v hipnem, skoro nenaravnem izbruhu ljubezni svojega soproga, bila je gospa Taborska bodisi v kretnjah ali izrazih obraza vrlo dobra, dasi nc moremo prikriti, da bi nam bilo mnogo bolje ugajalo nekoliko manj sentimentalnega hrepenenja in preglasnega vzdihovanja. Mnogo boljša je bila v drugem in tretjem dejanju, ko vzkipi v njej čut žalje-jenega ženskega ponosa, se vzbudi vsa moč in energija, tako da sklene brezpogojno iztrgati ljubimki svojega soproga njen plen. Tu je bila zlasti izborna v dialogu z Giocondo. — Najboljša pa jc bila v zadnjem dejanju, ko je svojo nesrečo prenašala z 0110 resignacijo, ki jo daje zavest, da mora živeti vkljub temu, da jc izgubila vse. Zbode jo vsak glas, vsaka beseda, da se zdrzne, vendar hoče biti krepka. Materinska ljubezen pa, ko nc more objeti svojega deteta, izbruhne v krčevitem joku. Ta prizor pa nam jc naslikala gospa Taborska s tako resničnimi barvami, da smo pozabili, da jc vse — sestav igre in življenje njenih oseb le lepa iluzija iu da je daleč, daleč stran od resničnega življenja.
Vspch drame v celoti je bil povoljen, ker so poleg glavnih vlog tudi ostale bile v dobrih rokah. -- Gdč. N o s k o v a je značaj Gioconde prav dobro umela, Ic izvesti bi ga morala z nekoliko večjim temperamentom. Gg. Dragu ti novič in Nučič, gospe D a 11 i I o v a in B a r j a k t a r o v i č k a so dale skupini cele dramatske slike primeren obris in tudi male Beate bi težko pogrešali v tej skupini.
Občinstvo se jc precej številno udeležilo predstave; pa kdo more zato, čc igra ui pri-jala okusu vsakega posebej._
Nemški spomini-
Ze zopet govori vse o Nemčiji, v ospredju pa jc Viljem. Spomini Hohenlojevi so ga hudo razburili. I11 pravzaprav ni nič na celi stvari. Hohcnlojeva knjiga ni za nas nič novega, ker veiho, da se z usodo narodov še sedaj igrajo dilctantje in generalštabovci, kaj še Ie takrat, ko sta Bismarck in Moltkc nemške državice z ženijalno zvitostjo združila v cesarstvo. Morda je v tej knjigi najbolj zanimiva sledeča epizoda: Nekoč so ti visoki diploniatje šli v gledališče k predstavi »Hannele«. Hohenlohe opisuje, kako se je fini družbi igra studila, ker je plebejska, za ministerijalne tajnike in feld-maršallajtnante nerazumljiva. Pri kavijarju in šampancu so sc gospodje še Ic znebili te de-mokraške more iz »Hannclc«.
Nekoliko večjega pomena je za nas nekaj spominov visokoizobraženega I. 18% umrlega nemškega državnega svetnika Geffkena. Priobčil jih je odlični hrvaški politik v »Agramcr Tagblatt«. Geffken jc 1. 1894 prepotoval južno Fvropo, Balkan in Bosno ter obiskal tudi Zagreb, kjer se je pogovarjal s hrvaškim rodoljubom. Geffken je bil desna roka nemškega cesarja Friderika in je dobro poznal sedanjega Viljema. Hrvatu jc dejal, da jc Viljem skrajno nedosleden vladar, ki ima pač živo domišljijo, a nobene dalekovidnosti. O ruskem carju je dejal, da ni nič drugega kot preoblečeni Anglež: veselijo ga angleški športi, obleka, čevlji, rokavice in angleški konji. Sicer pa je car velik prijatelj nemške kulture. Zato Nemčija nikakor nc misli na to, da stare francosko-rusko dvozvezo, ker jc prva in glavna naloga Nemčije, zjediniti evropske velevlasti proti Angleški.
To so torej nemški spomini, ki so sedaj na dnevnem redu. Izpozna sc iz njih, da sedanja Nemčija živi zgolj od Bismarkovih idej. ki jih Viljem nerodno kopira. Zato jc tudi 11111-Ijivo, da so radi Hohenlojevih odkritij diplomati zagnali toliko krika. Izkazalo se je namreč, kakor tudi poprej že večkrat, da sc državniki do danes še ničesar niso naučili in da je njihovo rokodelstvo ostalo isto kot za časa Tallcvrandov in Metternichov. Njegovo slabost smo videli v teli knjigah in brezpomemb-nost. In ti mrliči niso vredni tolikega zvo-nenja.
NUJNI PREDLOGI »OBŠTRl KUJE«.
Med nujnimi predlogi, ki so iili vložili češki radikalci in agrarci iu iili podpisali Tavčar, Plantan, Sternberg in Holansky, jc več jako pametnih. Klofač predlaga, naj vlada poskrbi, da se v Avstriji nc bo moglo kaj takega zgoditi kot v Kopniku, Sternberg zahteva, da se v Pragi napravi v cesarskem dvorcu v Hradžanih spomenik članom češkega plemstva, ki so iili 1. 1621 obglavili. Choc predlaga, naj se takoj uvede v armadi enoletna služba. Stein interpelira vlado, zakaj vleče bivši minister /a notranje zadeve grof Bylandt-Rheidt na leto 40.000 K pokojnine, ki se 11111 je podelila od cesarja. Hannicli sc iiuduje nad cesarja, ker je pozval k sebi parlamentarne ministre in nanje pritiskal da naj hitro rešijo volilno reformo. Naposled sc pa šc Sternberg pritoži, ker jc v zapisniku zadnje seic, da je vladalo »veselje«, ko jc vtemcljeval svoj predlog. Sternberg pravi, da to ni res in da »so sc takrat smejali Ic trije osli«. Konečuo razloži Sobotka. zakaj češki radikalci obstruirajo. Po njihovem mnenju jc namreč volilna reforma krivična, sloni na »principu avstrijskega švin-dla« in sovraštva do Cehov. Naposled vpraša Sobotka predsednika, ali vzame na znanje to izjavo. Prihodnja seje bode v pondeljek.
ODSEK ZA VOLIVNO REFORMO.
Seja odseka za volivno reformo, ki je bila napovedana za 31. t. 111., sc vrši v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
PRORAČUNSKI ODSEK. — IZBOLJŠANJE POLOŽAJA DRŽAVNIH URADNIKOV.
Proračunski odsek, kateremu predseduje Kathrcin, jc izročil pogodbo z L!oydom pod-
odseku. Na mesto izstopivših in umrlih članov so v ta pododsek izvolili poslance Schvve-gla, Kolischerja, Pittacca in Mastalko. Na vprašanje Baernreitherjevo, kaj je z dalmatinskim parobrodstvom, z brazilsko in vzhod-noafričansko progo, je sekcijski šef Stibral izjavil, da je vlada nanovo preuredila dalmatinski parobrodni promet in brazilsko progo. Dotičnc predloge bo vlada kmalu izročila odseku, oziroma pododseku, ki še obravnava o Lloydovi pogodbi. Nato je odsek sklenil, da sc prihodnji teden sestane zato, da se posvetuje, kako izboljšati razmere državnih, predvsem poštnih uradnikov. Dr. Elvert je pozval vlado, naj odseku predloži proračunano svoto, ki bi bila potrebna, da se dovoli državnim uradnikom štirih najnižjih činovnih razredov iOodstotna draginjska doklada.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Posebna komisija gosposke zbornice proučuje obrtni zakon, zakon o rajoniranju pese in o lokalni železnici Trident-Male.
NASILSTVA V BOSNI.
Zapleni liste, pa mirna Bosna! To je sad balkanske politike blaženega Agcnora Goluhovskega. V srbskem kraljestvu jc dražil poštene Srbe, v Bosni pa hujskal Srbe proti katoličanom. C) zadnjih nemirih v Sarajevu svet šc ni izvedel resnice, ker bosanska vlada pleni brzojavke. Srbi so vpili po cestah: »Doli s katoličani!« »Doli z Avstrijo!« »Doli s Francem Josipom!« »Živel kralj Peter!« Pretepli so katoliškega duhovnika Barbiča. Sarajevski krajni poveljnik major Benčevič jc vladi proti izgrcdnikoin ponudil vojaško pomoč, toda vlada jo jc odklonila. Vodji Srbov sta uradnik Milodinovič in profesor na učiteljišču Stjepa-uovič. V Bosni so konsignirane garnizije, srbski dijaki po deželi pridno agitirajo in le Turkom sc jc zahvaliti, da ne pride do pobojev, ker si Turki sedaj zaradi svetega rama-zana nočejo kaliti miru. 26. oktobra zvečer jc 600 Srbov nameravalo napasti v Sarajevu semenišče, stanovanje korarjev in »Hrvatski D0111«. Vojaška oblast jc prisilila vlado, da je morala z vso policijo pred »Hrvatski Dom«, da ščiti Hrvate .Vendar pa še dozdaj niso zaprli kolovodji izgredov, dasi ju vsakdo pozna.
HRVATI O OGRSKI KRIZI.
Neki hrvatski dnevnik jc položaj, ki sedaj na Ogrskem lahko izzove krizo, lepo označil. Pravi: Pitreich je mislil, da bo na Ogrskem tudi pod novo koalicijsko vlado nadaljeval staro politiko »fortvurštlovanja«, pa se jc opekel. To je res. Vojni minister je upal, da koalicija počasi pozabi na vzroke, ki so prisilili krono, da sklene z novim ogrskim ministrstvom neljubo pogodbo, in da bo potem mogoče spraviti vojaške zadeve počasi z »vurštlarijo« pod streho. To je edino primeren izraz za našo politiko.
NAJVIŠJI ZDRAVSTVENI SVET..
Najvišji zdravstveni $vet za Avstrijo je izvolil za svojega predsednika profesorja dr. Frnesta Ludvviga.
GROF BECK GARDNI STOTNIK.
Cesar jc imenoval bivšega šefa generalnega štaba Becka za stotnika prve arcijerske telesne garde.
PRINC LIECHTENSTEIN ZA SKUPEN NASTOP VSEH KRŠČANSKIH STRANK.
V Lincu se jc vršil preteklo nedeljo sijajno obiskan shod. Razpravljali so o svobodni šoli. Na shodu jc govoril med živahnim odobravanjem tudi princ Liechtenstein, ki je naglašal med drugim: Po judih vodena socialna demokracija in nemški radikalci v službi protestantske propagande zdramijo vse zaspance v liberalnem in nemškonarodnem taboru in jih potegnejo za seboj. V nas jc moč, da sc upremo iu premagamo sovražnike krščanstva. Nemški katoliški kmetje, ki so jih judovski liberalci tako zaničevali kot klerikalce, so prestali težak boj za krščanstvo. Pred dvenii desetletji so stali ob njihovi strani v obrambo vere krščanski socialci. Dolgo zasraniovani in prezirani križ smo zopet zasadili na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem. A zdaj, ko jc pred durmi splošna volilna pravica, moramo nastopati skupno. Odbila jc zadnja odločilna ura, Ako odpošlje krščansko ljudstvo v državni zbor loiiko zanesljivih zastopnikov, da bodo imponirali, ui naša domovina v nevarnosti, a čc podležctno, se nc izognemo grdega kulturnega boja. Liechtenstcinovc besede naj upošteva tudi slovensko ljudstvo. POGODBA MED KRONO iN KOALICIJO.
AERENTHAL V BUDIMPEŠTI.
Poslance Eotvos bo interpeliral ogrsko vlado, naj objavi pogodbo med njo in med krono in napravi konec tendenčnini poročilom o tej pogodbi. Glasilo bivše liberalne stranke > Budapcsti Naplo« pa sedaj cclo trdi, da sc je ogrska vlada nasproti vladarju celo zav ezala. da bo v svojem času zbornici predložila predlog, naj se zviša število novincev. Novi minister ze zunanje zadeve jc v Budimpešti z \\ ckcrloni skoro dve uri konferiral. VVekcr-le jc nekaterim politikom po tej konfcrcnci izjavil, tla vlada med njim iu Acrcnthaloni popolno soglasje. Važna je neka druga izjava VVekerlova o vojaških novincih. Dejal je nekemu časnikarju: »Vprašanje o vojaških novincih bova obravnavala s Schonaichom. To vprašanje sedai sploh ni aktualno. Ali jc sploh kaj posebnega? Vsak vojni minister rabi novincev! Glavna stvar je to. pod katerimi pogoji mu jih bomo dali!«
AERENTHAL STOLYPINU.
Ruski ministrski predsednik Stol.vpin jc Acrenthalu čestital na imenovanju. Aerenthal 11111 je odgovoril, da bodo vsa njegova prizadevanja merila na to, da ohrani tudi v bodoče odkritosrčne in prijateljske razmere med Avstrijo in Rusijo.
AERENTHAL SE SNIDE S TITTONIJEM?
Iz Milana poročajo, da se bosta ondi v kratkem scšla avstrijski minister za zunanje zadeve baron Aerenthal in pa italijanski minister za zunanje zadeve, Tittoni.
SRBiJA.
V Srbiji so zelo nezadovoljni, ker so Ogri zavrnili v Oršovi srbsko deputarijo. Sedaj poročajo, da ogrski ministri niso hoteli niti izvozov stopiti, da bi jim ne bilo treba govoriti s Srbi. Pri Rakoczyjevi krsti jim Mažari res niso pustili govoriti. Kraljevi ukaz ugodi prošnji prestolonaslednikovega pobočnika, ki je prosil, naj ga prestavijo.
RUSIJA.
Car jc izdal ukaz, ki starovercem in ostalim sektam pravoslavne cerkve dovoljuje ustanavljati verske občine, graditi cerkve ter voliti lastno duhovščino. Pravijo, da hoče car s tem utrditi svoje stališče, ker so staroverci hudi reakcijonarci. — Bruhal je v Peter-burgu skušala zabranitl gasilcem gasiti ogenj, ki je izbruhnil v delavskem predmestju. Prerezali so cevi in jeli pleniti po hišah. Stotnija vojakov je d nihal konečno razgnala. Vlada je zatvorila razun peterburškega tudi kazan-sko vseučilišče.
ŠOLSKA POSTAVA NA ANGLEŠKEM V
ZBORNICI LORDOV PROPADLA.
Zbornica lordov je pristavila k novemu zakonskemu načrtu o šolstvu določbo, da se ima na šolah vsak dan obligatorično poučevati veronauk. Postava pride torej nazaj v poslansko zbornico in bo najbrž izročena komisiji obeh zbornic, da se domenijo o prepornih točkah.
NEMIRI V MAROKU.
Med anjeraškim in fabrojskim plemenom je blizu Tangcra prišlo do boja. Rajzuli namerava v Arcili pobirati carino. Francoski vojni minister pošlje v Maroko sposobne častnike in podčastnike, ki bodo preuredili maroško policijo. V francoskem ministrskem svetu je vojni minister izjavil, da izdeluje načrt, kako reformirati voina sodišča.
Bnevr.e novice.
Belokrajinska železnica. Konsorcij jc imel preteklo nedeljo sejo pod predsedstvom grofa liarracha na Dunaju. Med drugim so se pri tei seji upoštevali ugovori občine Vinica in drugih občin črnomaljskega okraja, ki zahtevajo, da se črta podaljša od Črnomlja do Vinice, odnosno do hrvaške meje pri Vinici. Konsorcij ie popolnoma soglašal s željami teh občin in soglasno sklenil vložiti pri železniškem ministrstvu odločen protest zoper to, da sc je dovolila le črta do Črnomlja, ne pa tu tli do hrvaške meje pri Vinici, kakor jc bil konsorcij prosil. Konsorcij zahteva od vlade, da sc dovoli cela zaprošena črta do Vinice. Zaiedno ie konsorcij sklenil, da doslej dovoljena pripravljalna dela za črto do Črnomlja in Metlike, kakor hitro mogoče tudi začne. Treba bo popred pokriti stroške teh priprav-ljavnih tehničnih del (trasiranja), ki so preračunani na 35.000 K. Konsorcij ima upanje, da te stroške v kratkem pokrije. V tem slučaju sc š e letos prične s trasiranjem.
+ Tržaško šolsko vprašanje je tudi eden izmed predmetov, koje hočejo liberalni slovenski poslanci uporabiti, da »onemogočijo« volivno reformo. Stavili so namreč zdaj, ko ima priti volivna preosnova pred državni zbor, v tem oziru nujni predlog. Toda. ker vedo, da je »onemogočenje« brezuspešno, zato so se takoj začeli hvaliti, da bodo s tem zopet diskreditirali »Slovansko zvazo«, ako ne bo pirala njihovega obstrukcijskega nujnega predloga . Slovenski liberalci se namreč niso potrudili, da bi dobili 20 podpisov za svoj predlog, kakor so to storili češki poslanci, ampak so prepustili usodo svojega predloga zbornici, dobro vedoč, da ne prodrejo, ker nimajo niti najmanjšega namena pospešiti tržaškega šolskega vprašanja. Da še več! Pri glasovanju za podporo v prilog njihovega predloga niti Ferjančiča ni bilo navzočega, Gabrščeka in Srbov pa še sploh ni na Dunaju. Sedaj pa hočejo ti ljudje s tako neresno akcijo zaupanje vzeti »Slovanski zvezi«! Res diskreditirali so nekaj, a to .ic samo tržaško šolsko vprašanje! Seveda »Edinost« vkljub temu ne bo svojih solz pretakala nad liberalci, ampak nad »Slovansko zvezo«. In tako bo postalo »reševati Tržačane« zadnji pripomoček za podaljšanje življenja naprednega kluba. »Edinost« pa bo umirajočemu prijatelju še nekaj časa ljubeče držala mrtvaško svečo. Veseli nas pa. da jih dobita po grbi ob tt priliki od vedno pravične »Edinosti« poleg naših poslancev tudi Gabršček in Ferjančič. V lepi družbi so!
+ Kopniški stotnik se je že parkrat prikazal tudi na avstrijskem politiškem obzorju in sedaj so ga češki radikalci celo stlačili v svoje »duhovite« nujne predloge, s katerimi mislijo obštruirati volivno reformo. Gospod Klofač jc namreč nujno predlagal, naj sc pozove vlado, da skrbi, da se ne bo tudi v Avstriji zamoglo zgoditi kaj takega, kar je Nemčiji storil kopniški stotnik. Ta predlog so podpisali Sternbcrg v družbi s Tavčarjem in
Plantanom. Res, tesno sorodstvo spaja te ljudi s pruskim črevljarjem, ki je par ur igral v Kopniku stotnika. Ni čuda, da se Rusini niso hoteli udeležiti tega »Oberbrettla«, kjer se v skupni slogi kažejo največji tragikomični talenti naše zbornice.
+ Ali je dr. Ferjančič izdalavec? Na to vprašanje naj odgovorijo prijazno »Slovenski Narod« in drugi listi, ki so svojedobno dr. Šusteršiča hudo napadali, ker po njihovem mnenju ni energično nastopil proti avtonomistič-nem predlogu poslanca Starzynskega. Sedaj pa sc je pripetilo, da »dični« dr. Ferjančič, najmlajši član volilnega odseka, ni samo nič storil proti Starzynskega predlogu, temveč je šc celo zanj glasoval, akoravno je šc pet minut popred pripovedoval, da je za slovenskega poslanca nemogoče za ta predlog glasovati! Torej zdaj na noge junaški branitelji obmejnih Slovencev, »Narod« in tovariši! Povejte no sedaj, ali je dr. Ferjančič izdaja-vec? Razložite no to stvar pred širnim sve-tojn! Dr. Šusteršiču je svojedobno očital »Narod« v posebnem uvodniku, ki ga je bil spisal sam dr. Tavčar, da je za deželno avtonomijo nalašč iz »maščevanja« nad pokrajinskimi Slovenci, ker mu delajo težkoče pri volilni reformi. Ztkaj je r.a Ferjančič zdaj naenkrat za deželno avtonomijo, ko so vendar obmejni Slovenci tako lepo trobili v liberalni rog radi volilne preosnove? ln taki politikastri hočejo igrati ulogo v našem narodu!
