Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. M
»Milani, v soboto, 14. avmsia mis,
Leto XLlll.
es Velja po pošti i bb
Za celo leto naprej . . K 28'— » en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 3S-—
V Ljobljanl na dom:
Za celo leto naprej .
za en meseo
2-
V oprati preleman meseCno „ 1*70
s Sobotna Izdaja; as
za celo leto ...... „ 71—
za Ifemčljo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo. „ 12-—
SLOVENEC
Insoratl:
EBostol',aa petltvrsta (72 mm): . . po 18 v
za enkrat za dvakrat za trikrat
• . . . „
15 13
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zaMo. osmrtnici lil:
enostolpna petltvrsta po 23 vin.
• Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelja ln praznike, ob S. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
-- OredniHro je v Kopitarjevi nliol štev. 8/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Kriza v nemški socialni demokraciji.
Obnašanje social, demokratične stranke v Nemčiji ni bilo ob uri, ko se je nahajala domovina v največji stiski, nikoli prav jasno, posebno pa ne edino in sklenjeno kakor v drugih političnih strankah, posebno v centrumu, konservativni ali narodno-liberalni stranki. To je umljivo in v zgodovini stranke utemeljeno. Nikdar ni bilo resnično edine in sklenjene nemške socialne demokracije. Stranka, ki jo je rodila in odgojila opozicija, bo morala tudi v sebi sami vedno računati z nasprotujočimi si elementi. Tako je tudi s socialno demokracijo, Bebel se ni nikdar popolnoma otrebil lupin svojega meščanskega poko-ljenja. Iz vsega početka s0 bili v stranki boji med Lasallovci in Marxisti. Strankin zbor v Eisenachu je ločeni krili sicer zopet združil, toda sovražne čete so se le navidezno zedinile pod strankinim praporom. Nasprotja so ostala do današnjega dne. Vedno sta bili dve skupini v taboru nemške socialne demokracije: ena je čisto in popolnoma zavzemala stališče sodobne države, druga je pa stremila za nedosegljivimi cilji. Tako je vedno bilo. Le ime je bilo drugačno. Najdalje se je nasprotje očito kazalo tedaj, ko so ti stali nasproti revizionisti in Marxisti; kasneje je spor označeval prepir glede strokovnih društev in zadrug.
Tu je prišla svetovna vojna. Neizmeren val navdušenja se je zgrnil nad nemškim narodom. Cesar in ljudstvo sta bila eno. Pač ni manjkalo glasov, ki so napovedovali, da bo socialna demokracija delala težave. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, Socialnodemokratična frakcija je glasovala za vojne kredite. Ko je nemški cesar izrekel besedo, da ne pozna več nobenih strank, marveč samo še Nemce, so se ob klicih »Hoch« cesarju dvignili s sedežev tudi socialnodemokratični poslanci. Kasneje seveda je bilo edinosti v socialno-demokratičnem taboru zopet konec. Javno in tajno se je hujskalo in poslanci niso imeli lahkega stališča, k0 so branili svoje glasovanje. V prvi vrsti je bilo osrednje glasilo stranke, berlinski »Vorvvarts«, ki je delala poslancem in strokovnim društvom velike težave. Strankino vodstvo je pustilo napadene na cedilu. Tedaj je nastopil poslanec Legien z govorom, v katerem je povdarjal, da se morajo zaupniki strokovnih društev bolj nego doslej brigati za politično življenje in stranko kot tako. Posl, Heine je imel v Stuttgartu znamenit govor proti »rovarjem«, posl, Kolb, naj-
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nliol šL 8. - Bačnn poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravniškega telefona št 188.
ostrejši nasprotnik Bebla in Roze Luxem-burg, je pisal plameneče članke proti njim, Branitelji parlamentarne frakcije in njenega stališča so predvsem dokazovali, da je glasovanje za vojne kredite v prvi vrsti v korist delavstvu; posl. Legien je naravnost povedal, da je bil Marxov izrek, da delavec nima kaj izgubiti razen svojih okov, opravičen samo v času, ko še ni bilo nemške socialne politike in strokovnih društev. Sedaj mora delavec stati na stališču sodobne države.
Tako je donelo iz mnogih' in mnogih strankinih in strokovnih listov. Kdo pa so bili »rovarji«, proti katerim se je nastopalo s ta'ko silo? Rovarji so se precej dolgo previdno skrivali. Pač je bevskal Kautz-ky v različnih spisih, a to je vedno delal. Končno se je stvar razjasnila. V »Leipzi-ger Volkszeitung« je izšel članek, ki je stranko zaklinjal, naj opusti geslo, da se »zdrži do konca« in uvede akcijo za mir. Članek je napisal Kautzky, podpisala sta ga pa člana strankinega predsedstva dr. Haase in Bernstein. Zadnji je s tem poko-paj svoje življenjsko delo, »Leipziger Volkszeitung« je oblast ustavila, Kmalo nato so rovarji še bolj dvignili svojo krinko. Predsedstvo socialnodemokratične stranke na Nemškem je v ostrem nasprotju s stališčem večine strankine parlamentarne frakcije izdalo manifest za, mir. » Vorvvarts«, ki je manifest priobčil, je bil prepovedan.
Razdor je postajal od dne do dne očitnejši in večji. Pokazalo se je da stoje strokovne organizacije na eni, politične pa na drugi strani. Radikalci pod vodstvom Kautzkega, Haaseja, Bernsteina in Klare Zetkin so vedno bolj hujskali proti strokovnim društvom in njihovim voditeljem, kakor tudi proti večini parlamentarne frakcije, ki še vedno vstraja na stališču, da se v interesu delavskih slojev dovolijo tudi nadaljnji vojni krediti. Radikalci pa izkoriščajo razpoloženje mas proti draginji živil, da morejo v kalnem ribariti. Z nekega centralnega mesta so se razposlali letaki, brošure in oklici na vse naslove strokovnih in strankinih zaupnikov s pozivom, da pošljejo strankinemu predsedstvu proteste proti parlamentarni frakciji. V Berlinu, Hamburgu in Monakovu so radikalci poslali na strankine shode govornike, ki so imeli nalogo, da udrihajo proti parlamentarni frakciji. Le-tej to seveda ni bilo prijetno. Doživeti je morala da se je ves agitacijski aparat porabil proti njej in ne proti centrumu. K temu je prišel oklic: »Zapoved sedanje ure«, naperjen proti poslancem in strokovnim društvom. Strankin odbor je nato sklenil izjavo, da sc posto-
panje radikalnih' voditeljev ne ujema z njihovimi dolžnostmi kot voditelji stranke. Haase, predsednik strankinega zastopstva, je nato izjavil, da kljub temu ne bo položil svojega mandata, ker da ga ni prejel od strankinega odbora, marveč od strankinega zbora. Podpira ga »Vorvvarts«. Med temi neprijetnimi dogodki je zborovala konferenca zastopnikov strokovnih društev, ki se je znova zavarovala proti temu, da bi se strankin prepir prenesel v strokovno organizacijo. Z ogorčenjem je zavrnila poizkuse »posameznih skupin«, da bi naredile zdražbo, in sprejela sklep, ki se ob koncu glasi: »Konferenca smatra stališče, ki je zavzema pretežna večina socialnodemokratične frakcije, strankinega odbora in predsedstva, kot edino pravo za korist delavstva in strokovnih društev. Nazori, ki jih zastopajo posebni zvezarji v Turčiji, nasprotujejo bistvu strokovnih organizacij, in ako bi se izvedli, bi bilo izročeno pogubi vse, kar so strokovna društva ustvarila in za čemur streme,« To je za radikalce hud poper. Proti agitaciji Klare Zetkin se je ustanovil nov strokovni ženski list.
