HfUllIDl'jt l!'lTRTf'iKT
Maribor, Korošice ulice 6. „STRAŽA“
Uuji T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «redniktvom se more govoriti vask dan-od 11.—12. ure dopoid.
Telefon tv 113.
tMnina Usta:
Celo leto...............r2	K
Pol leta.............	6 K
četrt leta.............. 3	K
Mesečno................. l	K
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnik osna-oilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 149.
Maribor, dne 20. decembra 1911.
Letnik III.
Sam Tomašič — poražen.
Volitve na Hrvaškem so za nami.
Rezultat:	popoten poraz bana Tomašiča. Vse
nasilje, vse nepostavnosti, ves terorizem, vsa sleparstva, in vsa druga nečuvena in vsa tumazana sredstva niso pripomogla banu 'Tomašiču do zaželjene zmage. Poražen]e, komaj se mu je posrečilo spraviti malo kopico svojih mamelukov v hrvaški sabor, — Ztaagonosno in samozavestno so se glasili oklici, s katerimi je stopal ban Tomašič v volilni boj, sramotno poražen se sedaj vrač]a. \Ne bilo bi to nič nečastnega in ostudnega, če bi se bila nasprotnika, ki sta si stala tukaj nasproti — mažajronstvo in hrvaško ljudstvo — merila in kosala z enakim orožjem. Toda te „/hrvaške volitve“' so se vršile v znamenju krute sile oD strani vlade, so pravcati evropski škandal in zato pomenjajo večno sramoto tea bana Tomašiča in njegove mažarske jerobe. Nedovoljeno je, vtikati se v notranje politične razmere kalke druge države, Tudi v naši tostranski polovici se skuša vsar ko protestno gibanje proti nezaslišnim razmeram na Hrvaškem odpraviti iz dnevnega reda s tem, da se proglašfa kraljevino Hrvaško za tujo državo, v katero notranje razmere se mi ne smemo vtikati. Stvari pa, ki so se vršile ob priliki teh volitetv na Hrvaškem, so tako gorostasne in nečuvene, da ni samo dolžnost tostranske polovice povzdigniti svoj glas in protestirati proti takim barbarstvom, ampak tves kulturni svet bi moral z gromko besedo obsoditi maža-ronsfca lopovščine.
Ca se kje v Afriki ali Aziji gode nasilja in nepostavnosti ter vkfiajo surove, divjaške razmere, so takoj oglasi kaka evropska velesila, ki hoče nar praviti „reci in mir.“
Tudi to je vtikanje v notranje razmere kake tretja oblasti, toda iz splošno človeškega) in kulturnega stališča se smatra kot dopuščeno; ravno tako mora biti dovoljeno, da se protestira in zabrani barbarske navaide, če se te gode v kaki državi, ki še spada pod okrožje kulturnih dežel.
Ce skrbimo, da se nasilja iti posurovelosti ne vrše kjie tam doli v zapuščeni Afriki med divjaki, potem je Še toliko bolj naša dolžnost, da preprečimo proti-kulturne škanjMe takorekoč v sredini Evrope.
In brezdvom.no so bile zadpje volitve na Hrvaškem velikanska kulturna sramota), napram kateri bi se morala odločno zavarovati vsa Evropa. Sicer je, hvala Bogu, zmiajgala zdrava in krepjka (volja hrvaškega ljudstva in so naši bratje sami obračunali s
svojim trinogom, toda pribiti moramo dolžnost kulturnega sveta vseeno, in obsoditi (moramo mažaronske trinoga naj odločnejše.
V	ilustracijo podamo samo nekoliko dogodkov iz minulega volilnega boja:
V	Zagrebu je kandidiral v L okraju ban To malšjič nasproti kpalicijonašu dr. Nikoliču in prava-šu dr. Horvatu. Ko je imel ban Tomašič v popoldanskih urah pajr glasov večine, je zaukazal volitev zaključiti.
Pred poslopjem, kjer se je volilo, je bilo zbranih Še več odličnih opozicionelnih volilcev, ki še niso glasovali. Toda Tomažičevi trabanti so napravili kratek proc.es in ti opozicionelni volilci kratkomalo niso bili več pripuščeni k volitvi. Volilna komisija je vslecj tega zapustila lokal, samo predseojnik Tabor-sky jo ostal in je proglasil bana Tbmajšiča za izvoljenega. Ker volilnega zapisnika ni podpisal razun predsednika nihče, nima ban Tomašič potrebnega poverila in vsled 'tega je njegova izvolitev iluzoričn/a.
V	drugem zagrebškem okraju je zmagal nar sproti opozicionelnem kandidatu grofu Kulmerju via-dinovec dr. Spevec. V tem okraju prebiva okrog 900 volil de v-pipadnikov. Vsi so dobili direkten ukaz’, da morajo voditi SpeVecas.
Pri tej volilni komisiji se je dogodil sledeči res značilni slučaj: Clan komisije vpraša nekega urad-nikarHrvata: „Ali glasujete 'iz prepričanja za dr. Speveca?“ — „Ne, po ukazu“, je bil odgovor. Ce so so že v prestolnem mestu Zagrebu vršile takle krivičnosti, potem si lahko mislimo, fca(ko isto postopali banovi agitatorji, ld so imeli na razpolago orožništvo, vojaštvo itd. drugod po deželi.
Po nekod se je volitve sistiralo, ker je ■ bila zmaga opozicionalca oČividna, drugod se opozicionel-nin volilcev ni pripuščalo na volišče, zopet drugod so orožniki zamenjavali volilcem glasovnice, zapirali ‘so odlične opozicionalce, izgnali iz volilnih okrajev! kandidate in njihove zaupnike, itd., itd.
Prišlo bi predaleč, Če bi hoteli navesti vse podrobnostih
Vkljub vsemu temu pa je doživel Tomašič eklatanten poraz.
Izid volitev je sledeč:; mažaronska stranka ima 2d mandatov, stranka prava 27, koalicija 24, seljačka ali kmečka Stranka 8, srbski radikalci 3, neodvisni klub 1 mandat; skupno torej 83 mandatov. Iz petih volilnih okrajev še pa volilni izid ni do sedaj objavljen.
Kakšne posledice bo izvajal ban Tomašič iz tega svojega poraza, se še ne ve. Ce bi imel kaj po-
Štenj'a, bi — šel. Toda od moža takih barbarskih manir skoraj ne moremoo kaj takega pričakovati. In skoro gotovo se bo skušal s krutostjo Še nekaj Časa obdržati.
Nekateri listi že govjore. da bo sedanjemu, volilnemu boju sledil kmalu nov, ker Tomašič hoče na vsak način gospodovati nad hrvaškim ljudstvom. In prepričani smo pa, da kakor do sedaj, tako tudi v bodočnosti Tomažičeva drevesa ne bodo zrastla do neba.
Škodljivci.