+ Penzijsko zavarovanje zasebnih na-stavljcncev je včeraj gosposka zbornica odobrila brez debate. Zasebni nastavljenci v Avstriji imajo sedai kolikor toliko preskrbljeno starost. Dolgo jc trajal boj za ta košček pravic zasebnih nastavljencev, sedaj pa je »do-bojevan«. Zasebni nastavljenci se bodo ob tej veseli vesti gotovo s hvaležnostjo spominjali mož, ki so stali na čelu tega gibanja in med katerimi sta s peresom in besedo stala v prvi vrsti naša domačina gospod Blech-s c h ni i d t in g. Silvester S k e r b i nec.
• Kjer ie kaj umazanega, povsodi najdemo s posebno vnemo angaževanega dr. Tavčarja. Ko se je šlo za denunciranjc dcžel-noodborskega uradnika, ie nosil dr. Tavčar bandero. Ko je čutil deželni odbor potrebo po zanesljivih informacijah dr. Blei\veisa vzeti deželnega kurjača Jankarja v svoje otročje smešno zaščito, ie bil zopet dr. Tavčar tisti, ki sc ie potezal za »dobro stvar«. In tako gre to dal.ie.Del, katerih se nikdo ne loti, ne brani sc prevzeti dr. Tavčar. V privatnih pogovorih se izraža o dr. Blei\veisu tako. da ga je veselje slišati uradoma preganja do krvi ve-doma ljudi, ki imajo uradoma isto mnenje, kakor dr. Tavčar privatno. Neverjetno je. da se najdejo ljudje, ki so hodili svoje dni po najčistejšem vzduhu najvišjih gora, a sc počutijo danes najboljše v naiboli smrdečih kloakah.	(»Naš List« 30. okt.)
■ Kanonično umeščen je bil dne 30. okt. č. g. Frančišek Pavlin na podeljeno mu župnijo Št. Vid nad Cirknico. Hkrati je bil imenovan za soupravitel.ia župnije Sv. Trojica nad Cirknico.
+ Osebne nremembe v ljubljanski škofiji: Podeljena ie župniia Ban ja lok a pri Kočevju č. g. Antonu Medved, župniku na Sv. Gori. Premeščeni so sledeči gg. kapelani: Janez M i h e I č i č iz Železnikov kot župni upravitelj v Zaplano; Rihard Smole j iz Dola v Železnike: župni upravitelj na Sv. Planini, Adolf K n o 1 ic premeščen kot župni npr. na Sv. Goro. Nameščen ie gospod Josip P o d-I i p n i k kot kapelan na Krki.
Deželni odbor in zdravniški stan. Kakor čujemo nameravajo gg. zdravniki napram odlokom kranjskega dež. odbora proti zdravnikom na Studencu zavzeti stališče na prihodnjem zborovanju »Društva zdravnikov za Kranjsko«.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem.
Vabilo na izvanredni občni zbor, kateri se vrši v torek, dne 6. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. »O prosti organizaciji zdravnikov na Kranjskem in v Ljubljani.« — Poroča g. primarij dr. P. De-franceschi. 3. Razgovor o stanovskih vprašanjih. 4. Raznoterosti. Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik .
Noveinberski častniški avanzma v 3. armadnem zboru. Fcldmaršal je postal generalni major, divizijonar v Ljubljani Dillmann pl. Dillmont. K rajni poveljnik v Trstu Anton Dolenc je avanziral za podpolkovnika, stotnika Richard Miillcr pri 27. pešpolku in krajni poveljnik v Ljubljani Karol Janiczck za majorje, za stotnika I. razreda stotnik Lonck pri 17. iu dr. Gastcigcr pri 7. pešpolku, za nad-poročnikc poročniki Zdenko Mottl in Ferdinand Pshorn pri 27., Samo Vošnjak pri 17. pešpolku, za poročnika častniški namestnik Ivan Riedlingcr pri 27. pešpolku. V mornarici sta avanzirala za kontreadmirala linijska kapitana pl. Sclnvarz in Rihard Drcger. za linijskega kapetana fregatni kapetan Račič, za nadstrojevodjo strojevodja 1. razreda Robert Knez.
Novice iz Zagorja ob Savi. Začasni po- | koj jc dobil gospod kapelan M. Sušelj zaradi bolezni in odšel v Karlove vare iskat zdravja. — Gospod učitelj J. Stepišnik ima za par tednov dopust. Zato jc v zagorski šoli ta čas v dveh razredih polduevni pouk. Otroci nimajo nič proti temu. — Kap je zadela v soboto, dne 27. t. m., gospo Apolonijo Rohrbeck pri trgovcu g. Intiharju. Pokopana je bila v soboto gospa Filomena Miillcr, rojena Kosem, iz Bevškega. — Novi sotrudniki »Slovenca« so postali zagorski socialni deniokratje. Pošiljajo »popravke«, ki so prav imenitni. Co-balov »popravek« je bil že v pripombi uredništva prav dobro označen. Jc res tako! — Trgovec Miillcr je tudi v »Narodu« surovo napadel gospoda kapelana, češ, da je od odgovoren za »Slovenčeva« poročila ter da so obrekljiva. In okrog se je ustil, da ga bo v treh mesecih spravil iz Zagorja .Veliko moč si pripisuje. — Ko bi ne imeli vsaj nekoliko sočutja ž njim, ker rav no žaluje po umrli sinahi, bi še več povedali, tudi kako je kazal gostom črno ogrnjene žganjarske steklenice, češ, da žalujejo ))o pijančku Hoherju itd. Naj gospod Miillcr nekoliko manj govori! Bo veliko boljše za njega.
»Rus« opeharil Tržačana. Neki znani tržaški trgovec se je v Italiji v nekem kopališču seznanil z bogatim »Rusom«. Rus jc trgovca obiskal davi v Trstu in bil sprejet z izrednimi častmi. Ko je Rusu zmanjkalo denarja, ie Tržačana prosil za posojilo 1500 K, iu mu za varščino zastavil 3000 K. Trgovec mu je dal denar drage volje. Toda Rusa ni bilo več nazaj iu ko je trgovec šel v zastavljalnico po zastavnino »Rusovo«, vredno 3000 kron, so mu povedali, da je Rus zastavil zlati gumb za 3 krone, na listini pa pripisal tri ničle, da jc trgovca ogoljufal.
Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Industrijski svet je sprejel v seji 30. t. m. resolucijo, kjer poživlja vlado, naj dobro premisli, ali ne bi se morda našla šc kakšna druga pot, da se zvišajo plače poštnim uradnikom, kot ta, da se zvišajo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Vlada naj zmanjša režijske izdatke. Cc pa vlada res drugače ne more dobiti za uradnike denarja, naj zvišanje pristojbin uredi tako, da nc bo prometa oviralo.
Desetletna vlomilca. Dne 21. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje Jožef Abratnič V. Bosco 11 v (iorici in ukradenih 28 K gotovine in cn zlat prstan. Vlomilca je policija prijela kmalu potem v osebi 10-letnega Leopolda Humerja iz Solkana in 10-letnega Rafaela Spanjola. Mlada vlomilca sta imela vitrihc, s katerimi sta čakala, da je šla Jožefa Abramič z možem na izprehod. Otroka sta ukradeni denar izročila potem doma svojim starišem. Humcr 3 krone, Španjol pa 13 kron. Mati dečka Španjola je prišla na policijo izgovarjat pokvarjenega sina. Slaba vzgoja!
Iz Šiške. Znano vam bo, kako imenitne razmere vladajo v napredni Šiški. Kakor so originalni občinski očetje, je originalno vse, nekaj posebnega tudi šola. V kakih prostorih sc nahaja, o tem ne govorimo. Ni čuda, da so Nemci zahtevali in tudi dobili svojo. Nc tožimo pa šc toliko radi navedenega, namreč veliko bolj nad poukom samim. Učenci so med predpisanimi urami brez varstva po več ur sami, nadučitelj pa lazi po Ljubljani. Včasih pusti kakega učenca, da piše »pridne« in »poredne«. Toda kaka je ta sodba, bo pač znano! Ko sc pa pojavi gospod učitelj zopet v šoli, je pa razsodba. In kolikokrat se pripeti, da hodijo otroci s krvavimi uhlji in marogastinii hrbti domov. Mesto, da bi gospod pokaral sebe, pretepa učence. Res so nekateri otroci tu razvajeni že od doma in potrebni palice, a čc so nemirni tedaj, ko bi moral učitelj'nanje sam paziti in iih odgojevati. a mesto tega po Ljubljani izgubljenih ur išče, se pač ne more nad njimi zato maščevati. Pristojne oblasti, v prvi vrsti deželni šolski svet pozivljemo, da nastavi namesto dosedanjega vodje sposobnejšo moč. Ce nimate moških, dajte nam vsaj ženskih; in gotovo bo boljše! Siccr je pa že skrajni čas, da stopi nadučitelj v zasluženi pokoj. Ce so razmere take. pač ni čuda, da ustanavljajo Nemci svoje šole v popolnoma slovenskem kraju.	Več občanov.
Podporno društvo za slovenske viso-košolce v Pragi bo imelo 10. novembra t. I. ob 7. uri zvečer v spodnjih prostorih restavracije Lonorc na Ferdinandove tridc občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odbora o svojem delovanju v preteklem letu; 2. volitev predsednika; 3. volitev treh odbornikov; 4. samostojni predlogi.
Št. Peter na Krasu. Učitelj družbine šole sv .Cirila in Metoda Engelman je cclo predsedoval socialnodemokraškemu shodu in odobraval in zahvaljeval sc celo govorniku, ki .ic govoril zoper vero in poduk krščanskega nauka v šoli. Na to sem podpisani opozoril pri občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda na Pivki in predlagal, da se naj glavni družbi naroči, da pazi, da sc kaj taccga ne bo več zgodilo, siccr za duhovnike in poštene ljudi v družbi ni več prostora. Da Engelman ni prav ravnal, so priznali tudi gg. udeležniki občnega zbora, pa niso imeli korajžc, da bi zanj glasovali; iih jc pač izgovarjala kolegija-litcta. Razmere med duhovščino in tukajšnjim učiteljstvom so bile vedno dobre. Napraviti sedaj razdor, sc pa dopisniku pač nc bo posrečilo. Grda laž pa jc, da bi jaz kedaj g. nadučitclju le kak vinar nagrade odvzel. — Tisti, ki so se od nas udeležili katoliškega shoda, so toliko zavedni, da gredo na take shode, kjer se res kaj pametnega sliši, sami iu jih ni treba siliti. Šli so pa vsi na svoje stroške, ker katoliški shodi pač niso gotove okrajne konference, kjer sc povrnejo potni stroški. G. župan pa da dopisniku z veseljem občinske račune v pregled in obljubi krono za vsak vinar, katerega bo našel v računih, da .ic šel za udeležnike katoliškega shoda. Kar
se pa tiče službe božje, pa povem, da se ista opravlja vselej natančno ob določenem času in tako je bilo tudi 26. avgusta. Domači ljudje pa dobro poznajo našo uro in bodo dopisniku zelo hvaležni, ako jo enkrat temeljito popravi; seveda bo dopisnik storil to na lastne stroške, ko tako govori, da nekateri občino derejo. To v odgovor »Narodu« št. 245. Na druge bu-dalosti ne odgovarjam in jih prepuščam izvrstnim želodcem zvestih »Narodovih« bralcev v prebavo. Dober tek!
Anton Abram, kaplan.
Poskušati samoumor. Iz Solkana nam pišejo: Včeraj, dne 28. t. m. jc tu v Solkanu skočil v Sočo neki Ernst Kos iz Solkana. No, domačinom se je posrečilo, da so ga potegnili iz vode z drogom, ki ga navadno rabijo pri potegovanju drv iz Soče. Ali pri tem so mu prizadejali težko rano na vratu. Možu je okoli 40 let, pa je prišel ob svoje imetje, kar utegne biti vzrok nesrečnemu činu njegovemu.
Investicijski program južne železnice. Investicijski program misli južna železnica izvesti v treh letih. Južna železnica si bo morala nabaviti 200—300 osebnih vozov ter 250 do 300 strojev.
— Po odgonu so poslali iz Gorice nazaj v Idrijo 22-letnega Franc C c r n o I o g a r j a, ki je po Gorici jedel in pil, ne da bi kaj plačal.
- Vročekrvna mlada Italijanka. Sedemnajstletna Ana Ciani, doma iz Čedada v Italiji, je v nedeljo ponoči po plesu pri Gorjupu v Trstu lahko ranila na glavi s kamnom Ivana Mozetiča iz Renč. Kamen, ki jc bil namenjen nekomu drugemu, je po nesreči zadel Mozetiča. Vzrok najbrže ljubosumnost.
Našel sc je zlat prstan. Dobi sc v našem upravništvu.
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke J. Perdan v Ljubljani, ki ima sedaj poleg zaloge vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda, tudi edino zalogo Ciril-Metodove kave.
Književnost m umetnost.
*Jan Kubelik koncertuje v Gorici 8. nov. v dvorani hotela »Central«.
»Zora«, glasilo katoliškega narodnega dijaštva I. številka XIII. letnika jc danes izšla.
*	Koledar za kmetovalca za leto 1907, katerega je spisal in uredil deželni mlekarski nadzornik Jakob Legvart, bo v kratkem izšel. Ze prvi letnik jc pokazal, da je bil ta koledar za našega kmeta neobhodno potreben. Koledar ima to leto popolnoma drugo vsebino. V koledarju ic veliko kratkih in poučljivih spisov iz vseh strok kmetijstva, posebno pa govedoreja, prašičereja, mlekarstvo, gnojenje, umetna gnojila, sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo, hmeljarstvo, živinozdravstvo, kmetijski zakoni, uzorci za različne prošnje, uloge itd., zadružništvo, sejmi, knjigovodstvo, različne razpredelnice za merjenje lesa itd. Pri koledarju so sodelovali različni veščaki posameznih strok.
*	»Pomladni glasi«. Gospodom, ki si žele nabaviti »Pomladne glase« za mladino, ozir. društva itd., naznanjamo, da se dobe v zalogi »Cirilskcga društva ljubljanskih bogoslovcev« še 3., 4.. 6., 8., 9., 10. zvezek. V isti zalogi se dobe tudi še »Marjetice« iu »Za resnico«. Cena broširanim »Pomladnim glasom« je samo 60 v brez poštnine. Naročila sprejema J. Kovač, bogoslovce v Ljubljani.
Štnjersfcg norice.
š Shod pri sv. Lenartu nad Laškim. V nedeljo, dne 28. oktobra po večernicah je zborovalo »Katoliško politično izobraževalno društvo« za laški okraj v Št. Lenartu. Shod je bil sijajen, udeležba za naše razmere velikanska. Za predsednika je bil izvoljen domači gospod župnik France C a s I in za zapisnikarja Vinko L a p a r n i k. Gospod predsednik sc zahvali za podeljeno mu čast in pozdravi vse navzoče. Potem razloži v prav poljudnem govoru novo volivno reformo in siccr: »Kaj jc splošna in enaka, direktna tajna volilna pravica?« Mi podamo tu samo glavno misel prekrasnega govora, ki je kot magnet vplival na poslušalce: Ko jc državi bila dana ustava, jc bil s tem položen že temelj novi volilni reformi. Dokler ui s splošno izobrazbo dozorelo politično mišljenje in jasna zavest, je bil čas privilegijev, ki je imel ves časovni tek v svoji oblasti. A ljudstvo sc je predramilo po luči izobrazbe in začelo čutiti, da živi v državi z ustavo. Ce sc reče, z ljudstvom se vlada, mora imeti ljudstvo tudi gotovo svoje pravicc. Dolgo so ljudstvo privilegiji tlačili, a iskra vneta spremenila se je v velikanski plamen, ki jc prešinil vse mase. Torej ali evolucijo ali revolucijo. Zakonito pot naj tedaj vstvari ljudstvu nova volilna reforma, kar se zgoditi mora. Da pa svojega namena ne izgreši, je potreba, da jo prešinja duh katoliški, ki naj bo resničen in pravičen, da pridemo tudi mi od nekdaj tla|-čeni Slovenci do svojih pravic. Nato razloži v kratkem, a jedrnatem govoru gospod Jožef Kolarič, župnik pri Sv. Miklavžu: Kaj je storil liberalizem za kmečki stan? Liberalni duh pri postavodajalstvu je navalil nekako vse uničujočo povodenj na ubogo ljudstvo, spravil je državo na rob propada. Liberalizem nima srca za ljudstvo in mu je skrajno škodljiv. Zato. ker smo zavoženi in sami sebi prepuščeni, si moramo pomagati z močno organizacijo, ki nam bo omogočila pota, do katerih nimamo sedaj pravic. Zato sc ob sklepu veličastnega shoda sklene sledeča resolucija: Zborovalci političnega izobraževalnega katoliškega društva za laški okraj na shodu v Št. Lenartu predlagajo, da sc združijo vsi slovenski kmetje na Štajerskem v močno skupno organizacijo, ki ho potem klicala slovenske poslance na zborovanja, jim tam razložila svoje težnje in želje, na katere se javnost mora ozirati.
lik priloga 250. štev. »Slovenca" dnš 31. oktobra 1906
š G. Rudolf Dostal, učitelj v Ljutomeru je sprejet na pedagogiško akademijo na Dunaju.
š Brežiška policija. V interpelaciji naših poslancev beremo: »Občinski tajnik Karol Schallon je bil dozdaj kaznovan zaradi prestopkov po §§ 4%, 411 (pretep). 331, zopet 411, 491 in zopet 491 kazenskega zakona. — Mestni stražnik Žerjav zaradi prestopkov po §S 411. 400 (tatvina!), 411, 468, 412, 491, 4%, 431, 411 kazenskega zakona iu zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja po § 155 kazenskega zakona. — Mestni stražnik Narat po SS 411, 468, 431, 496 kazenskega zakona in »zaradi ponarejanja kovanega denarja«. To so bircžiški »čuvaji« postave in ti bi naj zapirali naše še nekaznovane slovenske fante!
š Vžitninski zakup. Dne 12. novembra t. 1. dopoldne ob 10. uri se bo pri1 c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru oddajala v zakup vžitnina na vino, mošt in meso za leto 1907, eventualno tudi za leto 1908 iu 1809, in sicer v sekcijah Št. Lovrenc v Slov. Goricah, Konjice in Oplotnica.
š Konkurz. C. kr. okrožno sodišče v Mariboru je o tvorilo konkurz o premoženju trgovca Karola K r e s n i k v Mariboru. Kon-kurzni komisar je c. kr. sodni tajnik dr. Viljem Janežič, konkurzni oskrbnik pa dr. Henrik Lorber star., odvetnik. — Kresnik je tisti trgovec, kojemu je Wegscheider posodil 5000 kron in potem, ko je videl, da bo denar najbrže izgubil, v Dravo skočil. Takoj ko je Kresnik zvedel, da je VVegscheider utonil, je zaprl trgovino in napovedal konkurz.