Socialnodemokratična stranka na Nemškem je v polnem razdoru: frakcija v državnem zboru razbita, nazori v strokovni organizaciji razdeljeni, listi razhujskani drug^ proti drugemu. Na Virtemberškem sla že dve socialnodemokratični frakciji v deželnem zboru, Razentega odpadajo od mednarodne zveze socialnodemokratičnih strokovnih društev, ki ima svoj sedež v Berlinu, mnoge zunanje organizacije in zahtevajo, da se sedež zveze prenese v Švico. Vse to kaže, da je vsemogočnosti nemške socialne demokracije konec.
I goriškega tojlCa.
Napad na Pevmo med nevihto.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob Soči, 9. avgusta 1915.
Nebo na jugozapadu je zatemnelo. Izza Brd so se valili preko Števerjana težki, črni oblaki na goriško ravan. Dušeča sopara je ležala v ozračju. Nepremično so viseli listi na drevesih, kakor v temni slutnji. Kmalu so začele padati težke, debele kaplje, veter je završal v srebrnih listih oljk in usula se je nevihta.
Tedaj so vstajale iz laških strelskih jarkov kolona za kolono in se razpršile v rojne črte. Skozi naliv smo videli le nejasne obrise, ki so se vedno bolj bližali našim okopom. Črta za črto. Naši topovi so zagrmeli v to šumenje težja, kakor da
bi hoteli tekmovati z grmenjem neba in pošiljali v laško mravljišče pod našimi postojankami ogenj in smrt. Naše strojne pu-ške so zaregljale, šrapneli so se razbliska« vali in ročne granate so treskale v sovražnikove vrste. Strašna je bila ta pesemi grom in blisk neba in šumenje dežja se je združilo z bobnenjem topov, z udarjanjem šrapnelov, z regljanjem strojnih pušk...,
A laška pehota je vztrajala. Vedno nove množice so se valile preko padlij) čet, ki so se zvijale v mlakah umazan^ vode, pomešane z rdečo, vročo krvjo.
Naše čete, ki so v dobrih' kritjih" že t mrzličnim ognjem stiskale puške so prešl« k protinapadu. »Juriš!«
In spustile so se po vinogradih preko razmočenih polj skozi nevihto na sovrai* nika. Dež jim je udarjal v obraz, a kdo •• je zmenil zanj? Že je stala četa ob č*tj, mož ob možu. In ta človeški klopčič se je pomešal, valil iz brda na brdo med besnim narihanjem z bajonetom, s kopiti, se pestmi, Strašna borba se je razvila, boj za življenje in smrt. A naše čete so podile ne« vzdržema sovražnika kljub njegovi ogromni premoči preko trt, preko steptaniK polj vedno dalje, vedno dalje, skozi vihro in naliv. Celo ur0 je trajal boj in s strašnimi izgubami se je umaknil sovražnik pod ognjem naših granat in šrapnelov v varna kritja.
Nevihta je ponehala. Težke kaplje so padale z dreves na kupe mrtvecev, ki so ležali v mlakužah v blatu. Preko bojnega polja se je odtekala v potokih umazana voda in hladila pekoče rane, ki so široko zevale na glavah in prsih laških ranjencev in se združila s krvjo razmesarjenih teles.
Trak večerne zarje je zagorel nad Grojno in vse je potihnilo in zamrlo . . .
Ob slovesu.
V maju je bilo. Hodil sem po naših Srdih, v solncu se smejočih, Črešnje so zorele in akacije so duhtele ob potu. Sence so še spale v dolinah, ko so na gričih za-molili jutranjo pesem zvonovi belih cerkva, da so zapela vsa brda v jutranjem solncu.
»In s pesmijo v srcu in z vriskom na ustnih, da vse je kipelo po mojem telesu, sem gledal trpeče, vesele obraze, poslušal njih tajnosti kakor o kresu ...«
A tisto jutro je zagorel južni rob naš« domovine in nenadoma je planilo v to lepoto naše zemlje vse ono strašno, brez-meno gorje vojne, ki smo ga prej le slutili, ker je bilo tako daleč, daleč od nas. Zdaj nas je udarilo nenadoma v vsej ne-
UjeiniK.
P- t. — Ta teden sem imel nepričakovan, a izredno ljub poset, slučajen sicer, a dvojno zanimiv. V Ljubljano je pnsel službeno kot vojak nekdanji sošolec moj, učitelj p. iz Sore.
In kakor je že ta doba sploh doba presenečenj, mi je bila presenečenje novica, da služi pri vojakih pri istem oddelku kakor moj prijatelj Visoki, to je pri... pehotni diviziji nestalnega bivališča. Isti diviziji je prideljen tudi major T..ev bataljon krnskih postojank, k čegar moštvu spada naš — Otrobar.
O tem čestitem tovarišu sem doslej povedal že toliko, da se je gotovo priljubil vsem cenjenim čitateljem »Slo-venčevim« kot drag znanec že iz opisov. Kdor ima priliko spoznati ga osebno, temu ne uide več iz spomina.
Prigodilo se je, da je imel Otrobar posla pri divizijskem štabu in tako je prebil 24 ur v družbi z Visokim in učiteljem P. Da je, zlasti poslednjega naravnost osrečilo to novo znanstvo, se razume skoro samo po sebi. Saj ga je poznaj že nekoliko iz opisov Visocega ter iz »Slovenčevih« podlistkov, ki vzbu-
jajo na fronti splošno zanimanje in ve-selost, tako da me znanci še danes po par tednih prosijo, naj bi jim postregel ž njimi, kar sem tudi storil, v kolikor mi je bilo mogoče po prijaznosti uprav-ništva.
Ko je torej opravil svoj posel in prejel naročila za svoje poveljništvo, se je posvetil imenovanima, ki sta ga pred vsem morala izdatno založiti s tobakom. Čudom se je čudil P., da v vsem tako skromnem možu duhana ni bilo izlepa zadosti, nikar že preveč. Toda kaj ve on, kaj se pravi trpeti glad in žejo ter vsa urja in neurja v strelskem jarku po krnskih skalnih pustinjah!
Prinesel mi je tudi list, a ker se tiče le-ta po večini ožjih družinskih razmer, ni da bi ga priobčeval. Le konec bom navedel h sklepu teh vrst, v ostalem ,pa dal besedo prijatelju P. v pripovedovanje. Seveda je vse to pripovedoval tovarišema Otrobar sam, če je zato vmes kaj latinskega, naj ne moti nikogar. Po bistvu utegne biti vse resnično.
Kako jc bil odlikovan, je povedal že sam. Teden dni pozneje in sicer ponoči pa je bil — ujet. A ne ustrašite se, lisjak sc jim je izvil, prizadevši hkrati sovražniku znatno škodo s svojimi napačnimi informacijami.
Ko se je stemnilo, je dobil dvanajst moz in ukaz, naj zasede postojanko št----in ako mogoče in čo nanese po
okolnostih, naj se pomakne tudi više, sploh naj se priplazi kolikor mogoče blizu k sovražnim jarkom. Kako naj izvrši povelje, o tem naj premisli sam, kakor najbolje noj de. Samo toliko mora naziti, na ostane v stiku s telefonsko postajo pri najbližji postojanki, odkoder naj poroča, kar bo našel.
Dokler je šlo varno, so prodirali skupaj, on in njegovo moštvo, junaški Dalmatinci. Otrobar je imel s seboj psa, a ščene mu je napravilo zgago. Preveč se je bil zanesel nanj, dasi je bil še premalo izurjen.
Ko pa so prišli bližje sovražnim, skrbno pazečim stražam ter se je pojavila nevarnost, da bi jih strelci zapazili, so izginili v prvi bližnji jarek. Vodnik je poznal kraj, zato ni bil kar nič v zadregi, kako bodo prodirali proti naznačeni postojanki. Dal je odviti ljudem vrvice, katere imajo pri sebi vsi krnski lovci. Vsa komu je dal v roko konec, sam prijel prvi konec in se namenil plaziti prvi.