Škodljivost sebične, nemožate in izdajalske liberalne pplitikie stopa vedno bolj na dan. Zladnjič že smo na uvodnem mestu ožigosali in osvetlili frivolno igro, katero igrp. liberalna stranka z učiteljskimi plačami. Hinavsko se dela, kakor da ji je res blagor učiteljstva pri srcu, v resnici pa spravlja vprašanje o izvišjauju učiteljskih plač v tajki zvezi na tapet, da ga mora spraviti v slabo luč. Dr. Kukovec, tki je šel k ^Lehrerbinndovem“ zborovanju, .v; Gradec in tam spnaivil konec obstrukcije in zvišfanje učiteljskih plač v kavzalno zvezo, je zakrivil, da Me prišlo to vpra-šanjo na slab .glas. S svojo neodkritosrčno ljubeznijo, s katero se'je hotel prikupiti učiteljstvu, a je delal samo iz strahu za stranko, je vrgel to vprašanje iz dežja pod kap. V drugem članku smo primerno o-zgaeili komunike vodstva liberalne stranke. Politično izdajstvo, ki so ga naši liberalci s tem zakrivili, jo povsem vredno zaveznikov, katere so si s tem pridobili — nemškutarjev. Uslugo pa, ki jo 'je liberalna stranka s to kravjo kupčijo napravila Nemcem, so ti že zaceli izrabljati in bojimo se, da bo liberalne grehe in izdajstva zopet plačalo slovensko ljudstvo. ’
Liberalni komunike je povzročil, da je Nemcem zopet začel rasti greben. Hlastno so pobrali liberalno zatrdilo, da vsled obstrukcije trpi tudi slovensko ljudstvo, in v nemških listih .(glej na primer ,,'Marb. Zeitung“ od dne 19. t. m.) že čitamo pozive na nem-ško-nacionalne poslance, naj ne ugodijo slovenskim gospodarskim zahtevam, ker so Slovenci po obštruk-eiji Še hujše prizadeti kot Nemci in bodo brez vseh pridobitev uklonili tilnik.
Tudi upajo Nemci, da je vse slovensko ljudstvo tako nemožato in strahopetno, kot do liberalci, ki pred koncem boja vržejo puško v koruzo in zbježe. Ker so se liberalci s svojim sklepom prodali Nemcem, zato raste njihovi pogum. Z gotovostjo računajo, da bo liberalnemu vzgledu sledilo slovansko ljudstvo,
M®kaj © tako priljubljeni pijanosti (alkoholizmu).
(FiziologiČna študija.)
(Preidav)al Übe 15. januarja 1908 ob priliki „jsociai-nega kurza“ dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju.)
I.
Peter, posestnik iz Vrbovja, gre v 'krčmo. Nar roči si eden četrt za drugim, vliva eden 'kozarec za drugim v se, naroči še žganjice in ,jtrd“ je dovolj. Mi pa vzamemo Petra danes malo natančneje na muho in ga opazujemo skrivoma.
Cisto miren prisede lc mizi in ne meneč se za družbo, rečo pohlevno:
..Francelj, četrt novega!“
Prvi požirek — „dober je!“ — stestno ga po-vžije. Žal, kupica je premajhna.
■JNo, pa Še enega, danes, ker je nedelja; Skoda je sicer za denar, pa naj se pbkaoli! Cel teden šem delal, zakaj bi si ga v nedeljo he privoščil? 'A' sicer pa me skrbi' marsikaj, opravka imam obilo: požeti plenico, spraviti seno, kje dobim delavce. Pri živini marsikaj pi v redu. Kobila mi nemara zvrže
—	kako bom potlej plačeval obresti v posojilnico? — Moj fajnt v mestu — gospodje profesorji ga le malo hvalijo . . . Res, skrbi imam Čez glavo — in pa toča, povodenj . . . Človek ne ve, kam bi sle dejal, i—
—	Francelj, š|e> en četrt! Pa daj starine — kar pol litra ga daj! — No, ta ,pa ta, to srce ogreje! To du-
še priveže. — Ho, glej ga no, kaj, ti tukaj ? Taka, oc! kod pa ti, od kod4? Prisedi malo, se bova kaj pomenila, Tudi tebi, pravijo, slaba prede — pa kaj se menimo, glej, 'jaz se ne zmenim za nič; čim huje mi gre, tembolj sem vesel. — Prisedi, ‘boš dal za en liter. Na, pa pijva in bodiva vesela, pa zapojva eno! — H nočeš? — Tj, tebe zasledujejo biriči. Nič se jih no boj! Glej, jaz se jih ne bojim, in da jih pride deset, jaz se jih ne bojim! O, jaz n !
Daj mi, kaj vinca, lepa točajka!
Glej, kak se peni kapljica zlata . . .
Permejštefecen, da se jih ne bojim!“
Mi opazujemo moža, kajko postane iz resnega, proračunjajočega, mirnega človeka od Četrt ure 'do četrt ure vedno bolj vesel, površen, pozabljajoč skrbi in postaja razpošajen.
Človek, ki je trezen boječ, postane vinjen ved-nc bolj pogumen, včasih se celo ‘stepe, redkobeseden postaja vedno bolj razgovoren, sider suhoparen postano celo duhovit, in pesniška ‘vzvišenost dviguje ga nad suhoparno vsakdanjost. Vse telesne in duševno moče so navidezno napredovale: to so prvi pojavi pijanosti.
A kaj dela naš Peter?
Pije in pije. Vse njegove talko hitro pridobljene vrlina prehajajo v nekako čudno protislovje z njegovimi zmožnostmi. Torej postane njegovo obnašanje in ponašanje vedno bolj smešno. On, v svoji (domišljiji najsposobnejši, najpametnejši Človek, govori kolobocije, da je joj! (On, najspretnejši govornik, ne more niti govoriti — zapleta se mu jezik; on, najmočnejši, na more niti stati ravno, niti hoditi — zajpletajo se mu noge; on, najpogumnejši, popihal bi jo korajžno
iz gostilne, ce bi prišla njegova boljša zakonska polovica ponj. — Zdaj izgoviarjh stavke le še polovično, tako da nihče ne ume njegove modrosti, poje različne pesmi — dasi ima „kosmata“ ušesa, in klati z rokami in nogami okrog sebe brez pr.ajvega namena. Tc sc znamenja propadanja telesa in duha, druga stopinja pijanosti.
Zdi se mi, kakor da bi alkohol dvignil Človeka v prvi stopinji pijanosti zgolj radi tega nad vsakdanjost v krasne višine vesele brezskrbnosti sajmo radi tega, da ga pozneje trešči lahko s tem večjo silo na tla in da ga lahko tira. neusmiljeno dalje v Še višje stopnje pijanosti. Srce utriplje hitreje, Sikanje postane živabneje, hrupeče, želodec vznemirjen, oprostite, se že obnaša — nespodobno, zaspanost se človeka poloti in človek izgjubi zavest. — To je že tretja stopnja.