š Železnica Ljutomer-Ormož. Dne 7. novembra t. I. bo pregled trase za novo nameravano železnico Ljutomer-Ormož. Komisijo bo vodil namestniški tajnik dr. TeodorRedl, kot strokovni izvedenec bo prisostvoval stavbeni svetnik Friderik Pernič. Sestanek interesentov bo dne 7. novembra dopoldne v občinski pisarni v Ormožu.
š Graščino Slivnica pri Mariboru je kupil od gospe pl. Rudnicke grof Frane Schfln-born s soprogo rojeno grofico Chotekovo. — Nemški listi so polni veselja, ker tu graščina ni prešla v slovenske roke.
š Izžrebani porotniki v Mariboru, Za četrto porotno zasedanje, ki se začne 26. novembra, so izžrebani kot glavni porotniki: Martin Mušek, hišni posestnik; Ivan Prešern, trgovec; J. Reichenberg, trgovec; Jos. Ra-tzek, dimnikar; J. Žagaj, trgovec; Karol Wor-sche, trgovec; Jos. \Vurzer, prekajevalee; Iv. Cvtlak, hišni posestnik, vsi v Mariboru; Jurij Lešnik, župan v Radehovi; Ivan Cernec, posestnik v Zitencih; Ign. Gomzi. posestnik v Višu; Miha Mlade, posestnik v Jedloneku; Josip Rezner, posestnik v Pesnici; Fr. Lorber, posestnik v Jurskem dolu; Josip Lorber, posestnik v Molečniku; Anton Hanz, posestnik v Ceršnaku; Karol Flucher, posestnik v Strehovcu; Josip Osvald, posestnik v Lehnu; Anton Zilhan, posestnik v Št. Lovrencu; Al. Glaser, posestnik v Rušah; Peter Trinko, posestnik v Razvanji; Jakob Kolenc, hišni posestnik; Ivan Lassbacher, trgovec; Konrad Neuhold, hotelir; Jurij Kaiser, trgovec, vsi v Slov. Bistrici; Karol Ackerman, urar; Al. Kraker, trgovec; Blaž Kozel, hišni posestnik, Henrik Mauretter, trgovec, in Karol Reisinger, mizar, vsi v Ptuju; Otniar Diermayer, trgovec v Ormožu; Julij Thurn, notar, in Karol Wirth, knjigovodja, oba v Ljutomeru; Vinko Steinbrenner, oskrbnik v Negovi; Miha Urban, posestnik v Vuzenici, in Franc Sgerm, posestnik v Vuhredu. — Kot nadomestni porotniki: Josip Baumeister, agent; Fr. Bernard, hišni posestnik; Fr. Bindlechner, izdelovalec mila; Ivan Bregar, hišni posestnik; Gašpar Hausmanninger, vinski trgovec; Fr. Kolar, slikar; Josip Kunač, hišni posestnik; Edvard Leyrer, prekajevalee, in Ivan Lorber, kramar, vsi v Mariboru.
š Sv. Jurij ob južni železnici. XVI. občno zborovanje priredi »Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda« dne 4. novembra t. I. v gostilni gospoda Rudolfa Dobovišek. Na sporedu je petje, deklamacija, srečolov itd. Rodoljubi srčno vabljeni.
Llubllioislte novice.
lj Za Afarijanlšče. Z dovoljenjem visoke deželne vlade priredi damski komite v korist deškega sirotišča Marijanišča bazar finih ženskih ročnih del od 5. do incl. 10. novembra v balkonski dvorani hotela »Elefant«. Odprt bo vsaki dan od pol 10. do 12. ure zjutraj, in od pol 3. do 5. ure zvečer, proti mali vstopnini 30 vin.
lj Javna predavanja »Slovenske krščansko socijalne zveze« so letos izborno obiskana. Včeraj je v napolnjeni »Zvezini« dvorani zanimivo predaval g. dr. V. Pegan o »zasledovanju prava«. Ze iz dosedanjih »Zvezinih« predavanj se vidi, da obravnavajo letos predavanja najraznovrstnejše snovi. Za prihodnji torek je obljubil predavanje g. dež. poslanec dr. V. S c h \v e i t z e r. Predavanja je že obljubilo toliko gospodov, da ima »Slov. kršč. soc. zveza« že do srede marca predavanja zagotovljena.
lj Socialni kurz v »Slovenski krščansko-soclalni zvezi« prihodnji petek na Vernih duš dan odpade. Vrši se zopet v petek, dne 9. novembra, ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Ij Jožov dan! Dogodke na Studencu smo zadnji čas vestno beležili in jih bomo še. S tem izpolnjujemo tudi napram deželnemu odboru časnikarsko dolžnost, da pišemo o stvareh, katere si nekateri gospodje deželni odborniki nimajo časa ogledati. S tem sevc nikakor ne mislimo na dr. Tavčarja, o katerem se govori, da ga zadnjič celo portir v deželnem odboru ui pustil naprej, ker ga je popol-
noma zgrešil in se je šele po dolgem premišljevanju spomnil, da je dr. Tavčar res deželni odbornik. Danes nam je javiti, da je deželni odbor s svojim odlokom o razmerah v deželni blaznici provzročil včeraj na Studencu »Jožov dan«. Joža je našim cenjenim čitateljem itak znan. Ze parkrat smo ga predstavili slovenski javnosti, ki je lahko ponosna, da imamo Slovenci ljudi, ki, če tudi niso pri zdravi pameti, vztrajno delujejo na odgovornosti polnih mestih. Ta Joža je namreč portir na Studencu iu je ena najcenejših moči. kar jih inta nastavljenih deželni odbor. Vsakdo, ki pozna žalostne finančne razmere naše dežele, mora torej le odobravati, da so sklepi deželnega odbora o deželni blaznici modro prezrli por-t.rja na Studencu. V tem »preziranju« tiči nekak finančno modri zdravniški parere deželnega odbora, da je portir Joža imel popolnoma prav, da je zadnji čas z največjo gorečnostjo konkuriral dr. Bleiueisu. Kot zvesti podaniki kranjske dežele bomo protestirali proti vsakemu, ki bi trdil, da je v zdravniških zadevah naš deželni odbor kaj zmotljiv! Prav je, da imamo sedaj na Studencu vsestransko izvež-banega portirja Jožo, ki bo po ceni razdajal od gospoda dr. Bleivveisa nabrane znanosti, ko ne bomo imeli pravih zdravnikov na Studencu. Zato je bil včerajšnji dan na Studencu pravi »Jožov dan«. Joža je bil včeraj gospodar Studenca iu čutil je v sebi, da se bliža veliki bodočnosti, ker njega deželni odbor ni odstavil in mu niti izvrševanja prakse ni prepovedal. Usoda nam daj v vseh deželnih napravah vedno več takih Jožev, ki bodo do-padli sebi iu deželnemu odboru!
lj Ljubljanska cestna železnica. Iz občinstva se nam piše ter priobčujemo: iz izjave ljubljanskega župana v zadnji seii ljubljanskega občinskega sveta razvidimo, da ponujajo cestno železnico ljubljanski občini v nakup. Nadalje je pa želel tudi občinski svetnik gosp. Hanuš, naj bi izpopolnili omrežje naše cestne železnice s progami v Šiško in na Vič. Poročevalec g. ravnatelj Senekovič je pa naglašal, da bi morali zgraditi podvoz na Marije Terezije cesti, tam kjer jo križa proga južne železnice. O izpolnitvi omrežja na Vič, ali prav za prav na Glince, pa ni rekel ničesar. Glede nakupa cestne železnice pač še ne kaže mnogo pisati, dokler ni stvar godna. Naj bi ne bila občinska elektrika tako draga, bi se že dalo resno misliti na to. A v sedanjih razmerah dvomimo, da bi imelo mesto od malone pasivne električne železnice dobiček. S takim majhnim upravnim aparatom, kakršnega imajo sedanji lastniki, bi v železničnih zadevah neizkušena občina ne izhajala. Kdo bi plačeval deficit? Davkoplačevalci. Uradniški status bi gotovo povišali, prišla bi še kaka sinčkura, pa bi bilo zavoženo. Seveda je res, da bi načeloma morala preiti vsa prometna sredstva v last skupne družbe (države, občine, dežele). A tehtno se mora premisliti taka akcija, osobito, ko donaša itak električna železnica občini precej dobička z nakupom mestnega električnega toka. O tako važni zadevi bi ne smel sklepati občinski svet sam. Saj je v Ljubljani na tisoče volilcev ne glede na ostalo prebivalstvo, ki niso zadovoljni z sedanjo občinsko upravo. Take važue stvari bi pač ne smelo sklepati le nekaj oseb, ki so slučajno le občinski svetniki neke politične stranke. O njej bi se moral čuti tudi glas opozicije in recite kar hočete, tudi glas malkontentov. Naj se že to zgodi po kaki enketi1 ali pa na shodu, to je čisto postranska stvar. Ko se gre za podjetje, ki lahko obremeni občino za tisočake ali ji pa tudi lahko prinese dobičke, ni nikakor izključena kaka zmota. Občinski svetniki in tudi župan niso vsegavedni, zato naj pa pred takim važnim sklepom stopijo pred javnost in sicer tudi pred nasprotno, da potem, ko se zjasnijo pojmi, lahko sklepajo kar jc mestu v korist. Da je sedanja proga cestne železnice ponesrečena. ve že vsak. Priznal je to tudi obč svetnik Hanuš. Smejal se je pa marsikdo, ko je čul ali pa čital Senekovičeve ugovore nasproti Hanušovini nasvetom. Rekel je namreč, da bi to preveč stalo, ker bi morali izpeljati pod progo južne železnice na Marije Terezije cesti za izpopolnjeno progo v Šiško podvoz. Povedal je pa tudi, da če izpeljejo progo cestne železnice tako, kakor na Dolenjski cesti čez progo Dolenjske železnice, bi morali čakati motorni vozovi predolgo, kadar vozijo vlaki južne železnice. Gospodje torej resno mislijo na podvoz. Pri g. Senekoviču je že postal kar fiksna ideja, ko ga prav nič treba ni. Proga se lahko izpelje brez podvoza. Na Dunajski cesti se brez dvojbe ločita prihodnji progi na Glince, Vič in pa v Šiško. Najbrže pri kavarni Evropa. Ena proga bi vodila naravnost na Glince po Marije Terezije in Blei\veisovi cesti. druga v Šiško bi se odcepila pri železniški pregraji na Marije Terezije cesti. Zjutraj in zvečer bi vozovi proge v Šiško (2 ali 4) prekoračili južno železnico. Potniki bi pač lahko prestopali. Kajpada tako dolgih presledkov bi ne smelo biti, kakor so pred rotovžem, če se prestopi v voz. ki pelje v Vodmat. Da so cene naše cestne železnice previsoke, ve vsak. Ker že pišemo o cestni železnici, pa prav odkrito povemo, da bi izpopolnjena samo v Šiško malo pomagala. Voziti bi morala tudi v Št. Vid. Iz Vodmata bi jo morali podaljšati skozi Sclo--Moste in morebiti bi nič ne škodovalo, ko bi vodila do Dev. M. v Polje. Tudi na Dunajski cesti bi jo lahko podaljšali vsaj do artilerijske vojašnice in magari na Posavje. Po sedanji progi, ko prideš z Dunajske ceste k Sv. Petru prej peš, kakor se pripelješ se pa vozi le oni, ki mu je vožnja šport.
Ij Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek na praznik Vseh svetili zvečer sc igra, kakor običajno, žaloigra »M I i-n a r i n njegova hči« kot ljudska predstava ob znižanih cenah. P. n. abonentje, ki
se te predstave ne udeleže, morejo svoje prostore prodati, ako to javijo blagajničarici v Šešerkovi trafiki. — V s o b o t o se uprizori prvič velika čarobna opera M. Iv. Glinke »R u s l a n in Ljudmil a«. Tudi ,fca to opero so se nabavile nove dekoracije in za soliste novi kostumi.
lj Komik Rene Carode priredi 31. t. m. komični večer v hotelu »Lloyd« ob 8. uri zvečer. G. Rene Carode je povsod na glasu kot eden najboljših vokalnih umetnikov, ki krasno posnema godbo, živalske in ptičje glasove. Njegovo predstavo je v Merami obiskal tudi nadvojvoda Franc Karol. Program je vseskozi decenten.
lj Na adreso mestne policije ljubljanske. V noči od nedelje na pondeljek obsekaval je nekdo v Latermannovem drevoredu ob poti, ki pelje od dirkališča v Spodnjo Šiško ob desni strani stoječe kostanje. Najbrž je bil to kak vojak in storil je to kakor je posneti iz vdarcev s pijonirsko sabljo. — Sploh pa je ta pot kakor hitro se stori mrak, last dvomljivih individov. Pasanti se nadlegujejo in vsakdo, kdor se le mortv izogne sc te poti. Klopi so vedno vse polomljene in izruvane in če jih danes mestni magistrat pusti postaviti, jih ponoči zopet polomijo in izrujejo. — Nujna potreba je, da mestna policija tudi ponoči in v večernih urah ta kraj nekoliko kontroluje in da dirigira tudi za nočni čas mestno stražo na ta kraj, kar bo mestu v korist in pasantom v varnost.
Ij Stare ječe na ljubljanskem gradu. Kdor hrepeni po posebnem užitku, si lahko ogleda na ljubljanskem gradu nekaj starih ječ, ki se ti predstavljajo sedaj kot nekdanje »ravbar-ske luknje«: razpadli stropovi iu razpadla tla. Predno bo mogoče prirediti tu gori okusne prostore za restavracijo in druge potrebe, bo pa treba že nekaj tisočakov v roke vzeti. Naj se loti olepševalni odsek tudi enkrat kacega dela!
Ij Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo, dne 4. novembra 1906 zabavni večer v areni »Narodu. Doma« s sodelovanjem »Ljubljanskega seksteta na lok«. Spored: Petje: 1. »V naravi«, šaljiv zbor. 2. »Zan ni bedak«, šaljiv zbor. 3. »Žabja kantata«, šaljiv zbor s spretnljevanjem klavirja. Komični prizori: »Kozel ni, osel ni, kakšna Brna si pa Ti!« Komičen solonastop s petjem in klavirjem. Politični polbirar »Pra-skač« ali »Zajfnat svet«. Komičen solonastop s petjem in klavirjem. — Potujoča koncertna kapela »Mišji strah«. Humorističen prizor s petjem in spremljevanjem godbe. Osebe: Kljunač klarinetist. Hrustavec fagotist. Pelinovec \valdhornist. Znabljar pozavnist. Štofelc tam-bor. — Med posameznimi točkami svira godba. Po končanem sporedu ples. — Začetek ob pol osmi uri zvečer. — Vstopnina 60 vin. za osebo. — Arena bo zakurjena. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
lj Ljubljanski sekstet na lok priredi jutri ob 8. uri zvečer v kleti »Hotela Union« dobrodelni koncert. Dohodki so namenjeni ljubljanskim mestnim ubogim. Vstopnina znaša 40 v.
lj Na ljubljanskih ljudskih šolah je v soboto, 3. novembra t. 1., tudi pouka prost dan.
lj Pogreb g. Karola S t r u b I j a, uradnika »Kmetijske posojilnice«, bo jutri ob po! 2. uri popoludne iz deželne bolnice. Truplo prepeljejo v Rudnik.
lj Nagrobnice. Pevsko društvo »Ljubljana« za|)ojc jutri ob 3. uri iiopoldnc na pokopališču sv. Krištofa svojim umrlim članom sledeče tri žalostinke: »Molitev«, »Nagrobnica« in »Beati mortui«. Ob pol 5. uri popoldne istega dne pa na gomili pokojnega gospoda dr. Greg. Kreka na pokopališču sv. Križa istotako tri žalostinke. Na starem pokopališču poje društveni zbor ob »Sokolovi piramidi«.
—	Pevsko društvo »Slavec« poje jutri ob pol 4. uri popoldne na starem pokopališču ob križu.
Ij Morilec se sam ovadil. Prisiljenec iz tukajšnje prisilne delavnice monter Ferdinand V c i d 1 je bil nedavno pred tukajšnjim dež. sodiščem obsojen radi silovitosti v enoletno težko ječo. Te dni je zahteval, naj ga peljejo k sodniku. Pred sodnikom je Veidl izjavil, da pred Vsemi Sveti nima miru, ker je I. 1902 v nekem gozdu na Nemškem napadel neko deklico, jo zadušil in oropal ter jo potem za-grebel.
lj Pogreša se od 19. septembra 231etni slaboumni Ivan Nemvirth iz Hermagore na Koroškem . Isti je srednje postave, močan, okroglega obraza in ima na vratu veliko gušo.
—	Pogreša se tudi že dva mesca 12letna Marija Smoletova iz Mokronoga. Smoletova ima kot posebno znamenje pod očesom malo brazgotino.
lj Aretovali so včeraj na Dunajski cesti 621etncga postopača iz Vač pri Litiji zaradi postopanja. Ker je imel pri sebi sumljive stvari in ker je bil zaradi tatvine žc kaznovan, so ga odali sodišču.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev, 40 Hrvatov in 10 Macedoncev.
lj Prošnja na slavni mestni magistrat. V
podaljšanih Škofjih ulicah v šentpeterskem predmestju je ua cesti toliko blata, da jc skoro nemogoče priti z ene strani na drugo, tako, da bi se lahko kmaln rabil mal čoln, da bi se človek prepeljal na drugo stran. Prebivalci omenjene ulice prosijo sl. mestni magistrat, da bi vsaj pustil posuti cesto, kjer hodijo ljudje z ene strani ua drugo.
Ij Huda natrkana ženska. Predvčerajšnjim je prišla dotnov nekoliko natrkana neka ženska na Poljanski cesti in sc pričela prepirati s svojo sosedno stranko. Ker ta pijane ženske ni hotela poslušati, je šla v svojo sobo, in je to prvo tako razkačilo, da se je
zaletela v vrata in razbila na njih šipe. Nato .ie udrla v sobo, prijela svojo sovražnico za lase in jo vlačila po sobi tako dolgo, da so prišli sostanovalci in ženski spravili narazen.
lj Iz Ljubljane ubegll razpečevalec bankovcev po 20 kron, prijet. Kakor je posneti po včerajšnji »Triester Zeitung«, so Ivana Ko-siča, ki je pobegnil iz Ljubljane v Trstu že pirjeli. Z njim so pa prijeli še šest drugih ptičkov, ki so razun enega vsi Italijani. Denar so izdelovali v Veroni. Razpečevelci so prišli v Trstu |x>d ključ, po posredovanju ljubljanske policije, ki je obvestila takoj, ko je bil Medica prijet, policijsko ravnateljstvo v Trstu. Poleg Kosiča je policija v Trstu še prijela mešetarja Amadeja Ca tu rano, od nekje iz Italije; 311etnega krošnjarja Salvatorja Mon-t u r n o, doma iz Caltanisettc na Siciliji; 36let-nega krošnjarja Josipa S u p p i, doma iz Ca-tanzaro v Italiji; 441ctnega mešetarja Ivana Z o 11 e r, doma iz Feldkirchcna; 581ctnega krčmarja Vincenc M a r t u z z i, doma iz Splita in 281etnega agenta Barnaba Don a to, doma iz Monopoli v Italiji. Kosič je bil aretovan v njegovi lastni zalogi olja v ulici della Pe-scheria št. 11, ostali pa nekateri na ulici, nekateri pa v dotičnih stanovanjih. Štirje teh gospodov so torej doma iz Italije. Izdeloval-uica ponarejenega denarja se nahaja v Veroni.