»Svaki neka drži tvrdo u rukama konec. Ja idem prvi. Ako povučim lahno, onda za menom svi po redu dok se čuti gibanje. Ako povučim jako jedan put, onda svi: stoj i mir! Ako povučim jako dva puta, onda svaki ostavi mje-sto te odlazi bez riječi natrag ovamo. Ovdje se dočekamo. Razumjeli?«
»Jesruo, Kospodme!«
»I da mi šutite! Ako se tko ne po-vra.ti, ostali znadete, što vama je uči-niti. Tko se povrati, javi što je video! Bog, bračo!«
»Pa ako On če, svi čemo se povra-tit, inače Njemu dušu našu!«
Nato kratek molk v vročo tiho molitev in naposled ukaz: »Za menom!«
Otrobar je ovil okrog prstov konec vrvice in se splazil oprezno iz jarkžt Dočim se je napel prvi del konopca, se je splazil za njim drugi, za njim tretji in tako vsi do poslednjega. V gosti temi so se plazili neslišno, brez najmanjšega šuma in polahno se je napenjala vrvica, ki je vodila junake za vodnikom. Ker so znali, da so mu znani vsi obronki, se nihče ni zmenil za pot, temveč plezal za prednikom, kamor ga je vlekla zanjka.
A le počasi so mogli napredovati; mnoge prirodne in zgrajene ovire so jih ovirale prav temeljito, posebno tudi zato, ker je bilo treba skrbno paziti na vsak šum. Dolgo so bili že na hudem potu.
Sovražnik je k sreči miroval, le malokak strel so je razlegel po pogorju. Seveda je šinil pogostoma širok žarek te ali one sovražne žarnice preko reber, a ker so se znali potuhniti vedno o pravem času, jih polentarji niso zapazili.
Zdajci je zarenčal pes, ki je stopal tik pred Otrobarjem. Mož mu je zatisniJ gobec hipoma in krepko nakratko po-
pojmljivi grozoti, ki je bila v svoji nepojm-ljivosti še groznejša, da so usta le onemoglo zajecljala, ko je zavpilo v duši. Kakor jastreb s krvoločnimi kremplji je pla.-nilo med nas in nas razbičalo na vse strani. In žena ne ve za moža, mati ne za otroka, otrok ne za mater, brat ne za brata, sestra ne za sestro.
In videl sem jih, pregnance, brez doma, brez strehe, Ob cestah so ležali, starci in starke, žene in dekleta, matere z dojenčki in otroci. Ljubezen do rodne grude, ki je prej le tiho tlela pod težo vsakdanjih skrbi, se je razplamenela ob uri slovesa, da so usahnile od presilne bolesti solze v očeh, ki so se z zadnjim, dolgim pogledom vsesale v domove na solnčno prepojenih gričih, z bujnimi njivami, z zelenimi vinogradi prepletenih.
In mater sem videl: bežala je mimo ljudi naprej, naprej, kot blazna. V naročju je imela otroka in kri mu je curljala preko cvetočega obraza iz globoke rane na glavi, črna kri, preko oči, preko lic, preko ust. Nepremično je zrla nanj in v njenih brez-solznih očeh je bila groza in v njeni duši je grizla bolest. Ali si to ti, domovina — mati?
In naša polja sem videl: rodovitna, blagoslovljena polja. V bohotnem zlatu je valovilo žito med venci temnozelenih trt, ki so se šibile od prevelikih grozdov. Veter je zavel čez bogato turšico, da je za-šumela in se sklanjala, V solncu so ležala ta polja in čakala našega kmeta, da bi mu stotero poplačala trud in znoj. A prišlo je čez noč in pomandralo vse in poteptalo vse, da nisem vedel več, kje se konča pot, kje začne njiva.
In naše domove sem videl, kako so se rušili: od vrha do tal je treščilo, razrušilo, razbilo in uničilo vse, Groblje mi r«ž6 naproti, raz visečih razvalin se mi rogajo gola okna kot votla očesa lobanje.
In videl sem, kako so gorela naša svetišča, kako so padali zvoniki, da so za-plakali zvonovi.
In videl sem goreče vasi, požgane gozdove, Videl sem z gorko človeško krvjo oškropljeno kraško skalovje in mlake krvi na ohribju ob Soči.
Z mrzlimi, ledenimi rokami me je objelo tedaj trpljenje in smeh je zamrl na ustnah in ugasnila je radost v mojih očeh.
Prej nisem videl tvoje lepote, domovina. Šel sem mimo nje in nisem je opazil, Zdaj, ko so uničena tvoja polja in so porušeni domovi, zdaj, ko je prišel tat in te hotel odtrgati od gorkega, življenja željnega slovenskega telesa, zdaj šele vem, kaj si mi.
Domovina, domovina!
dozdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin,
»S silo neznano
si segla mi do duše globin:
kako te ljubim globoko ..
Odpusti! Odpusti!
Alojzij Res.
Izpfl Sv. Gore.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Goriško, 10. avg. 1915.
Kje smo? Italijani ondi, kjer drugi dan po vojni napovedi, a mi intenzivno že najmanj na Tilmentu: samo čakati treba, da se toli časa zadržana in nabrana bojna energija sproži, osvobodi v nevzdržni ofenzivi! Pa so predvčerajšnjem metali Vidmar et C. listke
iz zrakoplova v Trst: »Amici čari! 'A rivederci ai 18!« Prava logika perfidi-je! Osramotiti bi hoteli brezčastni politični komedijanti uprav na rojstni
dan našega presvetlega cesarja, njega in vso našo armado, in osem narodom AvstroOgrške zadati nezaceljivo rano z zavzetjem Trsta ali Gorice; ali oglasi se jih tisočev sto in sto: Italijan ne v Gorici, ne v Trstu tokrat polente jedel ne bo! Pač pa imajo naši Dalmatinci in drugi naši junaški stražarji brezpogojno utemeljeno nado, da bodo letos pili za potrebo črno italijansko vince. Dakle »A rivederci a Conegliano!« malo onstran Vidma, kjer zori italijanski Tokajec . . , Italijani se v istini pripravljajo: na celi fronti je mir, razen kolikor z delnimi napadi krijejo svoja premikanja. Pa vse so poizkusili. Od Ortlerjai do slovenskega Timava in od Devina do Gruža so vse otipali, da-li bi bile kje odprte duri ali vsaj kako okence v Avstrijo. Ampak na njih neutolažljivo žalost in jezo je bilo vse in povsod zamreženo ter zapahnjeno, kakor hiše v Milanu za časa kuge sv. Ka-rola Boromeja. In zdaj bi jih bilo sram, če bi jim ista žilica ne bila odrevenela: sram jih ni, ali bojč se nas, zelo se nas boje. In ta strah je moraličen predpogoj naših bodočih zmag. Pa so nas plašili neodrešenci goriški še pred izbruhom vojne, da ima Italija v Paluci tik meje nad 200 oklopnih avtomobilov, s kojimi bo obnovila zgodovinske čine Nemčije v Belgiji — v par tednih pod Ljubljano in Puljem. Mi pa nismo doslej opazili še nobenega posebnega delovanja gorioznačenih oklopnikov, razen pred par dnevi, ko so iz Ločnika na oklopniku obstreljevali tren in delavsko kolono v Vrtojbi, pa z vsemi 36 streli niso povzročili nobene človeške, ne živalske žrtve, pač pa so za ta svoj šport morali žrtvovati dragoceni oklop-nik, kojega je pogodil naš topniški strel, vrhtega še opazovalni zrakoplov, ki je bil zadet po drugem strelu, razbit in razcefran. Italijani zadevajo tako na debelo, to se jim mora vsekako priznati: na primer nunski samostan v Gorici so tako izborno zadevali, da so sodi iz kleti treskali v 1. nadstropju na tla. Hudomušnež je opomnil, morda se jim je zaskominilo po samostanski kleti; a ko so spoznali, da je šlo vse upanje doli po Soči, da bi ga oni pili, so se hoteli zmaščevati. A pili so ga naši vojaki, nekaj so ga prejeli zastonj, a drugo so pošteno plačali čč. materam, ki so odšle pred italijansko kulturo, iščoč zavetja, v slovensko Škofjoloko. Mi pa doslej še nismo čuli, da bi bil goriški nunski samostan slovenski zavod. Iredenta je — brezbožna, a maše pa le naroča za Viktorja, ko gre za to, da vlovi kakega avstrijskega duhovnika v besedi, da ga more odvesti, obsoditi ali celo ustreliti . .