V	Četrti' stopnji pa. postanejo pljuča- in srce u-trujena. Srce bije zopet počasi, pljuča dihajo pojemajoče — pijanec je sedaj podoben kloroformiranemu člotveku, .to je takemu, kateremu se da poduhati neka tekočina, vsled katere človek pri operacijah ne čuti nobenih bolečin.
V	tej stopnji nehavajo pljuča mimo dihati, sr-
ce utriplje neredno, telesha toplota pada od 37 stop. na 34 stop. in nižje, dokler Človek ne izdahne. .------
Naš Peter pa se ga je sicer najezel pošteno, a le blizu tretje stopnje. Prifcrevsal je po marsikaterih neprostovoljnih telovadnih vajah srečno domov. Zaspal je in se zbudil — z groznim maSBom. Glava ga je bolela, v želodcu bilo mu je hudo, sram ga je bilo in trajalo je še precej časa, dokler je bil sposoben za kakšno delo. Prestal pa je srečno svojo — pijanost!
'(Konec prih.)
zato postajajo v svojih glasilih zopet oholi m nepristopni. Klaverna in hlapčevska ponižnost, s katero so se jim viiinjali liberalci, da zdaj skupno z njimi ubijajq obštrukcionističnega zmaja, jih utrja v merjenju da se z nasiljem in pritiskom napram Slovencem da vedno kaj doseči in že se čitajo pozivi, naj bodo nemški poslanci neizprosni, naj gospodarijo še tudi v najprej po dosedanjem krivičnem sistemu.
Tiajko vidimo, da nam brezmiselna in nedosledna liberalna politika škoduje na vseh koncih in krajih. H konou vseh koncev nam jemlje še ugled in nas slika kot tropo boječih in neznačajnih mevž, ki nimajo V. sebi nič časti in ponosa. Toda zapomnite si, liberalci! Poskrbeli bomo, da bo ljudstvo zvedelo za vso propalost vaše politike in v bodoče bo še temeljitejše obračunilo z vami kot dosedaj.
Nemcem pa povemo, da so njihovi upi prazni. Slovensko ljudstvo nima z liberalci nič skupnega in zlasti ne neznačajnosti in strahopjetosti. Do seda|j se je neustrašeno bojevalo brez zaveznikov in se bo, če bo treba, tudi v bodoče. Ne boji se nemških nasprotnikov in ne prosi liberalnega zavezništva!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 1,8. decembra.
Danes se je pričelo prlvo branje davčnih vladnih predlog In sicer o reformi, to je, o zvišanju davka na pivo in žganje, in o ureditvi participiranja deželnih blagajn na teh dalvkih; predlogi o direktnih davkih' in sicer o zvišanju oseboo-fdohodni nskega davka, davek na avtomobile in tantijeme in zvišanje nekaterih drugih pristojbin so pa že v odseku. Govorilo je več govornikov, med njimi /tudi poslanec Neunteufel.
Prihodnja seja jutri.
Odsek za drž. nastavljene e.
Danes je imel sejo tufdi odsek za državne u-službence. V zadevi sami vljada še ni podala nikake oficijelne izjave; ministrski predsednici je stranke obvestil, da (bi se naj draginjska doklada V povprečnem znesku 100 K izplačala že dne 2. januarja, kar bi zahtevalo približno 11,000.000 K pokritja.
Proračunski odsek.
V	proračunskem odseku se je danes nadaljevala razprava o italijanski fakulteti.
Poljak Rosner je stavil predlog, naj se jo ustar novi v Krakovu.
Poslanec baron Malfatti je podal v imenu Italijanov izjavo, da hočejo imeti Italijani svpjo fakulteto v Trstu, vsako drugo mesto pa, kakor: Dunaj, 'Pra-g<3 ali Krakov pa odklanjajo.
Naučni minister se je izrekel proti ustanovitvi fakulteto ,v Trstu, pač pa bi mu bil predlog za Kra-vov sprejemljiv.
Po izvajanjih naučnega ministra je povzel besedo načelnik V. L. S. dr.' Šušteršič. Narajvnost bri-laatno je razvil celo zgodovino vprašanja laške fakultete. Povdarjal je, da. bi že bili lahko Italijani dobili svojo fakulteto leta 1905 v Roveredi na Južnem Tirolskem. Razvili so politično agitacijo z devizo: ali (Trst, ali pa nič. Ustreglo se jim je, in dobili niso nič. Zelo žalostno ulogo pa, igra laška fakulteta z ozirom na zunanje razmere, tvori torej politično zelo važno vprašanje, in ravno Slovenci so pri tem najbolj interesiram, zato je pa tudi potrebno, da se isto preebja iz tega stališča.
Nja medklic poslajnca Friedmfanna, da naj pride laška fakulteta v Ljubljano, je dejal dr. Šušteršič, da bi bilo ta prav modro, kajti ustreglo bi se obema, in najučni minister naj le kar st)avi tozadevni predlog, kar se pa seveda ne bode zgodilo.
izborno je zatem zavrnil 'dr. Šušteršič laško-liberalnega poslancja Malfattija, ki je očital, da je zadrževanje laške fakultete brutairiost. Dejal je, da naj gro Malfatti le v Trst, naj tam skliče na trgu shoU in naj tam govori o italijanski brutalnosti, ki odklanja tržaškim Slovencem vse tudi najprimitivnej-še kulturne zadeve — ljudske šole.
Dunaj, 19. decembra.
V	današnji plenarni seji državnega zbora se je najprvo nadaljevala razpirava o prvem branju davčnih predlogov. Govorili so poslanci Funk (mladočeh), Fresl (češki radikalec), Lößl (nemški nacionalec), Viskovjsky. (češki agrarne), dr. Schacherl (socialni demokrat), nakar se je zaključila debata.
Davčne predloge so bile odkazane finančnemu odseku.
Nato so sledila poročila! draginjskega odseka. Poročevalec poslanec dr. Verstovšek je poročal o predlogih, zadevajočih povzdigo kmečke produkcije, osobito živinoreje, in je naglašal, da bodo nameravani predlogi imeli le tedaj učinek in .Vspeh, Če bode (vlada zahtevala zato potrebna denarna srejtet-vat. IV debato je posegel tudi kranjski poslanec Demšar, kateri je globoko obžaloval, da je padel predlog poslanca dr. Korošca, da bi se dovolilo 12,000.000 K tv svrbo zabrambe depekoracije. Žalibog niso pri tem enotno postopali vsi agrarci drugih harodov. Govorili so še poslanci Ofner, Exner, Hillebrand, Schöpfer in Winter. Predlogi dragonjskega odseka sc bili sprejeti, med tem ko je bil odklonjen Winterjev mino-ritetni precdog. Razprava se je prekinila.