Ij Ljubljanski gasilci bodo prisostvovali jutri ob 8. uri zjutraj v stolnici sv. maši za-dušnici za umrle člane. Sv. mašo bo daroval č. g, dr. Opek a.
lj Stavbe. Kar je zunanjih zidarskih del. izvrševala se bodo v tej sezoni še 2 do 3 tedne. Napredek pri stavbah je bil pretekle tri tedne naslednji: Na stavbenem prostoru pri Sv. Petru so dogradili Crničevo vilo blizu prvega nadstropja, Al. Šeškova dvonadstropna hiša v podaljšanih Škofjih ulicah je dograjena, Lampičeva dvonadstropna ravnotam pa i>od streho; hiša Janka Jegliča istotako. Hiša M. Kubelkove ob Poljanski cesti je dograjena. Ob Elizabctni cesti je eno poslopje Iv. Kre-garja pod streho, hiša pa do pritličja dograjena. Gimnazijsko poslopje je dograjeno do druzega nadstropja; telovadnica je dobila strešnik. V Streliških ulicah so odstranili ob dvorišču starega strelišča lesene planke in jih bodo nadomestili z železno ograjo. Ob Blci\veisovi cesti je poslopje za višjo dekliško šolo dograjeno do druzega nadstropja. Lille-gova vila jc dozidana do pritličja, dr. Vallen-čakova vila pa je pod streho. Pred Kolezijo so dograjene hiše Rotlova, Kramarjeva in Smoletova. Hiša »Kmetske posojilnice« ob Dunajski cesti jc dozidana do prvega nad-stropja, druga v Cigaletovih ulicah pa do strešnika. Pri salezijanski cerkvi je zidovje dograjeno nad okna. Troje hiš v mestu jc pre-barvanih. Tvrdka Bambcrg prične baje že letos z zgradbo svoje hiše ob Miklošičevi cesti, na škofovih parcelah pa prične prihodnjo pomlad graditi novo hišo trgovec A. Podboj.
Ij Predilnica. Govori sc, da bo na prihodnjem občnem zboru delničarjev tukajšnje predilnice razgovor o opustitvi predilnice na dosedanjem mestu.
Koroške nouice.
k Celovec proti Beljaku. Celovški občinski svet jc sklenil potegovati se za to, naj sc ravnateljstvo drž. železnic prestavi iz Beljaka v Celovec.
k Kaj je vzrok podražeuju mesa? Mesarji vedno tožijo, da primanjkuje klavne živine, ter da jo tudi za drag denar težko dobijo. Kakor se je pa zdaj kmetijska družba na Koroškem prepričala, pa temu ni tako. Ta družba je namreč razposlala na vse živinorejce okrožnico z vprašanjem, koliko klavne živine, da imajo posestniki. S tem upajo, da bodo izvedeli natančno število klavne živine. Znano jc že zdaj, da je vsega skupaj okoli tisoč volov za mesarje na prodaj, upajo pa, da bode po poročilih še večje število živine za mesarje pripravljeno. Vprašanje je le. kje da sedaj tiči izvir podraženju. Pri kmetih gotovo ne, ker še vedno za enako ceno živino prodajajo. K večjem delajo malo boljši kupčijo kmetje v mestnem okolišu.
k Boj z blaznim. Neki Anton Asinger je v celovškem šentvidskem predmestju zblaznel. Da bi pa kai zlega nc storil, ga je njegova žena peljala v norišnico. Na ulici se ii ic pa iztrgal in je pobegnil. Predvčerajšnjim popol-due ga je stražnik zapazil pri podkovski šoli in ga je po kratkem boju ukrotil. Med potjo mu je pa blazni zopet ušel. Slednjič jc moral stražnik za njim teči in vse moči napeti, da ga je zopet ukrotil iu v blaznico odpeljal.
k Nesreča vsled petrolejne svetilke. Neka Marta Thonhatiser, stanujoča v Allersdorf pri Šent Pavlu, je 28. t. m. zvečer vsled opeklin umrla. Umrla je bila božjastna in ko jc zvečer luč nažigala, jo je la bolezen zopet napadla. Pri padcu je petrole.ino svetilko prebrnila ter sc je petrolej po njej raziil. Vsled tega je začela obleka goreti in predno so domači ljudje prišli na pomoč, je bila vsled zadobljenili opeklin že mrtva.
Gospodarstvo-
Vinska semnja v Krškem in v Novem mestu bodeta prihodnji mesec in sicer v Krškem v soboto, dne 3. nov., v Novem mestu pa v četrtek, dne 8. novembra. Na semenj v Krškem prineso svoja vina tudi Štajerci, zato bo udeležba od strani vinogradnikov prav velika. Želeti je torej, da ga tudi kupci v prav muogobrojnem številu posetijo, ker pozneje bo cena vin znatno poskočila.
g Trgatev v Istri. Iz Kringe v Istri se nam piše; V srednji in dolenji Istri je letos veliko vina; največ je črnega, terana. Vino je
mnogo bolje, nego je bilo lansko. Cena je vinu nizka, ako se pomisli, koliko stane vinogradnike vitrijol in žveplo ter škropljenje in žvep-ljanje. Tudi v župi Kringa je letos obilo dobrega terana. Kdor si želi imeti dobrega vina po nizki ceni, naj sc potrudi v Kringo. Od Pazina gre vsak dan ob polu jedne popoludne pošta v Tinjan; a iz Tinjana vodi lepa cesta v Kringo. Lahko se pride v jedili uri. Pelje se pa lahko po železnici tudi do Sv. Petra v Sumi; odtod je peš hoda tudi samo jedno uro v Kringo, no ta pot pa je težavna, ker vodi čez drago (dolino), kjer je pot zelo kamenita. Komur pa nI mogoče potovati v Kringo, naj se blagovoljno obrne na župni urad v Kringi, pošta Tinjan, Istra. Ta mu rad kupi in pošlje pristnega dobrega vina. Veliko mu je na tem, da župljani prodajo svoj dobri vinski pridelek, ker zelo potrebujejo denarja za davke, obresti itd. Najboljše jc kupiti vino od samih vinogradnikov. Veliko se proda tudi ponarejenega vina, ki škoduje zdravju. Človeku težko dene, ko ve, koliko se eksportira dclanega vina, a pristno vino težko prodajajo ubogi vinogradniki. Obstoji postava proti ponarejanju vina, a dotične oblasti ne skrbijo, da bi se ta postava izvrševala. Veselili so se vinogradniki, ko je bila odpravljena vinska klavzula z Italijo, da bodo lahko in dražje prodajali svoje vino, a prišla je druga klavzula — ponarejevanje vina. — Slovenci na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem, pridite v Istro k svojim bratom Hrvatom po dobro in pristno vino po nizki ceni! Svoji k svojim!
g Vse se draži. Pipe so se podražile. Cene ribam se dvigajo, istotako cene papirnih vrečic. V Nemčiji se je podražilo umetno gnojilo.
g Prvi glavni shod slovenskih perutni-narjev in rejcev vseh malih domačih živali. Z
odlokom visoke c. kr. deželne vlade z dne 4. oktobra, št. 3955/pr, bila so potrjena pravila za I. slovensko društvo perutninarjev in rejcev vseh malih živali. Vsled tega sklenil jc ustanovni odbor imenovanega društva, sklicati ustanovni in obenem prvi glavni zbor v nedeljo, dne 11. novembra t. I., ob pol 2. uri popoldne v Tržiču v gostilni »Sluga« (zraven nove pošte) s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika ustanovnega odbora; 2. branje in razlaganje društvenih pravil; 3. poročilo tajnika ustanovnega odbora; 4. poročilo blagajnika ustanovnega odbora; 5. vpisovanje in sprejem novih članov; vplačevanje pristopnine in letne, oziroma polletne udnine; razdelitev društvenih izkaznic med sedanje člane; 6. določitev najmanjšega doneska podpornih članov; 7. določitev društvenega doneska za društveno leto 1907; 8. volitev: a) predsednika, b) njega namestnika, c) tajnika, d) njega namestnika, e) blagajnika, f) knjižničarja, g) svetnika, h) dveh preglednikov; 9. prosti predlogi; 10. predavanje; 11. izžrebanje raznih čistokrvnih plemen perutnin in malih domačih živali med navzoče člane in vabljene goste. Cisti dohodek je namenjen društveni blagajni; 12. raznoterosti in zaključitev. — Ker jc ta shod velikega pomena za razvoj in delovanje novega, tako potrebnega in važnega društva, vabijo se vsi perutninarji in rejci malih domačih živali, sploh vsi prijatelji teh slojev kmetijstva, da se shoda udeleže v največjem številu ter pristopijo mnogobrojno novemu društvu, da se bode zamoglo to najbolje razvijati in delovati v splošno korist slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar dobil je v tem društvu svoje prvo društvo, kakršnih imajo drugi narodi že v večjem številu in obsegu, ter je torej želeti in upati mnogobrojne udeležbe shoda in pristopa k društvu, da se zamore tudi slovenski gospodar pokazati naprednega in nc postane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri p,-cže na vseh krajih ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobi vsak napredek slovenskega gospodarja. Na noge torej! Ne ustrašite se malega pota in malenkostnih stroškov ter se priglasite v največjem številu na ta shod in članom društva. V tem smislu vam kliče začasno ustanovno vodstvo svoj srčni »Na svidenje pri prvem shodu in krepki perutni-narski »Na zdar!« — Priglasitve k shodu vpo-slati je pismeno najzadnji čas do 10. novembra t. 1. S priglasitvijo obenem prijaviti je tudi čas prihoda na postaji Podnart in število udeležencev shoda. Za prihod so najbolj pripravni sledeči vlaki: Za spodnjo stran: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj; prihod na postajo Podnart ob 8. uri 23 minut zjutraj. Prihod v Tržič ob 10. uri dopoldne. Za gornjo stran: Odhod iz Trbiža ob 8. uri 26 minut zjutraj; prihod v Podnart ob 10. uri 15 minut dopoldne; prihod v Tržič opoldne. Na željo udeležencev shoda |)oslalo se bode k omenjenima vlakoma skupnih vozov, kakor tudi se bode pripravilo kosilo udeležencem, kateri si to obenem s priglasom k shodu naroče. Vse prijave in želje vposlati je gospodu Antonu Lehrmanu, predsedniku ustanovnega odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa za-željena pojasnila glede shoda in društva.
g Shod alpskih kmetov v Lincu. V glavnem mestu Zgornje Avstrije so zborovali te dni zastopniki alpskih kmetov. Na shodu so bili zastopani malone vsi deželni zbori nemških alpskih pokrajin in pa druge kmečke kor-poracijc. Navzoči so bili tudi kmečki poslanci raznih političnih strank. Sklepi so bili soglasni, važni tudi za našega kmeta. Shod se jc zavzel pred vsem za planine, ki naj bi ostale kmetova last. Razni špekulanti, pa tudi ljubitelji lova, nakupujejo planine. To škoduje blagostanju kmečkega stanu, ker jemlje kmetu pašo, ki je neobhodno potrebna za dobro živino, da prinaša kmetu dobiček. Zahtevali so, naj varujejo s postavami planine, da ostanejo kmetova last. Za kmeta v alpskih deželah je zelo važno, da sme neomejeno uporabljati gozd in pašo. Gre se tu za en milijon ha pašnikov in gozdov. Jako neugodna za kmeta so določila
patenta iz 5. julija 1853, ki govori o servitut-nih kmetovih pravicah. Pomanjkljiva in nepopolna so ta določila. Kmetom nasproti obvezni zasebniki, pa tudi država, gospodarijo brezobzirno in se prav nič ne ozirajo na v mnogih slučajih pismeno zajamčene kmetove pravice. Manjka namreč določil, po katerih bi imeli oškodovanci pravico, da dobe odškodnino za vzeto jim servitutno pravico. Sedanje razmere so take, da če se ne odpomore kmetu, bo propadlo mnogo kmetij, ustanovila s« bodo velika lovska posestva, oškodovana bo živinoreja. Gospodarski propad alpskih dežela je neizogiben. Da se pa to prepreči, so zahtevali, naj po zgledu koroškega deželnega zbora postavno preiščejo (revidirajo) servitutne po-pogodbe in razsodbe. Deželne postave naj urede gospodarstvo po gozdih s servituti tako, da se varujejo kmetske pravice. Postavno naj izvedejo tudi nasilni odkup servitut, kjer so zato ugodni gospodarski pogoji. Določijo naj tudi s postavodajo kdaj in kako naj se odško-duje upravičence za odpadle servitutne dohodke. Deželni zbori naj hitro izvedejo štati-stiko, koliko kmečkih posestev so izpremenili v lovišča, da se izve, kako jc napredovala ta kmetu tako škodljiva špekulacija. Neobhodno jc potrebno, da se prepove snovanje lovišč, ki bi bili last posameznika. Ni druge poti, da preprečijo uničenje srednjih in malih kmetij. Veliki bogataši imajo zadnja leta sem veliko veselje, da nakupujejo osobito radi gozde, v katerih love zverino. Da jim pa prinaša gozd tudi ogromnih dohodkov, tega vtajiti nihče ne more. Na linškeiti shodu so osobito tožili, kako nakupujejo dunajski denarni mogotci zadnja leta sem (od 1883 do 1. 1905) kmečka posestva osobito ob gorati alpski štajerski meji. Do 216 kmečkih posestev jc propadlo, Zmanjšalo se jc kmečko prebivalstvo, pa tudi število živine. Nič boljše niso razmere drugod na Štajerskem. Samo v marijaceljskem okraju so nakupili kapitalisti 7262 oral kmečkih zemljišč. Na Zgornjem Štajerskem so pa skupno v 14 okrajih nakupili 52.876 oral planinskih pašnikov. Zdaj imajo tam gozde, da love po njih zverino v svojo zabavo. Na Zgornjem Avstrijskem so od 1. 1884 do 1. 1894 nakupili 49 kmečkih posestev, ki merijo 14070 oral. Na Solnograškem je požrl veliki kapital 140 planinskih pašnikov, v obsegu 9802 oral. Na Koroškem sta nakupila dva veleposestnika 15 tisoč oral in 36 posestev. Kranjske niso omenjali. Pa ni prav nič ziostala. Znano je, koliko planine je nakupil nad Tržičem baron Bom. In tudi v Jelovci so kupili n. pr. železniški bogataši od kmetov ogromno gozdov. Lastnik teh ogromnih posestev ni zdaj več kmet. Kmet samo najema pašnike, da pase na planini svojo živino. Za 3 krone na dan pa podira les, kuha oglje in tako množi bogatašu premoženje. Vednemu nagovarjanju se je udal. Vedel ni, kakšne zaklade je dal iz rok. In če je tudi to znal, pa le ni našel poti, da spravi denar iz gozdnih zakladov v svoj žep. Zbal se je prometnih stroškov. Združeno delo razcepljenih stanovskih tovarišev v lastno korist mu pa tudi še ni bilo znano. Zato reveža, ki si morebiti danes puli lase iz glave, ne obsojajmo. Delajmo in učimo ga rajše, da prihodnjič bolj varuje svoje naravne zaklade. Nadalje so zahtevali v Lincu, naj se urede dote primerno malemu kmečkemu posestvu, da se tako onemogočijo razkosavanje kmečkih posestev. Da neprimerno velika dota jako škoduje premožnemu kmetu, je znana stara pesem. V Lincu zbrani agrarci so končno še sklenili, naj se prej ko mogoče, če tudi s silo odkupijo lovske predpravice. Naši kmečki zastopniki naj ne prezro linških sklepov; naš kmet naj pa tudi iz zgleda svojih tovarišev po drugih deželah posnema in se uči, kako je treba delati, da si pomaga.
g Avstrija posoja železniške vozove. V
železniškem odseku poslanske zbornice je izjavil železniški minister, da se poslužujejo tuje države tovornih voz avstrijskih državnih železnic, in da zlasti Italija, ki jih rabi za lastni promet do Apulije in Kalabrije, rajši plača kazen, kakor bi vračala vozove. Minister jc pretil, da bi se v Italijo promet na avstrijskih tovornih vozovih sploh preprečil. Tudi Mlado-čeh Mastalka je povedal isto o badenskih, hc-ških in švicarskih državnih železnicah. Potem seveda ni čuda, da vedno manjka v Avstriji železniških vozov.
g Osrednja zveza avstrijskih industrijcev je sklenila, da protestira proti zakonu glede pospeševanja cenenih delavskih stanovanj. Nadalje so ugovarjali proti ministrskemu odloku o odmeri davkov za akcije in sklenili, naj se skliče stalna železniška tarifna komisija. Pritoževali so se tudi, ker manjka odprtih železniških voz.
g Avstro ogrski trust industrije za lep
so ustanovili 19. t. m. v Berolinu. Ustanove dvoje družb z omejenim jamstvom. »Com-pra« bo nakupovala kosti, »Colla« pa prodajala lep. Trust vodi »Avstrijska deželna banka«. Novi družbi se ustanovita za dobo desetih let. Vsak družabnik vplača 25.000 mark ustanovne glavnice. Tvornice novega kartcla izdelajo vsako leto 16 milijonov kron vredno blago, kosti so pa vredne 6 milijonov kron. Kartcl ima namen, da omeji konkurenco in da dekretira cene. Zato pa napenjajo vse moči. da bi sc tudi tvornice v Nemčiji in v Rusiji kartelirale ali zvezale.
g Promet z živino iz. Francoske in Angleške v Avstrijo. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je odredilo, da sc smejo živali (goveda, ovce, koze iu prašiči) iz Francijc in Angleške uvažati oziroma prevažati v ali skozi Avstrijo Ic proti posebnemu dovoljenju imenovanega ministrstva in to le od slučaja do slučaja, za kar se potem določijo natančnejši pogoji uvoza, oziroma prevoza. V tozadevnih prošnjah navesti se morajo kraji, iz katerih sc nameravajo pripeljati živali, dalje vrsta in število istih ter napovedati mejni kraj pre-
voza in tudi kraj, v katerega se hoče vpeljati živina.
g Razpis dobave trdih drv za kurjavo. —
Oskrbovalna komisija c, in kr. preskrboval-nega skladišča v Zadru naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 16. novembra 1906 ob 10. uri dopoludne pri vojaškem preskrbovalnem skladišču v Zadru vršila ponudbena razprava za dobavo potrebščine 7160 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Sprejemale se bodo le primerne ponudbe, ki morajo najkasneje do 16. novembra t. I. 10. ure dopoldne k gori imeno-vamu skladišču v Zadru dospeti. Natančnejši podatki so razvidni iz dobavnega razglasa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Iz slovanskega sveta.