Govori se, da so ustrelili preč. gospoda župnika-dekana v Tržiču. Ako je poročilo v dunajskem »Sonntags-glocklein« istinito, se je justični umor izvršil okoli sv. Viktorja. Prav verjetno se mi dozdeva, da so g. dekana, ki je bil že kot bogoslovec pri radikalnem krilu katoliške stranke z geslom: Vi-va il Papa r e, povabili, da mašuje za kralja . . . Kajpada tega ni hotel in morda je še pristavil, da za kralja, ki izobčenje deduje —■ ne more maševati in bilo je po njem . .» Preč. gospod de-
kan je bil eden najbolj gorečih duhovnikov v nadškofiji in predsednik društva duhovnov častilcev ., s Upamo pa še vedno, da preč. g. živi, najbrž so ga odvedli v Italijo, dočim so nekateri drugi gospodje, na primer kurat Leben v Breginju in dekan Peteani v Krminu, še v mejah stare Goriške. Dekan Peteani se je izborno izrezaL Povabili so ga ob prihodu v Krmin na slavnostni obed v palačo barona Lo-catellija. Dekan je izjavil, da ne more v hišo, koje gospodar je z doma. Predložili so mu v podpis pozdravni brzo-jav kralju Viktorju. Dekan je opomnil, da bo po sklepnem miru, ko Franc Josip I. dokončno odstopi Italiji Krmin kot »primo suddito« Italije, rad podpisal, a sedaj mu ni mogoče. In pustili so ga lepo pri miru.
Viktorju Emanuelu pa kličemo: Ne Viktor-Zmagoslav, ne Emanuel — Bog z nami, ampak z Dantejem: »Ri-corditi, spergiuro, del gran fallo, e sieti — reo, che tutto 1'mondo sallo!«
Bog z nami — Emanuel!
Dr. Marija n.
Pri armadi ob Soči
Tajni svetnik Frančišek pl. Boglar, državni tajnik izven si., član ogrske državne zbornicc, piše listu »Neue Freie Presse«:
, . . avgusta.
Že več dni jc tega, kar sem gledal, kako se Soča leskeče morju nasproti; pred seboj sem imel Gorico in Doberdob-sko planoto. Vrnil sem se domov iz srede onega dela naše armade, ki je tako srečen, da more po zgledu in na način naših prednikov obračunati z Italijani. Po več dneh pa še vendar nisem mogel obvladati vesele ganjenosti, ki se me je bila polastila, ko sem gledal vse to, kar se tam doli vrši. Pred menoj stoje sijajni paladini Radetz-kega in nadvojvode Albrehta, in navdušenje mladih vojaških let me objema. Čar, ki mi ne zapusti. In enako se godi vsem, ki sem jih videl tam doli na Goriškem; o tem sem se prepričal na Koroški fronti in tako je na Tirolskem.
Nekaj posebnega je z našo armado. Z ono trdno, zvesto, vrlo armado, ki, kakor se tam doli zopet vidi, nima para glede udanosti in poguma. Ravno ko sem prihajal iz Doberdobsko - Komenske planote nizdol, sem čital v Hoferjevem poročilu o drugi bitki pri Gorici skromno opazko, da bo šele zgodovina znala prav ceniti dela naših zmagovitih čet in njih vodij. Tako je! Tudi zgodovina še ima izreči svojo besedo, in ona ne bo beležila samo sijajnega čina našega orožja, marveč bo obenem nanj kazala tudi kot najlepši zgled te svetovne vojne in vojne zgodovine sploh, 'kar se tiče vojne umetnosti in absolutne hrabrosti. Niso bili preprosti, vrli vojaki, ki so tam doli zmagali večkratno premoč; tam so se borili in se bore, — to bo priznal kdor pozna in zna ceniti razmere — antični junaki. Dvigal pa jih je kvišku stari, podedovani vojaški duh naše armade, ki je uprav na teh bojiščih pognal najlepše cvetje. Ta duh je, vsled katerega pomeni število naših bataljonov ob Soči premoč proti sovražnikovim. Tega duha sovražnik v svojem računu ni upošteval, ko je njegova verolomna roka potegnila meč proti nam. Mislil si je, da je današnji rod že pozabil sporočila svojih prednikov, a moral se je prepričati o posebnosti naše armade, ki se zvesto okle-
pa tradicij, čeprav je postala ljudska armada in pristopna ljudskemu duhu. Da se zvesto drži zlasti onih tradicij, ki so v zvezi z zmagovitimi vojnami proti Italiji! Tako je duh Radeckega še sedaj Italiji nevaren. Čez četrt ure že, kar si doli, spoznaš, da se ozračje starih zmag še ni razblinilo, da nas še vedno ozko oklepa in — za to gre hvala voditeljem in častniškemu zboru — še vedno vzbuja navdušenje med vojaki. Ponosen in vesel postaneš, če prehodiš naše črte ob Soči in ob jugozapadni fronti ter vidiš, da so tam utaborjeni narodi Avstrije in Ogrske vsi ene misli in enega srca, polnega jeze in zaničevanja napram veroiomnemu nasprotniku.
Vedno mi bodo v dragem spominu ure, Ki sem jih preživel v čarobnem krogu armade ob Soči, Škoda, da razmere sedaj ne dopuščajo, da bi človek vse to povedal, vse o rečeh in osebah, kar bi hotel. Tako rad bi predočil vse toli zanimive vtise, ki sem jih dobil na svojih poteh od glavnega stana do fronte ter z leve in desne in ki so, ako je to sploh mogoče, moje občudovanje za našo armado, še dvignili. Začel sem razumevati, in to bi spoznal tudi kdorsi-bodi drugi, da stoji sovražnik vkljub svoji veliki premoči tedne in mesece kakor onemogel pred nami in da ga vsak gibljaj stane potoke krvi. Ni mogoče drugače, ko ima pred seboj armado, kakor je naša ob Soči. Če jo prehodiš, se ti zdi, da si sredi visoke šole, ki goji vojaške vrline in jih pusti dozorevati do sadja. Prostorne razmere in mreža občil so take, da opazovalcu ne uide noben važnejši moment. Bojišče je pred seboj kakor na dlani. Zdi se ti, kakor da čitaš v učni knjigi vojne zgodovine. Hodiš po stezah redu, samozavesti in neomajnega zaupanja na zmago. Najboljše označuje položaj to, kako se počuti armada in vsak posamezni vojak. Obrazi vojakov se takorekoč svetijo samozavesti; pride-jana sta vesel mir in zadovoljnost. Če bi tu pa tam ne srečavali transportov ranjencev, bi skoraj mislili, da se nahajamo na skrbno urejenem maneverskem svetu. Vrhu tega povsod znaki zdrave, samo po sebi razumljive discipline, 'kar človeka prijetno dirne. Na poti v Gorico smo prišli mimo večjega oddelka Bosencev, ki so počivali, Po napornih bojih so jih bili izmenjali, Vsi so ustali kakor en mož, da pozdravijo častnike, ki so se naglo vozili mimo njih. Ni trenskega voza, da bi koči-jaž ne obrnil strumno svoje glave v pozdrav. Taka mala znamenja govore cele knjige. Enak sveži vojaški duh se opaža pri vseh ob cestah zaposlenih delavskih oddelkih in pri raznih ob strani nameščenih zavodih. Vse moštvo je dobro opremljeno, vprežna in tovorna živina dobro rejena. Ojačenja, sveža krdela iz domovine hite prepevajoč v naročje gromenju topov, ki je stalno in močno, kakor da delujejo orjaške strojne puške. Vse čedno, kakor da gre na svatbo!