Ministrski predsednik je nato predložil zakonski načrt, zadevajoč dopolnilna določila k vodnemu
zakonu iz leta 1905, namreč zgradbo Vodnih cest in regulacijo rek, ki bodo zahtevale tekom prihodnjih 15 let 310 milijonov kron.
Poslanec J'arc je vložil predlog, zadevajoč podržavljenje belokranjske železnice.
Nato je sledilo .več interpelacij..
Prihodnja seja jutri.
Štajerski deželni zbor.
JGrazer Montags-Zeitung“ piše:
„Določeno je, da se skliče štajerski dež, zbor na torek dne 9. januarja; 1912 na redno zasedanje, ki utegne trajati šest tednov, če bo namreč deželni zbor delazmožen. Vlada pripravlja zakonski načrt, zadevajoč sestavo deželnega šolskega speta, ki bi se naj razširi] ter tako izjednačit obstoječe diference, da se pptem zamore pričeti z delovanjem na gospodarskem polju. Vkljub raznovrstnem« črtanju v proračunu je na^e dežtelno gospodarstvo že sedaj s 3 (do 4 milijoni kron pasivno, in ta deficit se bode še povečal, ko se bode otvorila nova deželna bolnišnica in po regulaciji učiteljskih pijač zopet za okroglo mjdaljna dva milijona kron. V pokritje 6 do 8-milijonskega primanjkljaja bi se morale nečuveno zvišati deželne doklade, za kar se pa vladajoča večina ne bo odločila. Brž ko ne se bodo zvišali davki za par milijonov, kar je seveda neizogibno, nekaj milijonov bode morala prispevati država, in ostanek se bode pokril z najetjem posojila,“
Malik zapustil vsenemce.
Poslanec Malik je pismeno naznanil svoj izstop iz vsenemšjkega kluba. Bil je užaljen, da so celo njegovi lastni klubovi kolegi glasovali zoper njegov pretilog, zadevajoč zakonsko reformo. Sedaj šteje ta vsenemški klub še tri poslance.
Dr. Josip Frank f.
Iz Zagreba prihaja tužnfa vest:
V nedeljo popoldne je umrl v Zlagrebu po daljši, težki bolezni znani hrvaški politik,' voditelj Čiste stranke pifava dr, Josip Frank Iv 67. letu svoje starosti, Rojen je bil v Oseku, kjer je obiskoval ljudsko šolo ter tudi dovršil gimnazijske študije. Na Dunaju je absolviral svoje pravne Študije. Skupno z rajnim dr. Luegerjem sta stopila kot koneipijenta v pisarno dunajskega odvetnika dr. SteinUacha in od takrat je vezalo tä dvai moža intimno prijateljstvo. Leta 4872 sie je nastanil ,v Zagrebu kot odvetnik. Leta 1884 je bil prvikrat izvoljen v hrvaški sabor, kateremu je pripadal do 'sedanjih volitev.
Bil je znamenit, spreten pplitik, znan že izza strahovlada bana Khuena, ko je moral radi preganjanja veliko pretrpeti. Pripadal je k radikalni državnopravni struji in je bil goreč zagovornik hrvaškega prava. Po smrti Ante Starčeviča je prevzel vodstvo stranke prava in jo je spretno vodil skozi usnoga težke boje. Njegovi linančnopolitični govori, vseljujoči hrvaško nagodbo, pripadajo k najtemeljitejšim Študijam v tej stroki. Sedfaj ga ni več med nami, a njegove ime bo pa za vse čase zavzemalo častno mesto med hrvaškimi politiki. BcfcM (mu lahka bratska rodna gruda.
Češko.
Glasom konečne, po namestništvu v Pragi izvršene revizije ljudskega štetja je bilo koncem 1. 1911 na Češkem 6,769.522 prebivalcev in sicer 4,241.901 Cehov in 2,467.721 Nemcev. Druge narodnosti ne prihajajo v poštev, ker tvorijo neznatne manjšine.
Leta 1880 so našteli po občevalnem jeziku in sicer: 3,470.252 Cehov in 2,054.174 Nemcev; leta 1890: 3,644.188 Cehov, 2,159.010 'Nemcev; leta 1900: Cehov 3,930.093 in 2,337.013 Nemcev.
Dalmatinski deželni zbor.
Povodom letošnjih državnozborskih in občinskih volitev se je prepir med večino in mahjšlno 'dalmatinskega deželnega zbora, tako poostril, da že računajo merodajni činitelji z (dejstvom, da utegne tudi ta deželni zbor priti do delanezmožnosti.
Da sl pa vlada že deldaj delazmožnost nekako zasigura, je stopil šef deželne vlade, bivši okrajni glavar taiariborski, grof Marij Attems, v stik z vodjo večine in tufdd manjšine; poslednja tvori osčm zastopnikov stranke prava. Na podlagi po vladi predloženega delovnega načrta se bodo pričela te dni pogajanja.
Nemčija.
Glasom ljudskega štetja z dne 1. grudna 1910 šteje Nemčija 65,000.000 prebivalcev; večjo polovico od teh, namreč 33,000.000, tvori ženski spol. Prebivalstvo je naraslo v zadnjih petih letih za sedem odstotkov. Najbolj se je pomnožilo prebivalstvo v okrajih Hamburg, Düsseldorf, Arnsberg in Bremen. Na 1 kvadratni kilometer pride 120 prebivalcev, Najslab-Še obljudeni so okraji meklenburški in pomeranski.
Srbija.
Kralj je imenoval prestolonaslednika Aleksandra zia majorja.
Dardanelsko vprašanje.
„Frankfurter Zeitung“ poroča; iz Carigrada, da je izjavil 'avstrijski poslanik Pallavidni v četrtek turškemu zunanjemu ministru, da se zavzema Av-stro-Ugrska za obstoječe pravno stanje glede na dardanelsko vprašanje, dokler se zadeva ne reši tako, da se zjavairujejo koristi Turčije in ostalih velevlasti.
Enako izjavo je podal tudi nemški carigrajski poslanik baron Marschall pl. Biberstein.
Angleško.
Koncem 'prejšnjega tedna je bilo zaključeno parlamentarno zasedanje. Partampntarno zasedanje je zaključil prestolni govor, ki izraža zadovoljsvo nad
mirno poravnavo maročanskega konflikta, omenja izjavo nevtralitete glede «a italijansko-turško vojno in ugodne odnošaje med Anglijo In kolonijami.
Minulo zasedanje angleškega parlamenta, je bilo eno najplodovitejših in najzanimijvejših. Sprejet je bil zakon o delavskem zavarovanju, proti kateremu so vprizorili konservativci najljutejši odpor. Zajkon zaostaja 'zd delavskimi zahtevami, vendar (pa je izdaten korak na potu socialnega napredka;. Vspeh je tem večji, če upoštevamo gonjo, k! so jo podvzeli kapitalisti. Da preprečijo neprijeten socialni zakon, so p« vsej deželi mobilizirali posle za boj proti delavskemu zavarovanju, ki donaša tej najbolj izkoriščani delajvski kategoriji najočitnejše koristi. Drugi vspeh minulega zasedanja pa je takozvani veto-bill, s katero se je precej pristrigla oblast lordske zbornice.