sl Vlodzimierz Spasovicz, odlični poljski in ruski pisatelj in politik je umrl. Bil je prej profesor prava na peterburški univerzi; rad dijaških nemirov je 1. 1862 šel v pokoj in je bil odvetnik. Spasovicz je bil sotrudnik več ruskih in poljskih listov; njegovi zbrani spisi iz zgodovinske in književne stroke so izšli 1. 1892 v Peterburgu (v 6 zvezkih). Z Rusom Pypinom je izdal »Obzor isto rji slavianskih literatur«,
sl Lakota na Ruskem. Kakor smo že poročali, bila jc v nekaterih ruskih gubernijah prav slaba letina. List »Oko« o lakoti, ki jc raditega nastala, poroča: V krajih, kjer je bila slaba letina, ne gladujejo samo kmetje, ampak tudi vaška inteligenca: učitelji in duhovniki. Svečenik vasi Ffimink (v samarski guberniji) poroča, da v njegovi župniji so prenehali deliti žito že 26. septembra. Druga pošiljatev jc kje na železnici zakasnela. Na moremo si pomisliti, kaj to pomeni za gladujoče ljudi, čakati na žito. K svečeniku prihajajo matere, ki niso že tri dni jedle. I:na od teh mater ima sedem otrok, druga šest. vsaka najmanj po 3 do 4. »Nimamo kaj jesti...« pravijo in sc jočejo. K temu »Oko« dostavlja: »To se godi zdaj, ko še ni tako dolgo po žetvi, kako bo pozneje, ko pride huda zima!«
sl Gorki se je mudil prošlo soboto s svojo spremljevalko Andrejevno v Neaplju. Zdaj končuje baš svoj novi roman »Domovina«, kjer popisuje svoje življenje v tujini. V gledališču »Politeama« so mu priredili zvečer velike ovacije.
sl Češka »Matica školska« ima 162.000 K deficita. Vodstvo upa, da bo na praznik sv. Vaclava prišlo toliko darov, da sc deficit nekoliko zmanjša.
si Na drugi jugoslovanski umetniški razstavi je odlikoval bolgarski knez sledeče umetnike: G. Vješina, Vlaha Bukovca. Alfonza Muho, Rista Vukadinoviča, Gjoka Jovano-viča, Roberta Frangeša>-Mihanoviča, Otona Ivckoviča, Fcrda Kočeviča, in od Slovencev Ferdo Vesela in Jamo.
sl Spomenik hrvaškemu pisatelju Koza-racu nameravajo postaviti v Vinkovcih.
sl Letina na Ruskem. Po najnovejših podatkih bila je dobra letina v 130 ujezdih, v 29 gubernijah. V 88 ujezdih je bila letos žc drugič slaba letina.
sl Rusko književnost sta zadeli dve veliki izgubi. 23. oktobra sta umrla dva imenitna moža: V. V. Stasov in A. N. Veselo v s k i j. V. V. Stasov je bil kritik, arheolog in pisatelj. Največje delo njegovo delo jc: »Slovanski in vzhodni ornament«, ki ie izšlo leta 1880—1881 (tudi v francoskem jeziku). Stasov je zaslovel po svojih globokih študijah o ruskih umetnikih: Repinu, Vereščaginu, Antokolskem, o odličnih ruskih glasbenikih: Glinki, Dargomižskem. Borodinu itd. — Vese-lovskij, ki je umrl vsled raka, jc bil folklorist, vseučiliški profesor v Peterburgu in predsednik oddelka za rusko književnost v peter-burgski znanstveni akademiji. Ondi je izdal več nego 150 učenih del v ruskem in nemškem jeziku.
—	Novo parobrodno društvo na Ruskem.
S kapitalom, ki znaša 6,000.000 rubljev snujejo Rusi novo parobrodno društvo pod imenom »J?usk i Lloyd«. To društvo bo poslovalo po Črnem morju in vzhodni Evropi sploh in izvažalo pred vsem petrolej.
sl Tovarna konserv v Srbiji. Neko veliko angleško društvo je vprašalo srbsko vlado, čc dovoli zidanje velike tovarne konserv v Srbiji. Društvo se jc zavezalo, da bo poklalo letno do 100.000 glav izključno srbske domače živine.
sl Privatna ženska gimnazija v Zaječaru.
Te dni je dobil Zajcčar novo kulturno ustanovo. Na ukaz srbskega kralja je po predlogu ministra prosvetc odobreno, da sc otvori privatna ženska gimnazija.
—	Ruske železnice. L. 1905 je imela Rusija 36.700 milj železnic in sicer 31.530 milj v Evropi, a 5170 milj v Aziji. Poleg tega ima v Finski 12.250 milj privatnih železnic. Glavnica, ki je za te železnice naložena, znaša 5.606,776.895 rubljev.
sl Škandalozne občinske razmere »nemških« Budjejevic. Po osmih letih se imajo dne 5. novembra prvič zopet vršiti občinske volitve v Budjejevicah, kjer gospodari nemški občinski svet češko večino. Po zakonu je določeno, da veljajo volitve lc za tri leta. Nemški mestni očetje čeških Budjejevic pa so si ta rok podaljšali nepostavno za celili 5 let. Med tem je padlo žc 6 ministerstev, a nobeno si ni drznilo dotakniti se tega protipostavnega nemškega samovoljstva. Budjejeviški okrajni glavar jc že štirikrat razpisal volitve z »nc-prekoračljivim« rokom, a Nemci sc za to zapoved enostavno niso brigali. Tudi sedaj ni verjetno, da bi ubogali, ker bi težko v 14 dneh dobili skupaj toliko denarja, kolikor ga rabijo za podkupovanje volivcev. In okrajni glavar bo zopet določil nov »neprekoračljiv« rok. Tako dela v Avstriji »Herrenvolk«.
sl Narodno gledališče v Sofiji. Zgradba novega gledališča v Sofiji gre h koncu. To bo najlepše poslopje v bolgarski prestolnici. Notranji prostori bodo urejeni po najmodernejšem načinu. Svečano otvorjenje se bo vršilo še letos. Ob tej priliki bodo povabljeni v Sofijo zastopniki raznih tujih, posebno slovanskih gledališč.
sl Nova banka v Spljetu. Po novem letu prične delovati v Spljetu podružnica tržaške komercialne banke, ki ima samo nemški in judovski kapital. Dalmatinski listi upajo, da sc je bo ljudstvo tako posluževalo, kakor je v takem slučaju primerno.
Razne stvari.
Zadušnlco po rajnem prestolonasledniku Rudolfu so praznovali letos prvič na cesarjevo povelje. Znano je, da so v Mayerlingti karmcličanke. V malem gozdiču je spomenik rajnemu prestolonasledniku, ki ga je dala postaviti na otoku Korfu Rudolfu rajna avstrijska cesarica. Spomenik so prenesli na cesarjevo povelje v Mayerling.
Konkurent kopniškega stotnika. Na Nemškem je vedno več »brihtnih« ljudi. Te dni je neki postopač Lang hodil po Nemčiji v razne trafike ter se predstavljal kot uradnik finančne direkcije. Lang je kot »uradnik« revidiral trafike in kaznoval posestnike trafik z denarnimi globami, katere je kar sam spravil. V Klein Hottu je bil Lang celo tako predrzen, da jc kaznoval ondotnega župana za 40 kron, ker je župan zahteval od njega legitimacije. Te dni je Langa policija aretirala.
Zaprti kopniški stotnik. Zadnji Vogtov delodajalec, berolinski tovarnar, je izjavil, da je mirnemu starcu popolnoma zaupal. Vogt je bil izredno priden in je zaslužil 31 do 36 mark na teden. Sodelavcem je večkrat pripovedoval, da postane kmalu samostojen, ker odpove velik kapital, ki ga ima v Odesi. V Berolinu je vzbudila Vogtova aretacija veliko pozornost. Ko so razprodajah na Aleksandrovem trgu posebne izdaje, so se zanje ljudje tako trgali, da je morala nastopiti policija. V Kopniku so nabili letak na mestno hišo, s katerim so naznanjali, da so prijeli kopniškega stotnika. Razpisano nagrado bodo razdelili med bero-linska kriminalna komisarja, nadalje uradnikom raviškega zapora, ki so poizvedeli ime luidodelčevo, med vismarsko policijo, ki je dobila njegovo sliko in pa zaprtemu čevljarju v Raviču, ki je naznanil, da je rekel Vogt, da prihodnji čin izvrši s pomočjo vojaštva. O prijetem kopniškem stotniku so takoj obvestili nemškega cesarja Viljema, ki se jako zanima za napačnega kopniškega stotnika. Ko so zaslišali pri policiji Vogta, je bil mož popolnoma miren, a bil je tudi drzen. Ko je neki starejši uradnik vprašal Vogta, kako da ni nastopil kot prileten mož najmanj s šaržo majorja, ga je vprašal napačni stotnik: »Ali ste služili pri vojakih?« Ko mu je odgovoril, da je služil, je rekel Vogt: »Tudi jaz sem mislil na to. A če bi bil prišel v Kopnik kot major, bi se čudili, da poveljujem tako majhni četi, ne da bi imel pri sebi vsaj kakega poročnika, za to bi pa težko koga dobil.« Ko je pripomnil neki komisar, da se čudi, ker niso zahtevali od njega legitimacije, jc rekel Vogt: Ne poznam Vas, gospod. A čc bi bili prišli Vi s svojim višjim vladnim svetnikom in s svojim predsednikom, menite li, da bi bil dolgo razpravljal z Vami. Rekel bi le vojakom: Pritnite jih in jih odvedite. Sami bi ne vedeli, kako bi vas vrgli vun. »Stotnik« je po dovršenem svojem junaškem činu ostal doma in se ni več pokazal na ulico. Tožil je, da ga bolita nogi in ostal dva dni v postelji. Vogta so pri policiji izpraševali dolgo časa. Napačni kopniški stotnik se zagovarja tako, da je izvršil tatvino in ne ropa. Taji, da je ponarejal listine. Zahteval je pobotnico in vprašal jeli »Allesam« ali »Malsant« sploh kako ime. Ker jc bil zaradi ponarejenih listin že enajstkrat kaznovan, se v tem vprašanju jako dobro spozna. Jako obširno je pripovedoval Vogt, kako so se obnašali pravi častniki nasproti njemu. Nekateri častniki so ga sumljivo ogledovali. Na železnici jc rekel neki stotnik, ki mu jc sedel nasproti,, ko je izstopil neki potnik: »Komičen človek,« nakar je rekel Vogt. »Da, gospod tovariš!« Poveljevati ni znal in je vojakom le ukazal: »Idite z menoj!« Podrobna |X)velja je dajal poddesetnik. Berolinski kriminalni uradniki se čudijo, kako da niso takoj razkrinkali napačnega stotnika, ki je zelo grd in nima prav nič častniškega na sebi. Ko so ga prvič zaslišali, ni nič kaj rad odgovarjal. A bili so ž njim prijazni in dali so mu portsko vino, nakar je postal zgovoren. Komisarju Wehnu je rekel, da delajo kopni-škeniu županu krivico. Z vsakim bi bil postopal tako, kakor s kopniškim županom. Razgo-varjal bi se ne bil, marveč kratko bi ukazal vojakom, naj nastopijo z orožiem. Kopniški napačni stotnik jc s policijo zadovolien, a naglaša, da je tudi 011 ravnal lepo s svojimi ljudmi, saj je vojakom plačal kosilo in pijačo, Tudi nasproti kopniški gospodi je postopal kakor postopajo gentlemani. Vogt ni ne pijanec in ne igralec iu je resno mislil, da se poroči z delavko Riemer. Vogt je jako usmiljen človek. Stregel je zadnji čas jako požrtvovalno neki jetični deklici do smrti. Vogta dolže da si jc pridal napačno ime in naslov, da je nosil neopravičeno uniformo, očitajo mu goljufijo, rop in nasilstvo, da je kratil svobodo in ponarejal listine. Sodijo, da dobi za vse to petnajst let ječe.
Obsojeni razširjevalci ponarejenega denarja. Po malone dvetedenski razpravi so obsodili Schapiro v 15letno težko, Abrahama Fischa v81etno, Piepesa v 4lctno in Sclnvalba v 31etno ječo, ker so razširjali ponarejene bankovce. Oproščena sta Baumgarten in Butter\veich. Zagovornika dr. liofmockla je sodišče obsodilo v jako znatno denarno kazen.
Oropani poštni urad. Neznani tatovi so popolnoma oropali poštni urad v Vosolecu pri Plznu.
Močni potresni sunki se ponavljajo v okolici Palerma. Prebivalstvo v Termini jc za-Egiptovska očesna bolezen jc razširjena na Gorenjem Ogrskem v 47 občinah. Bolnikov jc nad 1000.
Podzemsko fotografiranje so izumeli Angleži. To bo zlasti važno pri preiskavanju globokih zemskih plasti.
Klub zakonskih »junakov« obstoja tudi v Leedsu. Dozdaj je štel 43 članov, a v zadnjem času jih je pristopilo še osem. Vsak od teh je moral obljubiti sledeče: I. da bo kuhal svoji ženi zajuterk, 2. da bo sploh kuhal in pomival, kadar ne bo pri rokah nobene služkinje, 3. da bo prinašal oglje in drva in 4. da bo oskrboval otroke*, kadar ne bo doma žene.
Hotel zletel v zrak. Iz Bukarešta javljajo: V Gjugjevem je eksplodiral v hotelu »Evropa« acetilen. Eksplozija je bila tako močna, da jc zletel hotel v zrak.
Nove vrste ladja. Na Lago Maggiorc v Italiji je napravil te dni več poskusov izumitelj nove vrste ladje, ki jo ne gonijo vijaki pod vodo. ampak dva vijaka (eden spredaj in eden zadaj) v zraku. Vijaka vrti poseben motor v ladji, ki sc premika silno naglo. Hitrost ladje ie 50 kilometrov na uro.
Kadenje je prepovedano v vasi Boberau na Nemškem. Po javnih mestih stoji nabito: Kadenje je v tej vasi prepovedano.
Za Izboljšanje italijanskih železnic je predložila italijanska vlada predlogo, s katero zahteva od parlamenta .500 milijonov lir.
Rdeče ovratnice nosijo angleški železničarji, ki jih porabijo v slučaju nevarnosti kot znamenje.
?«enšRa in
ZUNANJI MINISTER NA POTOVANJU.
D u n a j, 31. oktobra. Baron Aerenthal je danes nastopil svoje potovanje v inozemstvo. Odpeljal se je v Prago, kjer ga čaka soproga, potem se pa odpelje z njo v Peterburg in Rerolin.
BOLEZEN DR. LUEGERJA.
Dunaj, 31. okt. Današnjo noč je dr. Lueger mirno prespal. Danes se bolnik že bolje počuti.
\VEKERLE O ZVIŠANJU ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Budimpešta, 31. okt. V seji finančnega odseka ogrskega državnega zbora je izjavil VVekerle, da je samoobsebi umevno, da vojni minister želi zvišanje števila vojaških novincev. Gre se samo za to, kedaj se to zgodi, v koliki meri in pod kakimi pogoji. Ogrska vlada se ni nič zavezala. Pogodbo z vladarjem lahko priobči, a tega nima pravice terjati tuja država, ker je to notranja ogrska stvar.
STAVKA NA ELEKTRIČNI CESTNI ŽELEZNICI V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta. 31. oktobra. Danes je policija z vojaško pomočjo razgnala taborišče stavkujočih.
»PICCOLOVE« TOŽBE GLEDE NA POGODBO Z LLOYDOM.
Trst, 31. okt. »Piccolo« se pritožuje proti členu 17. nove Lloydove pogodbe, ki določa, da se mora Lloyd pri nastavljanju uradnikov ozirati posebno na aktivne in rezervne častnike, kadete in podčastnike naše vojne mornarice.
POŽIGALCA V AJDOVŠČINI DOBILI?
Ajdovščina, 31. okt. Tu so zaprli kmeta Avgusta Schona, ki je na sumu, da je zanetil ogenj v sodniji. Schon je prišel te dni na sodnijo ter zahteval od uradnikov, naj mu izroče rubežno listino njegovega posestva, katere mu seveda niso dali. Schon ima na levi roki nekaj ran in opeklin. DEMONSTRACIJE PROTI ITALIJANOM V ŠIBENIKU.
Šibe n i k, 31. okt. Pri koncertu laške godbe na Plokati ie bila taka demonstracija, da je godba morala s sviranjem prenehati. Ko so prvaki Italijanov prišli iz »Casina«, so bile demonstracije ponovljene. To je odgovor na zadrske izgrede.
NOVI VELIKI ŽUPANI NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 31. okt. Za zagrebškega velikega župana bo imenovan Dragan T u r k o-v j č, za velikega župana županije ličko-ko-
bavske predsednik varaždinskega sodišča Milan R a d I v j e v i č.
SRBSKI TOPOVI.
Belgrad, 31. okt. Srbska vojaška komisija je Iz Creuzota odpotovala nazaj v Srbijo. Vlada jc odločila, da naroči topove creu-zotske. Obenem hoče najeti posojilo v Franciji.
ŠOLSKI BOJKOT NA POZNANJSKEM.
Poznanj, 31. okt. Na pruskem Poljskem bojkotira nemške šole 40.000 poljskih učencev. Poljski agitatorji so zažgali šolsko gorelo.
STATISTIKA ŽRTEV RUSKIH POGRO-MOV.
Peterburg, 31. okt. Od oktobra lanskega leta do današnjega dne jc bilo na Ruskem 22.721 ljudi ubitih v pogromih, 25.323 obsojenih na sinrt, 523 časnikov je bilo od oblasti ustavljenih iu 647 urednikov toženih pred sodišči.
30. OKTOBER V PETERBURGU.
Peterburg, 31. okt. Dan obletnice carjevega manifesta, 30. oktober, je bil miren. V tovarnah so delavci delali, tudi iz province ni poročil o nemirih.
IZVANREDNI VOJAŠKI KREDITI V ITALIJI DEMENTIRANI.
Rim, 31. oktobra. Uradni listi dementu-jejo vest socialistiškega glasila, da so ministri sklenili dovoliti povišanje vojnih izdatkov za 270 miljonov lir.
MAROŠKI NEMIRI.
Tanger, 31. oktobra. Angleška je odposlala proti Maroku eskadro pod poveljstvom princa Ludovika Batenberškega. Francoski general Liantev je brzojavil svoji vladi, da so Nemiri v Maroku nekoliko ponehali. TSCHIRSCHKEGA SPREJEL ITALIJANSKI KRALJ V AVDIJENCI.
R i m, 31. oktobra. Italijanski kralj je sprejel danes v S. Rossoru v avdijenci nemškega državnega tajnika Tschirschkega.
DRAŽBENI OKLIC.
Na javni dražbi se ima prodati v Ljubljani dne novembra 1906 na Turjaškem trgu št. 2 razna gostilniška, kavarniška in kuhinjska kakor tudi stanovanjska oprava, gostilniška, kavarniška in kuhinjska posoda, razna vina in žganje ter likerji, električni pianino in dr.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Čn «pi-••*ia|>
28 9. zveC.
29
7. sjutr. 2. pop.
Stanj« bare-m.trm T mm
"33 7
731 7 730-6
T.rap«-ratur«
P« C.l«ijn
V.trovl
Bet«
|1| 3«'
67 sl- svzh.
5-7 75
sl. ssvzh. sl. jvzh.
dež
obl.
71
Srednla včerajšnja temr>. 6 9°, norm. 7 6'.
Služba orgaoista
v Smartnem pri Litiji je že
oddana.
Dekanijski urad.
2 »65 1-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno tatarnu".
-°- 2463
Od 28. Okt. do uiteirti 3. nou. 1906:
Zanimiv obisk
franGoskili min
7-
.■ />^ ■ <>■ V>.V/>>.V..V/>V^	-A>.V.'/-->> .V.7
. .... ...........■-..-■... .i .	'	VV f. —————