Kdor bi hotel spoznati ostro zarisano, tipično sliko naše armade, bi moral semkaj priti. Škoda, da te slike ne more začrtati svinčnik, da bi jo predočil vsem v domovini ter jim razveselil srca. Pa tudi če bi se to dalo spraviti v primerno obliko, enega momenta bi ne bilo mogoče, najzanimivejšega, najučinkovitejšega: absolutni mir, zavest, da je vse tako, kakor je, potrebno in razumljivo! Ta zavest se kaže pri vseh in pri vsem. Zdi se ti, kakor da v tem taboru še nikoli niso slišali besede: »živci« in kakor da jim je gromenje topov
tegnil vrvico. Nepremični so obstali vsi. Večkrat je še poskusil zarenčati pes, gospodar ga ni mogel ukrotiti drugače, da mu je trdno zavezal gobec. Znal je sicer, da čuti pes bližino tujih ljudij, a znati se naposled ni moglo, jeli so sovražniki ali prijatelji. Zato so vsi ležali nepremično na svojih mestih četrt ure, pol ure, kdo zna koliko. Merilo za čas poide skoro popolnoma na nevarnih patruljah; da bi bil pogledal na uro ter si zato prižgal žepno žarnico, si ni upal.
A ko se vendar ni pojavilo ničesar sumljivega, je naposled vodnik dal znamenje »naprej«, potegnivši nalahko vrvico. Kmalu se je začutilo, da plezajo ostali, in Otrobar si je odločno pomagal naprej.
Zopet so plezali dokaj dolgo in se po vodnikovi sodbi približali že dosti dobro postojanki, katero bi morali zasesti. Ker je bila dobro prikrita, je sicer ni bilo opaziti nikakor, a Otrobar jo je vedel najti tudi v temi. Še par nevarnih čeri, še nekaj potez in drug za drugim se bodo lahko zavihteli v varni jarek, počili par ur in šli oprezovat dalje, ta v tej, oni v oni smeri.
Nenadoma je udaril junaku v nos duh po tobaku. Mož ne bi smel biti tako strasten kadivec, da ne bi bil temeljito ponosi j al prijazne vonjave. In glej ga spaka, že po vonjavi je poznal, da prihaja ta dim od »caballeros ludros stineadores«, kakor je on v obče nazival slabe italijanske cigare.
To dejstvo ga je napravilo dvojno opreznega. Le po pednjih daljave se je
bližal zatišju, pazeč, prisluškujoč na vse plati. Sumil je sovražnika v naj-bližnjem jarku. Od daleč ne bi bilo toliko čutiti duha gorečih smotk.
In ni se motil. Nenadoma je začul pritajeno laško govorico, krepko je potegnil ob vrvici. Hotel je prisluškovati nemoten, da bi izvedel morda kaj koristnega, potem napadel ali se umaknil, kakor bi že kazalo. Potisnil se je še malo bliže in pritajeval sapo, da se ne bi izdal in čul bolje.
Pes je legel poleg njega. Ker je imel zavezan gobec, ni pazil nanj in v tem si je zdrsala žival s prednjima tacama vez z gobca.
Najbrž je vzbudil pri tem kaj šuma, nenadoma se je prikazal iz jarkov al-pinski klobuk.
Pes je zarenčal, skočil in zalajal. Otrobar mu je porinil med rebra bodalo, ali prepozno. Hkrati se je pokazalo več glav izza roba, zadonel je običajni sovražni klic.
»Sveti križ božji, sedaj sem izgubljen,« si je mislil Otrobar ter v hipu prevdaril, kaj bi bilo najbolje. Napasti ne more, tovariši so še predaleč doli, upor bi bil junaški, a nespameten. Kdo zna, koliko jih je makaroncev, žrtvoval bi sebe in svojo po nepotrebnem. Čc zbežim, ga ubijejo. Najbolje bo, da ga ujamejo. A če ga že ujamejo, ujamejo naj njega samega, tovariši morajo nazaj.
Samo trenotje je trajal la pomislek in krepko je potegnil dvakrat za vrv in izpustil konec, ki se je nemudoma
zdrsal nizdolu, znamenje, da se njegovi ljudje umikajo kakor dogovorjeno.
Iznova je zadonel sovražni stražni klic, hkrati se je razlegel strel. Krogla je udarila sicer v zemljo, a prav tik Otrobarja.
»Non tirare, sono solo e m' ar-rendo! *— Ne streljajte, sam sem in udajam se!« je zaklical, ko je spoznal, da je hipoma najkoristneje ujetništvo. Kdo zna, ali bode dolgo, Krn je Krn in on ga pozna vsekakor bolje kakor nasprotnik, bogme! Plena pa pri njem tudi ne bo zajel mnogo; revolver, nekaj patron, bodalo, no, škoda domovini baš ne bo preobčutna. Tako se mu je podilo po glavi, dočim se je namerilo preko obronka nanj več puškinih cevi.
»In alto le mani! — KvišEu roke!« se je začul ukaz v najvišjem tenorju iil osvetilo ga je več svetilk.
»Grom in strela, to pa ni baš prav lepo,« je zagodrnjal pri sebi siromak. »Toda sveta Majka božja na Brezjah, ti vidiš, da ne morem drugače,« je vzdihnil in dvignil roke.
Stoprav sedaj sta se približala 'dva sovražna alpina in ga vzela medse. A ko sta opazila podčastniške znake, sta ga odvedla h kapetanu, odvzemši mu revolver, patrone in bodalo.
Italijanski stotnik ga je jel izpra-šcvati o tem in onem. Ker je govoril ujetnik gladko italijanski, je trajalo zasliševanje dosti dolgo. Seveda je opazil laški oficir kar hitro, da jc boljši človek, in postregel mu jc s cigaretami.
Zanimal se je tudi, kje in kako si je pridobil odlikovanje, in Otrobar mu je povedal krasno lafinsko-grško zgodbo o svojih bojih v Karpatih, ki jih nikoli doživel ni, imenoval pri tem nebroj poljskih in ruskih imen, ki jih ni častnik ni on še nikoli slišal ni, ter naštel nekaj tucatov galiških manjših in večjih mest, ki jih še svoj živ dan videl ni.
Končno je častnik kar tako mimogrede vprašal o nekaterih postojankah, telefonskih mestih, baterijskih stojiščih, o številu strelnih strojev in kar je še drugih enako zanimivih stvari in Otrobar ga je seveda poučil v vsem natančno in temeljito, da bi ga bil Lah požrl, ako bi bil poznal resnico.
Pa še nekaj drugega je doznal ujetnik. Po okolici se je prepričal, da ni daleč od onega dupla pod skalo, v katerem so vedrili nekoč izletniki in sicer takrat, ko je bil Krn srdit. Srce se mu je smejalo zadovoljstva, ko je doznal to okolnost. Kdo zna, ali mu ne bo koristila. Ko bi se dalo priti na kak način do onega dupla. Po rovu v ozadju bi izginil, rov vede v kamin, tu bi se spustil nizdolu in prišel bi k svojim.
»Sveta Majka božja na Brezjah, stoj mi na strani!«
Ko se je odpočil, mu je rekel so* vražni oficir, ali ne bi jih povedel, dokler je še temno, do strelnega stroja, ki obvladuje dohod na planino Kuhinjo. A uveril se je takoj, da zahteva preveč.
»Nossignore! Traditore io non sono, piuttosto muoio! — Ne gospod! Izda-javec nisem, rajši umrjem na mestu!«
lc odmev nevihte z gora. Ta »brezživč-nosl« sc razširja od armadnega poveljstva
cinljc do najsprednejše straže. Železni mir in zaupanje svetlega generala, ki armadi načeluje, sta prekvasila slehernega vojaka. Pri tej krasni armadi je vse kakor iz enega liva.