Turčija in Crnagora.
„Wiener Allgemeine Zeitung“, ki ima, kakor znano, najboljše zveze z zunanjim ministrstvom, poroča, da je Tiurčija vsled grozilnega, zadržanja Cr-negore sklenila pomnožiti svoje posadke v škadrskem vilajetu za 5)000 mož. List poroča nadalje, da hočejo Črnogorski atentatorji izvrševati v Macedoniji dina-mitnb atentate.
Balkan.
Preiskovalna komisija, ki se je vrnila iz Stipa, poroča, da so vse vladne odredbe skrajno slabe ter priporoča vladi v posebni spomenici reorganizacijo turških oblasti v Macedoniji.
m Soluna: Arnavti so naskočili pošto, ki je vozila !iz Mitroviče v Stip. Pošti se je posrečilo pobegniti nazaj v Mitroviča.
Iz Carigrada,: Albanski jposlanei nameravajo pozvati vlado na odgovor, ker svojih obljub ne izpolnjuje.
Skoplje, 18. decembra: Albanci so umorili v Skoplju oba brata Struič, najbogatejša Srba v celi okolici.
Tu Sofije se poroča: Sobranje se je bavilo dne 17. t. m. iz dogodki v Štipu ter sprejelo resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da naj začne z energičnimi koraki proti zatiranju Bolgarov v Macedoniji. Vlada naj se obrne tudi na velesile ter jih pozove, da kog-trolirajo turške oblasti v Macedoniji in dajo deželi avtonomijo.
Maroko.
Avstro-ogrflka vlada je obvestila poslanike v Berolinu in Parizu, 'da principijelno soglaša s nem-ško-francoske pogodbo glede Maroka, pridržuje si pa pismeno privoljenje za poznejši Čas.
Portugalsko.
Poluradna „Republica“ v Lizboni poroča, da bo prodala vlada vse dragotine in vrednosti, ki so jih dobili v kraljevih palačah 'Recesidades, Ajuta in Pena. Zakladi obstoje večinoma iz starih kron, zapestnic, prstanov, pjisov, mečev, bodal, rapirjev, M so vsi okrašeni z dragocenimi kamini. Našli So tudi dvoje zabojčkov z nebrušenimi dragimi kamni, večinoma demanti, rubini in sjafiri. Zaklade cenijo na približno 15,000.000 K, pravijo pa, Ha so med temi draguljarni tuki nekateri dragi kamni neprecenljive vrednosti.
Vstaja na Kitajskem.
Kljub premirju med vstaši in cesarskimi vojaškimi četami ste na obeh straneh pridno oborožujejo V Sangaju in v Nankingu se koncentriralo revolucionarji, ki se pripravljajo, da napadejo na kopnem in na morju glavno mesto Peking, da zasedejo se,dež dinastije fin vlade, če se ne sklene mir. Ta načrt je naperjen v prvi vrsti proti generalu Cansunu, M se je s 3000 vojatki umaknil iz Nankinga proti severu. Med vstaši samimi ne vlada sloga.' Mlajši revolucio naxji, osobito (dijalki, so prepričani republiöani, med tem ko se zavzemajo konzervativnejši in premožnejši vstaši za kompromis v monarhističnem smislu.
Pri mirovnih konferencah v Sangaju se bo zahtevalo: Sedanji cesar ostane, 'a poročiti mora Kitajko. Vse pokojnine Mandžuancev se odpravijo, izvzeti so zgolj člani vladarske rodbine. Vsem provincam se dovoli avtonomija. Narodni kongres nadzira držajvno izda|tke.
V Hankovu nameravajo mlade Kitajke ustanoviti ženski vojaški zbor.
Raznoterosti.
Iz šole. Na šestrazreUni ljudski Šoli v Središču je izpraznjeno definitivno učiteljsko mesto. Kola je v drugem krajevnem razredu. Prošnje do dhe 15. jan. 1912. — Za provizorične učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: Maiks 'Mari v Jarenini, Karol Urbič pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Franc Vavda pri Sv. Marjeti na Pesnici, Marija Vokač v SRačjem, Gizela Zupanek na dekliški Šoli v Slov. Bistrici, P. Mavrič v Makolah, Maks Viher pri Sv. ‘Martinu na Pohorju, dva« Živko v Studenicah. — Matija Janžekovič je imenovan pomožnim okrajnim učiteljem za mariborski okraj. — Kot suplenti, oziroma suplen-tinje, so nastavljeni:	J. Mitbaus v Breznem, Fran-
čiška Novak v Selnici ob (Dravi, Franc Ramšak' na deški šoli pri Sv. Petru niže Maribora), H. Godi v Razvanju, Marija Weber in Avgusta 'Jajnežič n«, deški šoli v Slov. Bistrici, Ana Zorko v Makolah in Martina Kovačič pri Sv, VenČeslu. — Definitivni u-učitelj na Črešnjevcu Anton Hribernik je imenovan začasnim voditeljem ravnotam.
Ia poštne službe. Poštni kontrolor Ivan Conrad v Mariboru je dobil mesto poštnega! oskrbnika v
Lipnici. — Imenovana je Lujiza Hauser poštnim ofi-cijantinjam II. razreda za Podčetrtek, i— Prestavljena ista olicijanta Janez Siebenreicih iz Žalca v Zid. Most in Friderik Vaupotič iz Zid. Mosta v Poljčane. — Stalno vpokojen je Franc Bakšič, poštar v Šmarju pri Jelšah.
Sodiiijski izpiti. Sodnijski izpiti pri deželnem nadsodišču v Gradcu se bodoi vršili v letu 1912 v mesecih: februar, maj, september.
Kmečka pisarna. Grašjka zveza kmetijskih zadrug priredi z)a svoje članice in v njih združene zadružnike s 1. januarjem takozvano („Kmečko pisarno“, to je, dajaj a bo v glavnem nasvete in pojasnila v pravnih zadevah.
Pisatelj umrl. Na Dunaju je umrl pesnik in pisatelj profesor Albrecht Wickenburg v ,73. letu svojo starosti.
C. kr. kmetijska družba v Graojcu. 89. občni zbor štajelrske 'kmetijske družbe se vrši dne 27, in dno 28. marca 1912 v deželnem dvorcu v Gradcu. Začetek dne 27. marca ob 4. uri popoldne. Natančni vspoređ je objavljen v družbinem glasilu.