I« Polemik ml.
m m
v.v;

mmmmmmmmz mmmM
</\"\v/, </.\* w
.V/> V-A v--.\ •/-»
\W. s;—/. .V/,
......
<7!•
m <->•
•rTi'
\
<yj

Priporoča svojo
Irsooino s Klobuki in čevlji
>■¥; III LLHIII
rnmmmmmi^sd
v.v (. -A- (. v-v .< v.v (. v.v .< V.V (. V.V .< VV .< < '.V I
</y </v < >v < \v»/, \w.- "	-
.\V>vi>V—.v
mm mmm
> V < VV < v w.v- VV < VV <</\' ■) ,\V. 7 1 >,r i -/'.v •) X'.
-)mm
Uelika zaloga

OD
Solidno Ulaso
OD
Zmerne cene
<?'
B
m
V—A SIT/.<'.\'<T/. NW.	VV < V.V'.
• vV
Zahvala.
Ker mi ni mogoče zahvaliti se dostojno vsakemu posebej za vse obilnu izraženo sočutje med kratko a mu^no boleznijo mojega soproga, gospoda	24')8 1 — 1
Anton Juvan=a
in ob smrti nepozabnega, si dovoljujem tem potom izreči vstm svojo najtoplejšo zahvalo za darovane vence, za izkazano poslednjo čast k večni mu počitku. Prav p s bno pa tvrdki Gerber, in gospodom kolegom za gin-ljivo petje ter gosp. zdravniku dr. G. Levičniku za neumorni trud.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1906.
Žalujoča soproga.
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki ceni.
t
2467
Globoko potrti javljamo tužno vest, da ie naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat, stric in svak, gospod
Karol Štrubelj
blagajnik „Kmetske posojilnice"
LIS
včeraj, dne 30. t. m., ob 2. uri popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, zaspal v Gospodu v starosti 25 let.
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri, dne 1. novemba, ob 2. uri popoldae iz deželne bolnišnice, kjer bo truplo blagoslovljeno in potem prepe ljaco na pokopališče v Rudniku.
Rudnik, 31. oktobra 1906.
Žalujoča moti, bratje in sestre ter sorodniki.