To so spoznali in vpoštevajo tudi v zaledju, Še bolj pa bi znali vse to ceniti, če bi poznali težkoče, ki jih mora armada premagovati. V tem pogledu so pri nas doma mnogokrat napačni nazori; nekater-niki mislijo celo, da ima naša armada ob Soči in na jugozapadni fronti sploh opraviti samo z igračo, z otročarijo. Pa se zelo zelo motijo. Delo, ki je imajo opraviti tu naše junaške čete, je trdo, zelo trdo in 'krvavo, hujše, kakor je bilo v najbolj vročih dneh na severnem bojišču.
Predvsem nasprotnik nikakor ni tak slabič, kakor ga mnogokrat predočujejo, marveč zna smrti mirno gledati v obraz. Tako se je zgodilo šele zadnje dni, da je bil večji oddelek berzaljerov obkoljen, in ko so ga pozvali, da bi se predal, je rajši, kakor da bi to storil, padel v boju do zadnjega moža. Pehota, celo mobilna milica je včasih pri napadih zelo navdušena in živahna. Častniki ji dajejo najlepši zgled ter se izpostavljajo na najnevarnejših mestih. To dokazujejo visoke izgube na častnikih. Zlasti sta pehota in milica razpoloženi za napredovanje v gostih vrstah. Dobro in močno je topništvo, zlasti težko, ki se vrhu tega še dela, kakor da se zaloge njenega streliva ne dajo izčrpati. In zelo dobro je bilo pripravljeno zrakoplovstvo, ki sovražniku, kar se tiče poizvedovalne službe, izborno služi. V ranih urah vidite, kako odhite z obeh taborišč cele vrste letalcev in kako se na obeh straneh kvišku dvigajo pripeti zrakoplovi. Razun bomb meče sovražnik rad iz zraka tudi jeklene pušice, a ne napravi mnogo kvara. Kakor sem slišal, so ogromne množice pušic, ki so jih zmetali z zrakoplovov in letal, le neznatno ranile samo dva huzarja in ubile dva konja. Pred našim topništvom pa imajo italijanski letalci strah ali spoštovanje. Imel sem priliko videti dvokrovnik, 'ki ga je bil tretji šrapnel položil na tla, Eden letalcev — častnikov je bil popolnoma ožgan v oglje, dočim je bil drugi iz velike višine skočil na tla, kamor je priletel kot krvav kup mesa in kosti. Letalo je padlo blizu Doberdoba med najljutejšim topovskim bojem, pred očmi cele bojne fronte. Bil je baje poseben prizor. K0 se je spoznalo, da ima letalo težave, so topovi na obeh straneh umolknili ter molčali, dokler se ni usoda letalcev odločila. — Tudi merodaj-ne osebe so se mi o nasprotniku izražale samo z besedami priznanja. Videl sem sam tudi ujetnike. Neki oddelek sem srečal, ko so ga huzarji eskortirali s fronte. Možje so napravili name prav dober vtis; bili so čedno oblečeni, držali so se resno, vojaško. Slabši vtis so napravili ujetniki, ki sem jih videl za fronto v veliki skupini. Častniki in moštvo, deloma ranjeni. Večinoma so bili to mladi, slabotni ljudje, med njimi tudi tipični obrazi »lazzaronov« in nekaj »lepih Italijanov«. Najlepši se mi je med njimi zdel mlad duhovnik, ki je uvrščen kot sanitetni vojak ter sedaj streže svojim ranjenim tovarišem, a jih tudi spoveduje in jim bere sv. mašo. En ujetnik je bil 49 let star, drugi celo 67. Čokat mož s sivo glavo in brado ter prav dobrodušnega obraza. »Kako pa pridete Vi tu sem?« sem ga moral nehote vprašati. »Bože moj, sig-nore, človek nikoli ne neha neumnosti delati!«
se je obregnil in nabral obraz v užaljene gube.
»Allora non la dovrebbe dire nep-pure del le cose gia dettemi. — Torej ne bi m i bin smeli povedati tudi onih re-«]> ki ste mi jih že povedali.«
Ujetnik se je udaril s pestjo po čelu, kakor bi se bil še-le sedaj domislil ouaalosti, ki j0 je napravil. Obenem se je ugriznil v ustna kot v znak kesanja, v resnici se je komaj vzdrževal smeha, vendar m odgovoril na nobeno vpra-' sanje vee Ostal je nem, dokler ga oficir ni dal odgnati ranega jutra v dolino.
Gnala sta ga dva laška vojaka. Pot jih je vedla tako, da bi morali'priti baš mimo znanega dupla. Ko so prišli do otline, je prosil Otrobar nekoliko odmora, ceš, lotila se ga je slučajna težnja. Stražnika sta mu dovolila in _
čakala zunaj. Da bi bila opazila škodoželjni nasmeh Otrobarjev, ko je stopil v duplo, najbrž bi bil še danes laški ujetnik.
Tako pa je hlastno odrinil dračje in se porinil na rov v ozadju otline. Kar jo mogel naglo, sc je potiskal dalje: za minuto časa je preplezal rov in se zavihtel v kamin, tu se jc drzno spustil nizdolu, in ko je morda pet minut kasneje zavil okolo zadnje čeri pred domačimi prvimi jarki, je bil gotovo štiristo metrov daleč od svojih dosedanjih stražnikov. Koliko pomeni v gorah taka razdalja, ve le hribovec. Da bi ga mogla dohiteti, ni misliti ni bilo.
Kakor rečeno, vse drugo prej kakor igrača je to, kar se ob Soči vrši. Opraviti imamo z glavno vojsko velesile, z armado, ki se je mogla mesece in mesece za vojno pripravljati. Voditelji in moštvo so imeli v Libiji priliko, da so si nabrali vojnih izkušenj, da so videli umirati! Častniki so uživali moderno vojaško izobrazbo, in armada ima vsa novodobna tehnična vojna sredstva v bogati meri na razpolago. Temu je prišteti še številno premoč Delo more biti torej samo zelo trdo.
Toliko večja pa je čast, ki gre zmagovalcem pri Gorici. Izborni general, ki je te bitke vodil, je po pravici rekel v svojem povelju na armado, da se bodo še otroci in otrok otroci teh junaških borcev ponašali s svojim očeti in dedi. Vsa čast armadi ob Soči, ki tako sveže in samozavestno, da jo ves svet občuduje, že mesece, vsak dan bolj krvavo zavrača nezvesto Italijo od vrat v našo domovino! Pred vsemi pa vsa čast junakom pri Doberdobu in Podgori, ki leže tam na golem kamenitem Krasu v neprestanem ognju iz stotin najtežjih topov in v toči odkrhnjenega skalovja, pa' ne poznajo druge misli in želje, nego to, da bi mogli zopet navaliti na sovražnika. To jim je počitek in oddih! Tu leže, — večinoma so jim lastne prsi edini zaklon, — in kadar hočejo te nesebične može po nadčloveških naporih in neizrečenem pomanjkanju zamenjati, prosijo, da bi smeli ostati!
Štejem si v srečo, da sem videl to armado ter se v njeni sredi prepričal, da je ne more nihče premagati, marveč da mora, da bo zmagala ona.
Slovenski junaki na Doberdobski planoti na najbolj kritičnem mestu.
Korporal Ivan Ribič, doma iz ptujske okolice, piše z Doberdobske gorske planote:
Taborili smo delj časa v ozkih skalnatih soteskah. Zunaj na fronti je vslecl napetosti prejšnjih dni nastopil lahek odmor na obeh straneh. Ta počitek nam je dajal slabe slutnje. Sovražnik se je pripravljal na nove silnejše napade. Nismo se varali. V nedeljo, dne 18. julija, je bilo krasno jutro. Komaj je solnce poslalo svoje prve žarke na vrhove hribov naših utrdb, že so začeli sovražni težki topovi grmeti in metati svoj ogenj. Okrog devete ure se razvije srdit topničarski boj ob celi fronti, v katerem se je zopet izkazala naša vedno izvrstna artiljerija ter vstrajnost in smelo junaštvo naše pehote. Usodna kocka je padla. Slovenci domačega pešpolka št. . . . smo stopili na pozorišče na najbolj kritičnem mestu, kjer je hotel sovražnik predreti. Tukaj se je pokazalo zopet junaštvo slovenskih oddelkov. Komaj smo začeli prodirati, že je sovražnik zapuščal pred kratkim pridobljene postojanke.