Razpis ustanove. Oddati je ustanova letnih 600 K za medicinca, ki je vpisan na dunajski univerzi in jo pristojen v občini kozjanskega ali sevniš-kega sodnega okraja. Prošnja je Vložiti do dne 31. t. m. pri c. kr. namestniji na Dunaju. Pravica oddajo pristoji prezidiju dunajskega kolegija doktorjev medicine.
Splošna sodba je, da so letošnje božične in pa novoletne razglednice „'Slovenske Straže“ najlepše, kar jih je do sedaj izšlo pri nas. Razglednice so res umetniško delo. Z’ato pa sezite vsi po’njih. Vsak vaš prijatelj in znanec bo vesel, ako mu pošljete za božič in novoleto te krasne razgledice, 'Naročajo se v pisarni ..Slovenske Straže“ v Ljubljani. Gg. trgovci dobe znaten popust.
Bog nas varuj! Brez šale: mi se odkrito bojimo, da so se liberalni Voditelji skregali s pametjo. Ker smo dobrega srca, bi nam bilo žal, Če bi jih ne imeli več v naši javnosti, kajti marsikatero prijetno in zabavno uro so nam že pripravili. Toda da grozi ta katastrofa, moramo sklepati iz kom|unijkfejfa, ki so ga izdali o seji' svojega vodstva, V tem komunikeju, M smo ga priobčili zadnjič, liberalno vcGstvo mogočno naznanja, da je gospodarski delovni program, ki ga namerava vlajiu predložiti strankam v odobrenje, za Slovence ugoden in bi pomenjala odklonitev oškodovanje našega ljudstva. To se sliši prav lepo, tojla ta program še znan ni, vlada- ga ni še nikomur predložila, a liberalna pajmet že ve, da je »Sprejemljiv. To je res logika političnih nesposobnežev. Edina sreča, da usoda slovenskega ljudstva ni v rokah teh ljudi.
Usoda štajerskega deželnega zbora: („Montagsblatt“ piše: „Pogajanja o delovnem programu se bodo nadaljevala, četudi se brezpogojno skliče deželni zbor na dne 9. januarja, 'Včeraj so se vršili pogovori med namestnikom In poslancem Waistianom. V prihodnjih dneh se pričakujejo y dvoSrpu zastopniki veleposestva in kmalu nato tudi Slovenci. Med 'božičem in novim letom se bodo končala pogajanja, ki se pa ne bodo vršila neposredno, ampak: s posredovanjem.“ — V pondeljek se je »odpeljal cesarski namestnik grof Clary radi pogajanj na Dunaj. — List „Grazer Volksblattu“ od dne 20. t. m. se poroča iz Dunaja z dne 19. t. m.: „Danes je prišel (štajerski namestnik groi Clary zopet v parlament, da konferira z raznimi voditelji, med temi tudi z dr. Korošcem, o đela-zmožnosti štajerskega deželnega zbora. Namestnik Clary je konferiral tudi z ministrskim predsednikom in z ministrom notranjih zadev. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden iv Gradcu. Pogajanja pa imajo baje ugoden potek.“ — „Tagespost“ od dne 20. t. m. prinaša tudi daljše poročilo o razgovorih v državni zbornici in piše z ozirom taa vsebino razgovorov :	„V teh razgovorih nav(aja namestnik materijo
delovnega programa za deželni zbor štajerski, kajteri M bil bistveno gospodarski in .bi obsegal predloge o bedi, zgradbi železnic, cest, in bi tudi vseboval predlogo o zvišanju učiteljskih plač. Tudi ureditev deželnega gospodarstva spada v delovni načrt. Vi teh pogovorih se je namestnik lahko prepričal, da je gospodarsko stanje (dežele od vseh strank priznano slabo, obljublja se pa sprememba od zasedanja, deželnega zbora, Sicer je treba še nekaj formalnih zadev narodno-politične vsebine rešiti, zaradi česar se bodo prihodnji teden v Gradcu nadaljevala pogajanja.“
Srečko na obroke v korist „.Simenski Straži.“
400.000	in 200.000 frankov znašata glavna dobitka turških srečk, žrebanje vsak drugi mesec, mesečni obrok za eno srečko 4.75 K. Poleg turške še tri druge srečke z nadaljnimi glavnimi dobitki 100.00,0 frankov, 90.000 in 30.000 K s skupajj 15 žebanji v letn, mesečni obrok 6.25 K. Različne skupine srečk, pri i loriji »znaša najvišji glavni dobitek 100.000 frankov z najmanj 6 žebanji v letu, mesečni obroki po 3 K, 5.50 K in 11 K. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Pojasnila daje in naročila sprejema gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Kdor bi hotel pri posredovanju prodajje srečk v korist „Slovenski Straži“ sodelovati, naj se izvoli javiti.
Štajersko.
Maribor. Državni poslanec ,Wastia(n je, kakor poročajo listi, glasoval za zloglasni Malikov predlog za reformo zakona, Ta katoliški mož je tedaj za to,,
da. 'se sme mož od žene poljubno ločiti in se poročiti z drugo. Mariborske dame gotovo ne bodo hvaležne gospodu poslancu za to .„ljubav,“ S tem glasovanjem je Wajstian očitno pokazal, d'a mu je yec svobodomiselna, protiverska gonja, kot blagor ljudstva,
Maribor. („Marburger Zeitung“ od dne 16. t. m. napada .„die Dunkelmänner von Marburg“, posebno; pa velečastitega gospoda profesorja 'Mjarkošeka, ker svari in varuje mladino pred nevarnostmi modernega življenja ter navaja k moralnosti in poštenosti. Ali je to ljubezen do naroda! ? Dvomimo!
Maribor. „Slovenska Straža“ priredi na Silvestrovo v dvorani Katoliškega delavskega društva — Flössergasse ji — slovesen družipski večer. Na sporedu bo: javna tombola, krajša Šaljivkarenodejanika, in več drugih zabav. Opozarjamo že v najprej na to prireditev.
Maribor. Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrl tukaj v 59. letu svoje starosti c. kr. hadkomisar finančne straže Franc (Tuma, Pogreb se vrši danes dne 20. t. m. popoldne.
Studene! pri Mariboru. Vabimo k božičnici, katero prirede združeni Slovenci v nedeljo dne 24. t. m. v prostorih gospoda Šauperla v Studencih „zur weissen 'Fahne.“ Spored: 1. Nagovor. 2. Pozdrav go-stoVj Steli Vokajp. 3. Deklamacije, Zelika Pohar, M. Kramaršič, Milica Košiček. 4. Dvogovor, Pepi in J. Vokač. 5. Novoletno voščilo, Marica Bende. 6. Petje, otroški zbor, 7. Obdarovanje otrok. Ziacetek točno ob 2. uri popoldne.
Hoče. V nedeljo dne 17. t. m. je nastal v Sp. H očali v neki tovalrni (Impragnierungsapstalt) med tamošnjimi delavci prepir, pri katerem sta Jakob Merz in Jernej Repei sodelavca Jakoba Ceha talko stepla, da je zadobil več poškodb.