K<
,,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani" naznanja pretužno \e-<t, da je njen nenadomestljivi blagajnik, gospod
Kari Strubclj
danes ob 2. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
V Ljubljani, dne 30. vinotoka H06.


2461 1-1 I.
Uradniki „Kmetske posojilnice ljubljansko okolice v Ljubljani" naznanjajo prežalostno vest, da jim je ugrabila kruta smrt zvestega, nepozabnega tovariša, gospoda
V
Karla Strubclj-a
blagajnika „Kmetske posojiinice"
ki je danes ob 2. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previden s svetotaistvi za umirajoče, preminul.
Lahka mu rodna zemlja !
V Ljubljani dne 3P. vinotoka 1906
2462 1—1
•9» MT« Potočnik

ba ■*«» | *« <• -v
se uljudno priporoča za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek,
kakor tudi čč. duhovščini za izdelovanje oblek in talarjev po najnovejšem
kroju in zmernih cenah.	2359 4-2
Dva Izurjena krojaška pomočnika se takoj sprejmeta.
Št. 30H/Pr.
Razpis
2466 3—1
ordinarja in provizoričnega voditelja kranjske deželne blaznice na Studencu.
V deželni blaznbi kranjski na Studencu je izpraznjeno mesto ordinarija in provizoričnega voditelja.
S službo ordinarija je poleg prostega stanovanja združena letna plača 3600 K in pravica do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K: kot provizorični voditelj dobi ordinarij letno nagrado 600 K.
Izvrševanje privatne prakse ni dopustno.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so se po dovršenih niediciničnih študijah izvežbali v psihiatriji in da so že dalj časa kot zdravniki službovali v kakem zavodu za umobolne.
Poleg tega je dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju.
S temi dokazili in dalje s krstnim listom, z domovnico in zdravniškim izpričevalom o fizični sposobnosti opremljene prošnje predložiti je
do 15. novembra 1906
podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1000.
Lepo
stanovanje
v Škof ji Loki v najem
V enonadstropni hiši se odda v najem stanovanje, obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje v prvem nadstropju, dalje kleti in drvarnice ter čedne podstrehe. V dveh sobah je električna luč. — Zelo ugodno za umirovljenega gosp. duhovnika, učitelja ali uradnika. - Natančneje s izve pri lastnici hiše Joolplnt Lavrlč ali pri gosp. Valent. Debeljak v Škofjl Loki.	24b0 l J
borzna poročila
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kuril dunajska bori« 30. oktobra 1906. Zoloibenl papirji.
i'/, majeva renta......
4*/, srebrna renta ..... i'l, avstrijska kronska renta . 1 •/, , slata renta . . . 4•/. ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 4*/, posojilo dežele Kranjske 4\',7. posojila mesu Spljet . .
*V/. , . Zader • •
4 V/, bosn -herc. žel. poa. 1902 . 4•/. češka dei. banka k. o. . .
47. . , , i-o. . .
4*/«*/. zast. pisma gal. d. hip. b. .
V/. P^t' kom. k. o. s 10•/. pr. 41,'/. »ast. pisma Innerst. hr. i1;,'/. , , ogr.cen.dei.hr. 4V/. , „ , hip. banke 4' ,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4 V/, obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-PoreC lok. . . 47. prior. dol. žel. ..... 37. . juž. žel. kup. ViVr • • 4",7. avstr. pos. ta žel. p. o.
Sreike.
Srečke od 1. 1860'/,.....
, . . 186« ......
tizske.......
tem. kreditne I. emisija .
U- . •
, ogr. hip. banke .... . srbske A fra. 100 — . .
, turške.......
Basi lika	srečk« . . .
Kreditne	,, ...
Inomoške	...
Krakovske	...
Ljubljanske	» ...
Avstr. rud. križa „ ...
Ogr. ,	.....
Rudolfove	,, ' • •
SalcburSke	„ ...
Dunajske kom. „ ...
Delni*.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske n t» .... '/Civno8tenske „ .... Premogokop v Mostu (Brttx'j .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur4nyl.......
Trbovljske premog, družb* . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družb« . . .
Ttllll.
C. kr. cekin........
30 franki.........
20 marke.........
Severeigna........
Marke ..........
Laški bankovci......
Rubljl..........
Dolarji..........
Spretna šivilja 1
se takoj sprejme, Mestni trg 3, II. nadstr.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti
oteklini v želodcu in krčem, Brigthovemu Izborni vnetju ledvic, katarom
7ilrflvilni v Srlu in krhlju, vželodcu zflraT""'	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki 1 i949a 1-1 boleznih na jetrih itd.
enonadstropni
se prodaš ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2i 6
av
trgovskega tečaja, spretna stroje-pisalka, išče primerne službe, tudi v trgovini.
Naslov: Alojzija Japelj, Tomišelj. Pošta lg pri Ljubljani.	2413 3-3
Zemljišče na prodaj.
Dve njivi biizu tovarne za lep in topni-čarske vojašnice z 1 oralom in 1'/, orala skupno ali posebej. Pismena vprašanja na upravništvo tega lista pod ..Zemljišče na prodaj 3700." 242R 3—2
Vsa kil šli Ilja
in tudi rodbina naj se takoj za poikušnjo naroči za 3 mesece ti le K 3 25 na modni časnik
,Genre Parisien'.
Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, 55—60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku.
2419 6-3 Upriva ..Genre Parisien", Trident.
Več mizarskih
pomočnikov
sprejme za dolgotrajno delo 2440 3—2 Josip Stare, mizar na Bledu St. 107.
Mizarja
izurjenega, sprejmem takoj v == trajno delo. == 243i 1-2 ANDREJ ZUPAN v Kropi na Gorenjskem.
Skladišče,
pripravno za gostilničarja kakor tud za vsako drugo obrt, se odda v najem s 1. novembrom.
Naslov: Anton Pogačnik, Sp. Šiška št. 66.	2367 5-4
Hišo
se proda iz proste roke v Sp. Šiški
št. 74. Več poizve se ravnolam. 244« 6-2
UČENCA
za trgovino z mešanim blagom
v starosti 13 — 14 let sprejme takoj LEOPOLD ZORE, trgovec, Javornik.	2437 3_2
Popolno renovirano, dobro kurjeno	2469 3_2
kegljišče
hotela »Union« sa odda kegljar-skim družbam za nekaj večerov
Stanovanja
o dveh sobah in kuhinji se oddajo s 1. n o v e m b r o m, ozir. 1. d e c e m b r o m t. I. na Rimski cesti št. 16.
Vpraša naj se pri „Ljubljanski kreditni banki" v Stritarjevih ulicah štev- 2.___2417 3-3
Tesarji i
se sprejmo za dolgotrajno delo pri stavbeniku Ferdin. Trumlerju, Ljubljana, Pred škofijo št. 3.
hiši poslopje na prodaj.
Tnrlnimi nocrnii	Pritlična hiša s stanovanji, 280 m*, in skla-
diško po.-.h'pje 2u0 m2, z dvoriščem vmes, 7o m2, na zelo obljudenim delu mesla, pripravno za različna podjetja. — Pismen* vprašanja pod ,, podjetje 1000" na upravništvo „Slovenca". 243u 3-2
Posestno na prodaj.
Dve enonadstropni in ena pritlična hiša s stanovanji, vse na ulico, z velikim skladiščem, velikim dvoriščem, na najbolj prometnem kraju, blizu središča mesta, ki se dobro obrestuje, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pismena vprašanja pod „Posestvo 1006" na upravništvo lista. 2427 3— f
Uessi	Hl*«o
98 90	99-10
99-90	100 10
99 10	d9 30
116 25	116 45
94 26	94 46
112 40	112-60
98 60	99-60
100-60	101-60
9930	ioo-^o
99 76	100 74
9s 60	99' 10
98-70	99-20
10015	1c0 30
106 —	106 —
100 —	100 10
99 76	100 20
100 —	100-20
100 —	101-—
100-26	101-26
99-90	
99 60	—
314 85	316 80
100"—	100-80
206 -	211-
271 75	273 76
160 25	»2 25
278-50	2x8 50
284 -	294 -
266 -	265—
98 -	106—
162 65	163-66
21 40	23-40
450 —	460 -
78'—	>5—
87 —	92—
56'76	62-75
46--	48—
27 75	29 75
55—	60—
70-—	7t,—
105 —	516"—
181 -	182 —
678--	679 —
17.14- -	1764 —
672 25	673 25
8(0 -	812 -
7*2'—	2*3-50
705 —	710—
6 1 50	602 50
2797	2807—
683 25	is84-25
2«1 -	282—
670-—	676 —
149 -	151 —
11-S5	tl-39
1913	19'lb
23-48	23-56
24 06	24"lt
117-60	117.7o
9660	96 80
253 50	254.50
4'84	i —
Zdravniško priporočena!
10-2
Janez Jelovšekovih dedičev nasledniki z Vrhnike prodajajo
v nedeljo, II. nov.,
popoldne ob 3. uri na javni dražbi v kavarni pri »Črnem orlu« svoje
parcele
na Slemenih in vefiko parcelo v Raskovcu poleg Štampetovega mostu.
Parcele se bodo posamezno dražile in kup se bode onemu takoj potrdil, kateri bode zanje največ ponudil. 2423 3-2
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogalo lluslrovan Klavni cenik z nad 1000 slikami vieb vrst nlkelnastlb, srebrnih ln zlatlb ur z znamko Boskopf, Habn, Ornega Scbaflrb.uscn, tJlashutte kakor tudi vaeb vrst solidnih zlatnln In srebrnin po Izvirnih tovarniških ca.ah.
Nlkel. remont. nra°......K 5 —
• Ist. Roakopf patent ara .... , 4'— , , črna lekl. rem. ara . «•— 8vlc Izvir. Roskopl pal. ura . . . 5'— Ooldln rem. ura .Luna' koles|e . 7 SO arebr. . , .Olorla* , . 7-60 , . . dvojni plati . , 11-50 , oklep verillca z rlnilco na pero In karab., 15 gr. težka . 2 50 mika Tula nlkel. ura a sidro z .Luna* kolesjem . . . 9 50 ■ra s kukavic« K 3-50, budilka K 3 90, kuhln|ika ura K 3 — ivarcvaldska ura K J 80. Za vsako aro Sletno plameno Jamstvo I Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, »II denar naz^J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) St. 654, Češko. 100-22
Razpisuje se služba
3447 3-2
organista in cerkovnika
Zahteva se poleg strokovne izobrazbe tudi sposobnost in volja, prevzeti obenem dobro gostilniško obrt na račun.
Prošnje je poslati s spričevalom o orgljanju in nravnosti župnemu uradu v Podgorju, pošta Slovenji Gradec, do 11. novembra 1006 najbolje potom pristojnega župnega urada.
Istrska uina,
refoško,beli muškat in teran, 133224-21
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
■■ Cene in vzorci na zahtevo, m
2371 III 1
^ ra ra —>
kn
** S.
0J
o a
tu 'S
C >'J!
.2 o
£'S > 2 O-*
fN N
'0 O
~ a
a 3
JU /1 hn ^
n 3 n _
o
v mestu, v dobrem stanju, z gostilno (lastna koncesija) in pek arijo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer.
Pismena vprašanja naj se stavijo pod ,,F. E. 244" na upravništvo »Slovenca".	24 >1 2
Sladki mošt
in
2111 24-22
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
ftotenu pcrlona di CJiorgic,
vinogradniku
v t^cuinju u Istri.
4U»» 104—74
Leopold Tratnik
LJubljana, St. Petra eesta 21 priporoča visok o časti ti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Fre£astiti gos f od! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite m i pisati in takoj poS-Ijem vtorce. Stare reči popravim, poulatim itd.
Velika zaloga elektr. avetii Io klparaklh del.
!! Največji uspeh nove d6be !!
je sloviti
Vpisana varstvena znamka*
Daje snežno belo in popolno brez duba
perilo in izredno varuje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2zlb 36—S
250 gramov-zavoj po 16 vin.
600 „ „ „ 30 „ 1 kg	„ „ 56 „
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti z njo nevaruost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijab, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom
Na debelo pri L- Minlosu na Dunaju, I MolRerbastei 3.