Topničarski ogenj se jc nadaljeval s tako silo, da-se je zemeljska površina kar drobila in penila vsled groznih raz-strelb od težkih ekrazitnih granat. Podnebje je potemnelo, črno-sivi oblaki so polnili ozračje, katero je bilo polno zoprnih smrdljivih plinov od užga-nih šrapnelov in granat. Po zraku je piskalo, tulilo in šumelo. Zemlja se je močno tresla. Iz nje pa so se dvigali ogromni valjasti stebri plinov. Kosi že-lezja so švigali iz višine drug ob drugega ter so iskali živa bitja v najskriv-nejših luknjah. Toda glej! Na zemlji so
Drzno se je nastavil ob porobek, odkoder je lahko videl stražnika pred duplom, in zaklical navzgor.
»Ho-ha! Tanti saluti al capitano! — Pozdravite stotnika!« In skril se je. Obrazov bi itak ne bil razločil več, strela v odhodnico si pa ni želel.
Po ovinkih je prišel do svojega krdela, kjer so ga v tem že obžalovali kot ujetnika, a se ga sedaj razveselili odkrito. Iznova je moral k štabu. Major je pazno poslušal njegovo zgodbo, clal mu cigar, potrkal ga po rami in dejal z nasmehom:
»Dragi Otrobar, vi ste mi lopov je-dan! Pazite se ih; da vas uhvatu sada, mila mi majka!«
»Da, mila mi majka, a nema ju me
još.«
In Bog ga čuvaj, da ga ne dobe, častitega tovariša. V kolikor so pa porabili njegova pojasnila, prinesla so jim kasneje neizrecnega napora in ne-broj krvavih glav.
Da, Krn je hud; Otrobar pa jc predlagan v novo odlikovanje.
ležali skriti junaki vseh junakov, avstrijski vojaki, med njimi tudi mi spod-nještajerski Slovenci. Tukaj je vojaštvo, ki si spleta nevenljive vence slave nesmrtnega spomina. Vsak je mirno, prostodušno čakal svoje usode. Po-edini se je krepko zavedal prisege in kar je z njo obljubil. Popustil ni ne mož, ne mladenič. Do zadnjih vzdihov vstraja na prostoru, ki mu je bil odka-zan, da ga brani. Vsako ped zemlje je moral poškropiti sovrag obilno s krvjo, preden je hotel stopiti na njo. Nam ni bil niti kos najstrašnejši sovražni ogenj, akoravno je Italijan napenjal vse svoje peklenske moči in sile.
Prišla je noč. Nasprotnik so je nadejal prostega nočnega pohoda na naše utrdbe in mislil, da so mu granate vse lepo izčedile, kar mu je bilo neljubo. Iz prejšnjega ognja je bilo soditi, da je na naših utrdbah postala smrt gospodar. A Lah se je pošteno varal. Začeli so se silni infanterijski boji; spopadi in napadi so trajali do 3. ure po polnoči. Končno smo vendar sijajno zmagali. Sovrag je bil z velikimi izgubami odbit. Iz tega sedaj lahko vsakdo izpre-vidi, kako žrtvujemo mi vojaki vse svoje moči, da se obdržimo v stanovitnosti. Kličemo Vam vsem, ki ste doma: Bodite stanovitni v molitvi! Molite vedno z otroškim zaunanjem k Njemu, kateri vsakokrat ščiti pravično stvar in koji vodi tek sovražnik granat in šrapnelov, da nam ne škoduje. Le On naj blagoslovi naše zastave in podeli našemu orožju skorajšnjo pravično zmago.
Kako vodijo naši Itaiijane za nos.
Pionir Andrej V i n c e k, doma iz velikonedeljske okolice, piše 7. avgusta s koroško-italiansko meje:
Dolgo časa že ni bilo poročila v našem listu, kako kaj Italijani napadajo našo boino črto ob koroško-italijanski meji. Človek se mora včasih smejati kljub vsem neprilikam. ki se nahajajo v vojski, kadar vidi, kako »izvrstni« topničarji da so Italijani. Mi smo se že na vse načine naučili sovražnika preslepiti, da mu napravimo več škode. Podnevi si tako pomagamo: kjer je prazen hrib, zberemo nekaj suhih dr-vlc, potem zakurimo, tako da se dim vali iz gozda proti nebu, a mi odidemo daleč proč. Ko polentarji zagledajo ta dim, mislijo, da tam tabori kak avstrijski bataljon. Nato začnejo pošiljati na tisti dim granate iiršrapnele, da ie ve-
sel je. Tudi ponoči si vemo pomagati. ^IZZ^T* T^u šraP^el,0v F Na hribu stoji veliFsfeber že'if<KfhTf™^10™ /.nc.e,° >e. k™ strelce časov. Tja kaj radi streljajo. Po dnevu mislijo, da je kaka trdnjava. Glavni cilj imajo sovražniki na trdnjave, in sicer s svojimi težkimi topovi. Da poprej razrušijo domnevano utrdbo, še Italijanom ponoči nagajamo. Da bi si poprej pridobili to »mogočno trdnjavo«, mu nastavimo ponoči na steber lučico, da ima cilj, in ti ga užigajo s svojimi granatami 28 cm topov, da se kar svet trese. Taka granata stane okoli 1200 K. Taki so ti topničarji! Menda so doma iz Sicilije, ker tako dobro merijo. Ta lučka že stane Italijane okoli en milijon kron. Seveda imamo tudi mi »ogromno« škodo tukaj, pa je vendar mnogo manjša, ker nam zgori eno noč blizu za 20 vinarjev petroleja. To je tudi lepa vsota denarja, če se skupaj zračuni. Ne vem, če bomo mogli pozimi toliko
ln tu evo vam završetka njegovega zadnjega pisma:
. >>K sklepu, častiti tovariš, sprejmi naso toplo zahvalo za poslane »Slovence«. Da me boš počastil s priobčenjem mojega pisma, nisem pričakoval, zato tudi m bil pisan za tisk. A Ti, ki večkrat napraviš kak literaren greh, si že umel dati dostojno obleko, da se je >
mogel predstaviti čitateljem, kakor je prav in spodobno. Mene si narisal uprav klasično. Listi sami nam napravijo mnogo zabave in razvedrila, po vsem Krnu romajo. Ej, hudi duh rabi hrane, da ne pohudi v tem peklenskem šumu.
Bodi tako vljuden, pošiljaj nam listov tudi nadalje, ako so Ti na razpolago.
V zadnjem sem čital, da pojdete Kranjci na božjo pot na Brezje. Častiti tovariš! Mila Mati božja ščitila me je doslej tako očividno, da sem ji dolžan posebne zahvale. Zal, da jo moram odložiti za pozneje po vojni. A Vi, ki pojdete k nji, priporočite nekoliko tudi nas, uboge pare, ki sami ne moremo do nje. Naj nam tudi nadalje ne odtegne svojih milosti, naj nas varuje, naj nam tudi v bodoče blagohotno stoji na strani. Ce ni drugače, spomnite jo, da smo ji mi udanejši otroci, kakor makaronci, ki jo vsak hip obkladajo z najgršimi priimki. Zato naj udari nje, nam pa dodeli končno zmago nad vsemi sovražniki in vsekdar jo bomo vdano častili tudi nadalje.
Ali se ne čuje to skoro (ako. kakor: »Toča, pusti mojo njivo, pobij pri sosedu! Vidiš, jaz sem nepoboljšljiv divjak, še pri resnih rečeh ne gre brez šale. Mati Marija, nc zameri mi tega!