Ptuj. Iz raznih vzrokov se občni zbor Krčevinskega bralnega društva ne vrši to nedeljo, temveč se preloži ha pozneje. Do; tedaj pa naj dnuštveniki pridna agitirajo, da bo res lepa udeležba.
Zgornja Poljskava, Pred nekaj dnevi je 641et-ni najemnik Anton Barčič na Zgornji Poljskavi donna v pritličju talko nešrečno padel, da si je spalimil desno nogo.
Leitersberg pri Mariboru. Miha Vervega, viničar v Pocohovi, občina Leitersberg, se ga je v soboto dne 16. t. ta. zvečer v mestu nekoliko preveč nrlvlekel. Radi tega ga je žena doma okregala, in da bi ga za vselej odvadila pijančevanja, ga je s pomočjo sina prijela 'in ga ne ravno prevleč ljubeznji-vo obdelala. TjuUi neko poleno je igralo preo jšnjo vlogo. Vervega je zladobil več telesnih poškodb in ves krvav je zbežal od doma, in je hitel naravnost v bolnišnico,
Slivnica pri Mariboru. Na Štefanovo, to je dne 26. t. m., po večernicah,.se,bo v stari šoli predstavljala igra „Mojstra Križnika božični yeöer.“ Vabimo vso prijatelje poštene zabave, da de v obilnem številu udeleže predsta(ve. Vstopnina kakor navadno. — Odbor mladeniške zveze.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. !Zjvedeli smo, da nameravajo tukajšnji liberalci prirediti v kratkem neko veselico, pri kateri bodo porabili tudi oder našega bralnega društva. Mi nimamo ničesar proti njihovim prireditvam, toda jako čudno se nam zdi, kdo da jim je dovolil uporabo odra, kajti danes smo povprašali več odbornikov bralnega društva, a vsi so nam izjavili, da o tej zadevi še niti seje ni bilo. Četudi se že n,a|s, ki smo največ žrtvovali za oder, n vpraša, treba M bilo vsaj društveni odbor vprašati, kajti samo ena oseba, in morda, še le samo knjižničar, vendar ne sme poljubno razpolagati z društvenim premoženjem». Pazite, da se ne bo tako pripetilo, kakor pred štirimi leti . .» . . Ali se še niste izučili? — Star društvenik.
Slov. Bistrica. Opekarno nemške firme Lender je 'kupila Češka firma R. K. Ježek, tovarna poljedelskih strojev. Nemci zelo vzdihujejo v svojih listih, ker se slovanska posest v Slov. Bistrici vedno bolj množi. Reveži.
Slov. Bistrica. Naše katoliško politično društvo ima na Štefanovo dne 26. t. m. ob 8. uri popoldne javno zborovanje v hotelu „Avstrija.“ Poročali bodo gospodje poslanci. Možje in mladeniči, pridite številno!
Remšnik. Občinske volitve, ki so se vjršile v četrtek dne 14. t. m., so jpo hudem boju za Slovence ugodno izpadle. V III. in I. razredu smo zmajgali popolnoma, v| II. pa vsaj deloma. Vsi mairenberški protestanti in janičarji, domači in iz Dravske doline, so prikobacali ta dan na naš strmi 'hrib, dja bi dobili riašo lepo občino v svoje kremplje. Ni se jim (posrečilo, Remšnik je naš!
Iz Slovenskih goric. Naš okrajni glavar se je zopet povrnil. To čutijo vsi občinski in drugi uradi, ki imajo opraviti z okrajnim glavarjem, kajti naenkrat so zopet začeli prihajati samo nemški dopisi od okrajnega glavarstva. (Župani, vračajte vsem uradom samo-nemško dopise ter bodite v tem vstrajni!
Celje. Tukaj je umrl najstarejši meščan, Jak. M,astnak, v starosti 97 let.
Sv. Jernej pri Ločah, Vsled slabih letin in slabih. Časov, v katerih živimo, bi se nas pač čestokrat polastil obup, če bi nikjer več ne našli nikogar, ki bi se potegoval za nas revne kmete. Vsaka številka Vašega cenjenega lista gre od hiše do hiše, vsak že komaj čaka, da jo dobi v roke. Saj se pa tudi Vaš list krepko in navdušeno poteguje za naše koristi in nam jasno siika naše vsiljive prijatelje, štajercijance in, liberalce, v pravi lučk Sicer te golazni pri nas m
dosti, in še ti se večkrat poskrijejo. Pač pa zlezejo redno v dobi volitev na dan, zato jih tudi predobro poznamo. Naš (trden sklep je, poskrbeti, da se bo Vaš cenjeni list razširil pri nas, da bode prihajal v obilnem številu v sleherno slovensko vas.
Savinjske, alpe niso samo imenitne za hribolazce, tem|veö tudi za živinorejo. Pod skalnatimi vrhovi, kateri so cilj hribolazcev, be razprostirajo lepi pašniki, večinoma lastnina gornjegrajske grajščine. Tloda pašniki go, kakor pravimo, kakor jih je Bog dal. Do sedaj se za nje ni ničesar storilo. Pa letos sme zaceli. Imeli so gospodje agrarni komisar Simar Gali, agrarni nadzornik Pelko ter. višji nadzornik Posch obhode po našin planinah. : Že mqseca majni-ka so se začele priprave. Nato se je ustanovil alpski svet, broječ šest odbornikov in tri namestnike, med 'katerimi so znani možje (tukajšnjega okraja. V spremstvu enega ali drugega odbornika alpskega sveta sc si omenjeni gospodje ogledali grajščinske in kmečke pašnike tekom avgusta, septembra, oktobra in novembra v solčavski, lučki, ljubenski, šmilieijski, gornjegrajski in bočki občini. Da to ni malo delo, ve vsak, kdor pozna naše hribovske razmere. In sad tega obhoda je bila seja dne 12. t. m. v. Lučah poji predsedstvom načelnika alpskega sveta, kjer sta gg. Sima-Gall in Pelko predložila že načrte za zboljšanje planin: (Okrešelj, Klemenšekova planina, Robanov kot in Menina planina, ki je največji in najlepši pašnik na celem Spodnjem Štajerskem in se tudi bo, toliko lahko rečemo, ako se vse napravi, kakor je v načrtu, lahko kosala s švicarskimi! Vsi ti načrti, ki so bili z malimi spremembami odobreni, se Še letos predložijo ministrstvu s prošnjami za podporo, da se tako že lahko z drugim letom začne z delom. Zlasti bo zasluga omenjenih gospodov, ki so se na željo alpskega sveta tako zavzeli za naše planine, da naš kmet dobi kmalu več paše za svojo živino, katera sedaj strada tečne krme. Naše gospode poslance pa še prosimo, da na odločilnih mestih podpirajo naše delo.	—Še.