L>dii(i gnetli
pritlični prostori
170 m2 na zelo prometnem kraju, blizu sredine mesta, pripravni za različna podjetja, ker so na razpolago tudi suha skladišča in dvorišče, se oddajo v najem takoj ali pozneje.
Pismena vprašanja pod „L o kali te te 50 0" na upravništvo ..Slovenca." 2429 3—2
Najbpljše čistilo na svetu
Br^itekt 2121 2
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster
Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista Izredno kulantne cene in točna izvrftitev
nn Ulčlf A nDII"7DM ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
lltLNl9llA UrKU£.tfA TRG w Ljubljani, telef. št 163. =
prfporača
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga « Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
Zaščitna znamka: MSidro"

Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za
Paln - Kxpcller
|e splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K 140
in K 2 so dobiva v .vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* Lz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarn*
pri „xlatetn l»vn" * Pragi
Elizabethstrasse št. B nova.
IV 7>n«vno raapoMJanfa.


Jrflct je TgS
2>ružinsfia pratika
za leto 1907
„SruSin^a prati^a" jg leto 1907
9 krasno barvano sliko: Svefa družina na ovitku, e najlepša izmed slovenskih pratik.
{je vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobž jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper. Prodajalna ,,Katol. tisk. društva", V. Petričič, H. Kenda. Fr. Iglic in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na 2381 5 - 2	Goriškem.
milim..................................................................................
y

V # cj
r0 * _

°V -v©
.o
v

A	• ^ O0
V
avtf0' & 'lis?
v




aiUlIlllllUIIIUIIUIIIIUIlIlllliiiilliliiiiiiuuiMm
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII I Mik«
Lepo donosno
posestvo
v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih.
Več pove	2347 o-6
pisarna za promet z zemljišči
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
Kletarsko društvo v Ormožu,
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
priporoča svojo -v JL A «» m. »m. I ££ «»
pristnega ljufomerčana
iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric.
'----liCene nizke!!
2399 2
Pošilja se od 56 litrov naprej.
Vzorci zastonj in franko.
Samo
vinarjev
stane 1 kilo
1982 9
Olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmannu v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja.

Kranjska tovarna lanenega olja ZABRET * J1UTER v Kranju
priporoča
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in
=sladko laneno olje.=
Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša : 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10% olja, po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju.	2293 13-4


Jubilejne ustanove.
Št. 369-
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1900 osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske ; in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle vboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra 1906.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1906.	2445 2-2
Trgcusl^a in obrtnike zbornica za l^ranj^c.
Prodaja na debelo in drobno.
I ll-rMrJUj^
V i r 11 e
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-30 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kleja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I Čepico	2116 32
Ansiesko skladišče oblek
0. BERHATOOIC
Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnica v SPLJETU.	V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica 'MšL 25,00«».4»«»C» —	Rezervni zaklad
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vložne knjižioe in /I 01 ter jih obrestuje od dne vloge do na tekoči račun po ^ 2 10 dne vzdiga;
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na /I O začenši s I. novembrom t. I.	2291 253
2 O	— Rentni davek plača banka sama.	~
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,
'Vloge na knjižice in ra6un 4 % in 4V« *• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in 6uvalna zaloga brezplačno.
fipplingerstr. 22
(Ustfedni janka českych spoiitelen)
Poeojila okrajem, mestom! občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4./' in V.*/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban« kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000*—	H
Ttkgraaal: n5porobsnkaM.	J
Deponiranje kavcij la	f
vadij raznih vrat.	-
Eskont menjlc »amo	C
denarnih zavodov.	g
Bankovoc Informacij«	-in avete brezplačno.
Prva zaloga
železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, Strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše
oprava za mlekarne je pri	1886 19-10
■ "itnpica
v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na llalva-zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi.
mm Cene m atara^arra pOMt m-*-'«.	|»«»aiat«*- ara -»«_ mm
rdipraS
ETS^afa
Velik sadni vrt
ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za več let.
Natančneje se izve v pisarni odvetnikov dr. Sujer in dr. Sajovic v Ljubljani, Gosposke ulice št. 3.
SJtSfSElSj
2393 3-3
mjH^pggisj Etoap ETOafn]
regiatrovana tadruga i neont»|Mro zaveza
"VTSSJ* l v lijubljani
podrejena škontraciji .Zadružne svesc* v Celju
na Danski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilna vlog« po
PoStno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
4
11 01 2 0
Telefon št. 18&
brez edbitka rentnega davka, katerega posojilnica sam« m vložnika
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
** Po
la cij.
V
Hranilna vlaga sprejemajo s t tudi po poŠti in potom hranilni čnega urad*
273 24	Upravno premoženj« Icmotske V 0 A0/v nnf\-nn
posojilnice znaša	& 0,y/U.jZU /j.
^o°gh"n' K 8,702.874-88. Dpernor K 44,396 886 60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5z l\i0/0 »a amortizacijo ali pa po 5l/."/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/„. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
i
F
L!
		—»		j
Razpošiljanje cenik zastonj	blaga na vse kraje sveta!	— Veliki • a	jsfUm	Najcenejša, največja eksportna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! , • . . > , , « ,
		-»		---—--»
H. Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža.
Ma novo založena trgovina, blago najnovejše vrstei (Preje V Kranjll.) Cono brez konkurence. Mali dobiček, velik promet!
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Sl. 786. Posebno lina precizljska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15
kamnov, gld 19 50. St. 800 14-kar. zlataanker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov gld. 58 -.
Št. 748. Srebrna cil. rem. i dvojnstl« pokrovom, trpeinim kolesjem na 0 kamnov, gld. 6-75.
Št. 795 14 kar. zlata anker-rem. i dvo|-natim pokrovom, fino kolesje aa »t kamnov, gld 32*50.
St. 679 Nikelnasta anker-rem -Roskopl 9 stanovitnim belim pokrovom, najtrpežnejše kolesje gld 2-50.
St. 528. Srebrn. anker-Roskopt z enim pokrovom brez pantov, gld 3 90. St. 517. Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim dvolnlm Brebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočim kolesjem gld 5'35
Sl. 722. Srebrn, dl -rem z močnim pokrovom, trpeinim kolesjem na 6 kamnov gld 5-85.
št. 51 B. Srebrna anker-rem z močnim pokrovom In trpeinim, v kamnih Skočim kolesjem, gld. 5 95.
81- 533. Srebrna-anker-reni n. i j ka nno* prav močni srebrni pokrovi, prav tino natančno kolesje, gld 9 50
Št 796 14 kar. zlata anker-rem . močnimi zlatimi pokrovi, jako lino kolesje na 15 kamnov, gld 30-.
Velika izbera najfinejših prectzijskili, švicarskih ur kakor znamke Schoffhauitn, Ornega, Intakt, Uraula, Bilodes itd. — Prstani, uhani t brllantnimt Igle itd. različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborna zaloga finih najnovejših salonskih, stenskih ur in budilk po najnižjih cenah.
kamni, dolge lorgnon verižice, zapesnice, broške, 227S 25—2
e >	u
b fi	k •
•o n	"O
£ B	-f
-> «	t: o
*	—
0	Ž*«
1	- m -
Eiui i I
Šlev 1121 Zlato na »rebr. gld I'*, 14 kar. zlato gld 280
Št 1154 Broška, zlalo na srebro, |ak. fino izdelana, gld 2-25. 14 karal zlata gld 7 50
tt 1043 14 Kar zlat. (I 3'90, novo zlat. gld I 90
St 10411 14 kar. zlato gld 5'30, novo zato gld 2 35.
— ** rt > O O^ N g
<u ~ -T o
a? ls
V dokaz, da je moje blago res fino In dobro je lo, da ga razpošiljam pi •I ieleli In kakol |e v ceniku Prav veseli smo Vašega poštenega blaga, posebno pa zlatih zadovoljen, mi v mojo največjo zadovoijnost služi. Prosim, dn ini sledeče po povzetji pošljete Franc Slabe, Wilhelmstr
o cclem svetu. Na »lotln* pohvalnih pisem je vsakomur prosto na ogled. — Naznanjam Vam, da je danes prispelo blago, katerega smo naročili in je vse natanko, kakor srni'
ur In verižic. V kratkem dobiie Vopct več|e"naročilo od" nas Ivan Ucpedcr, Ismalla, Eglpet. — Prav vljudno še Vam zahvaljujem za poprej poslano blago s_katerim sem pra II, Mengede, Westfalsko, Nemčija. — 2ahval|u|em seVam za lepo In dobro blago, ki ste ml ga poslalL Vsakomur boljšo priporočal Osvald'w eser, pivarna Zajetza, Srbija '— Naziiat Im Vam, da sem blago prejel in sem z vsemi prav zadovoljen, zahvaljujem se Vam torej tem polom za tako dobro in pošteno blago, vse je v mojo_ naf"	J '
•lani V kra kem zopet več naročini John Lorber, lo!9 East Ohio Str, Allegheny Pa, Amerika — Lepa hvala za Vašo veliko prijaznost in uljudnosf, katero itnale s strankami, ki pri Vas naročajo. Povsod bom priporočal alkarij, Orehek, Clrkno -- Sa poslanom ml robom jesam sasma zadovoljen. Ilvala na točnom In brzom izvrševanju naručbe k. Rož.ička. župnik, Hovč. Hrvatsko.
o zadovoijnost posebno pa ure In pr-
........šič,
i/ašo firmo kot jako solidno. Andrej Urš
--^

H
I
Podružnice:
Praga t menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žižkov. Brno, Radon, 1'oika Lipa Ci>ška kamnlca, Borarskl ZombnrK, Modllng, Nori Jlfln, Piran, Hvltara In Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. w»ilzelle 10, II. Taborstrasse 4, III Ungargasse 69 (vogal Rennvega), III. Lil-wengassc 27, IV Wte Intr Hauptstrasse 12, V Sch5nbrunnerstra.se 88 a, VII .vlariahiferstrasse 76, VIII Lcrchenfelderatrasse 112 IX. Als"rstrasse 12, X Pavorltenstraase 59. XVIII. Vlbrlngentraaat 82, XIX. DUblinger llauptslr. 33, XXI Haupt.traa.e 22.
Menjalnična dalniška družba & 150-110

MIRCUR

Dunaj. I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16.000.000. Roaer zaklad K 7,000.000
Najkuiantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
ur Kamenjava in eskomptiranje -we
izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.