Šoštanj. Ker se k božičnici, ki se vrši dne 21. t. m. popoldne, posebna vabila ne 'bocto razpošiljala, vabimo kar potom časopisja,, da se po možnosti vsi, ki gorko Čutijo za deco našo zlato, te prireditve udeleže. Prvi del, otročja igrica „Palčki“ s petjem se vrši v gledališki dvorani pri Rajšterju, drugi del, bežično drevesce in obdarovanje malčkov, pa v šeli. 'Zveza z vlaki za prihod in odhod gostov 'je nad vse ugodna. Pridite torej v mnogobrojnem številu, saj bodete odnesli v svojih srcih svetel spomin na blesk srečnih otročjih očesc ...
Marija Nazaret. Na sv. Stefana dan, 'dne 2»). t. m., priredi naše slovensko katoliško izobraževalno društvo veselico z igro in petjem. Igrala se bo igra. „Repoštev“, petje pa bo proizvajal cerkveni moški in mešani zbor. Pridite, prijatelji društva in vesele zabave, v našo sredo v obilnem številu.
Kranjsko.
Ljubljana. Pri volitvi župana v pondeljek dne
18.	t. m. je bil izvoljen žup'anom ljubljanskim dr. Tavčar. Dobil je vseh 23 liberalnih glasov. S. L. S. je združila) svoje glasove na lastnega kandidata dr. Detelo, Nemci ravno tako na 'svojega kandidata dr. Ambroschitza.
Umrl je v nedeljo 'dne 17. t. m. pqpoldne na Brezjah znalci gostilničar 'Anton Gabrijelčič, pristaš
S.	L. .S., predsednik odseka Orlov, odbornik Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, v 31. letu starosti. Svetila mu večna luč!
Novo tiskovno društvo se je ustanovilo v Kranju. Namen društva je, da deluje potom tisjka po načelih katoliške ,vere za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva zlasti na Gorenjskem.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Tripolis.
Dva italijanska polka sta zasedla oazo Tadžu-M ob južnovzhodni strani Ainzare. Se predno so pa. Italijani dospeli do oaze, so isto že zapustili Arabci in Turki.
Radi (pomanjkanja vode je popolnoma izključeno nadaljnje prodiranje Italijanov, kajti r.atvno po-manjkanjo vode je glavni sovražnik Italijanov. Treba *je 80.000 mož preskrbeti z vodo, kar je pa nemogoče. ker primanjkuje velblodov.
Italijani so začeli graditi ozkotirno železnico iz Tripolisa do Ainzare; predno bole pa ista zgrajena, boda pretekli meseci.
Postopanje Italijanov v Rude čem morju.
„Zeit“ priobčuje sledeči dopis turškega poslaništva:,
„Qid avtorizirane strani smo izvedeli:	Povelj-
nik turških čet v Jemenu poroča, da se y tem vilajetu ni izvršila nikaka koncentracija čet.' Vendar pa govore italijanska poročila o koncentraciji Čet, da s tem opravičijo bombardiranje turških pristanišč. (Tako so pretečeni petek Italijani bombardirali ravno ob uri molitve neko mošejo severno oil Mokke. Pri' Stem jo bilo devet oseb ubitih in mnogo ranjenih. Ta neopravičljiv napad na religijozno hišo na kraju, ki ni utrjen, nasprotuje vsem načelom mednarodnega) prava in človekoljubnosti.“
v dobrem stanu ohranjeni zimski SuRnJI dolgi 110 in 115 cm. in Jakef-obleka, še skoraj nova, se po zelo nizki ceni proda pri Josipu Mačah, krojač, Stolna ulica št. 5 v Mariboru.	198
Harmonij,
velik, lep, firma Maier-
____________ ^ Fulda, amer. sistem: tenlus- a
Orgel, 2 manuala, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in f 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali galon, s 75 regi- • stri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veli- Z častnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez $ vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo ♦ na upravništvo tega lista.	192 *
Lepo posestvo, 1189 3
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem, se proda iz proste roke radi družinskih razmer. Zemlje je okrog 10 oralov, ki je povsod lepo pripravna za zgradbo poslopij. Leži tik okrajne ceste. Poslopje je tudi zelo ugodno 'za kako obrt. Cena se izve pri posestniku Miklauc (p. d. Pavšer.) v Lokah št. 10. pošta Trbovlje.
Trgovina špecerijskega blaga
(Allan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
ü	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
™ in solidne postrežbe:
gg ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rnma, ® slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. H Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, m orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega,, Luc coins“, mastina in klajno apno. Ob JEJ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi gg v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja ■■ in vrtove. :-: :-: :-: :•: :-: :-: :-: :-: :-: if	Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in
__ druge kadilo in olje.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
!WeIs, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se »račajo. Ceniki zastonj.
m f Prevzamem vsa dala 4M dekeraešjske, slikarska m W Pleskarske sirek», katera izvršujem vestne in po najfilžjth cenah.
Hitel Biten i Celje
k. Gospodska ulica 5.	^
Električno razsvetljavo
za cerkev, Župnišče, gostilno, trgovino ali druga) poslopja da mali motor (F/sPh) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije, .Gori lahko 20 do 30 električnih žairnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje, pove upraviništvo ’Straže.“
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za
IT	mošt, vino, žganje, mleko
i. t. d. prave klosterneu-■ SjE&L	burške v velikem izboru.
,	Posebno priporočam no-
ve slovenske plošče za ^ -	S	gramofon, v katerih i-
Jf	^	A*' imam sedaj posebno ve-
Popravila se točno in hi-
Urar, očalar in zlatar
FustejBureš Ntite
Tegethofova cesta it 39.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, Orehe, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Pozor I Pozor!
Prva naj več j a zaloga in izdelovalniea čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in nuj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaša in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Štefan Strašek, Celle.
Cast nam je naznaniti, da smo z današnjim dnem otvorili podružnico
Gpifea cesta št
|v hiši 9# tC©§©§l€ü) ter se tem potom najvljudneje priporočamo za izvajanje vseh v bančno stroko spadajočih transakcij.
Naše središče v Ljubljani, kakor tudi naše podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, naša zastopstva na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, New. Torku i. t. d. omogočujejo nam, da zamoremo dana naročila izvršiti najhitreje, najbolje ter z zelo malimi stroški.
Radevolje tudi postrežemo s posebnimi kondicijami in upamo, da boste v najkrajšem času našli priložnost, prepričati se o naši kulantnosti, v katerem slučaju se bodemo potrudili, p. n. v vsakem oziru zadovoljiti in posvetiti posebno pozornost cenjenim naročilom.
Z odličnim spoštovanjem
ms	Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju.
OdgoTorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk^tiskame sv. Cirila v Mariboru.
Založnikom izdajatelj: Konzorcij «Straža“