Zdravstvuj, častiti tovariš!«
denarja skupaj spraviti. Polentarji bodo še morali mnogo, mnogo let obiskovati vojaške šole, preden bodo nas Slovence premagali.
Kako smo ajeii »Cilla di lesi".
O tem nam še poroča očividec:
Dne 5. t. m. je došla tako vesela vest o padcu trdnjav Varšave in Ivangoroda. Ko se je to moštvu naznanilo se je začelo na ladji občno veselje. Stiskali s0 si roke in ukali pijani veselih novic, ki so dohajale druga za drugo v noč. Zbirali so se v skupine in prepevali lepe narodne pesmice, čiji zvok se je zamolklo izgubljal po morski ravnini. Marsikdo si je tudi privoščil čašico vina ali piva več kot navadno in strmel pred se v daljavo, gledal v duhu vrlo armado na severu in jo blagoslavljal. ..
Dasiravno je deveta ura že davno prešla, ni nihče mislil na počitek. Kdo bi pa mogel spati, ko mu tega srce ne dopusti? Šele krog enajste ure je zavladala spet navadna tišina na ladjah. Niti ene lučke ne glasu ni bilo po vsem pristanu. Jasna noč in tisočero zvezdic je čulo nad nami.
Nisem imel miru. Nekaj me je vleklo na krov, kateremu nagonu sem tudi sledil. »Ka'ko lepa noč, kako svečana tihota povsod! Tam gori na severu pa morda tačas grome topovi, stoka in umira na stotine mladih bitij«, sem si mislil in se sprehajal po krovu gor in dol.
Kar naenkrat je na sosednji ladji nekaj završalo, čulo se je neko brzo tekanje in odločni ukazi. V noč je zadonel kakor strel z neba klic: »Halooo, sovražni zrakoplov se bliža!« Nastalo je mrzlično šumenje in vrvenje. Skočili so na noge mornarji iz visečih postelj in hiteli na določena mesta. Od strani sem čul klice: »Čakaj lump, danes nam ne uideš!« Prvi projektor je posvetil. Za njim dva, trije, pet, petnajst in vedno več. Temna noč se je spremenila v jasen dan. Tam na jugozahodu, v veliki visočini sem videl belo piko, ki se je bližala. Niti en strel ni počil, niti glas ni več motil globoke tišine.
Vedno večja je postajala ta zračna pošast in kmalu sem že razločeval ogromni zrakoplov, ki jo jc vozil naravnost proti mestu. Vedno še vse mirno. Samo šušte-nje projektorjev je bilo slišati kakor kako lastavično čvrčanje. »Kaj pa mislijo danes naši?« sem se vprašal in že sem pričakoval, da počnejo deževati bombe ... Kar se ozračje posveti in s silnim truščem je sfr-čalo nekaj dobro merjenih šrapnelov proti -zrakoplovu. Pričelo je brzo streljanje z ladij in obrežnih baterij. V zraku sem lepo videl, kako so se šrapneli razletali v neposredni bližini zrakoplova.
v.,	ie
poeti posamezen strel in zadel v zrakoplov, kateri se je takoj obrnil in se skušal z begom rešiti. Toda prepozno! Naši so ga že imeli na »piki«. Težko je opisati ta trenotek. Nekam podobno je bilo, kakor da bi neroden metulj zadel s peruti ob gnezdo os. Kakor roj čebelic so brenčali šrapneli v ozračju in metali zrakoplov semterjata. Nastopil je trenotek molka. Čas opazovanja. Zrakoplov se je vrtel okrog, enkrat proti jugu, pa se vrnil, padal in se dvigal.
Spet par salv in zakadilo se je krog zrakoplova, ki je počel padati...
Projektorji so še enkrat preiskali neb ni svod in ugasnili eden za drugim. V temno noč pa je zadonel veličasten Ura! iz tisočerih grl in zopet je zavladalo splošno veselje. To noč ni nikdo spal.
Kakor vse kaže, so Italijani menili, da bomo po došli vesti o padcu Varšave in Ivangoroda pijani veselja in nepriprav-Ijeni, ter so nas poskusili z zračne strani presenetiti. Toda naše straže in vrlo topništvo jim ie Drekrižalo račune.
Ako Bog da, napoči tudi oni dan k"o uderemo zopet na kopnem in na morju z vsemi silami na tega sovražnika, ki nam še največ dolguje, in obračunamo takrat ž njim, da bo veselje. Moštvo naše ladje je bilo v Draču, Smyrni in Valoni v vednem stiku z italijanskimi mornarji in povsod smo videli v njih le kričače, katerih se ni bati. In mi se jih tudi ne bojimo. Saj vedno čakamo, da nas spuste nadenj, da bi ga vsa) videli. Saj veste, da smo že več krat obstreljevali italsko obrežje, ali no-benkrat ni bilo ne duha ne sluha o njih mornarici, dasi smo vselej malo počakali, da bi se odkod prikazala.
Za danes zadostuje. Kadar spet kaj U)amenio bom poročal.
1 koroSke Ironle.
Topničar Anton Slavec iz BaCa pri Knežaku na Notranjskem nam piše:
Koroško-italijanska meja,
7. avgusta 1915.
Ze dva meseca in pol traja silni artiljerijski boj ob koroško-italijanski meji. Gromenje topov je toliko, da se vsi hribi tresejo. Italijani pošiljajo svoje granate nam, mi pa našo njim; razloček je le ta, da naše granate m šrapneli nikoli ne padajo zastonj. Naši težki topovi Italijanom vse opustosijo. Italijani imajo tudi 30 in 32 cm topove « katerih streljajo kakor neumni. Menda ao jezni, da ima Avstrija tako visoke gore, pa jih nam hočejo razrušiti. Pa tako, kakor do zdaj, lahko še leta in leta streljajo, pa nam ne bodo prišli do živega. Mi nimamo najmanjšega strahu pred njimi. Včasih tako streljajo, da si mislim, da hočejo hribe in doline izravnati; no, pa edina škoda, ki nam jo narede, je ta, da njihove granate rujejo Iz tal in mečejo v zrak po 2 do 3 m debele smreke. To so zanimivi prizori. Naše postojanke pa tako varno in mirno stoje, da je veselje, Italijan jih ne more nikdar odkriti. Kosci razletelih granat sicer mnogokrat tudi k nam pribrenče, a škode nam ne napravijo nobene. Tako streljajo Italijani brez najmanjšega uspeha. Večina njihovih granat tudi ne eksplodira; po grapah sem videl ležati ogromne italijanske granate, težke po 400—500 kg, ki niso razpočile, in sicer po 10 do 15 skupaj. Te bodo Še v korist naši državi, ko jih bomo po vojni pobrali.
une 'i. avgusta smo imeli velikanski boj; strahovito so grmeli topovi cel dan in celo noč. 3. avgusta zjutraj je vse utihnilo. Dan je bil lep in solnce je pripekalo; počivali smo krog topov in obračali hrbte proti solncu. Pogovarjali smo se, kako in kaj bo s to vojsko, ali bo še kdaj mir ali nikdar več. Krog 11. ure dopoldne nam pa pribrenči preko glav svinčena mušica. Skočili smo na noge. Brž sem splezal na 30 metrov visoko smreko, ki stoji 2 metra proč od našega topa. Ostro sem ozrl naokrog; na levem krilu za gričkom sem zapazil dve stotniji alpincev. »Gospod nadporočnik, prosim pokorno!« zavpijem navzdol. Nadporočnik pride iz svoje podzemeljske jame in brž mu naznanim, da se tukaj in tukaj nahajata dve stotniji italijanskih alpincev, vsaka stotnija razdeljena v štiri oddelke. »Slavec, hodi hitro dol!« mi veli nadporočnik. Komaj sem na tlah, spleza nadporočnik na smreko in z daljnogledom opazuje. »K topu!« se je glasilo njegovo povelje. Skočimo vsak na svoje mesto in nabašemo top s šrapnelom. »Ogenj!« Z največjim veseljem sem zažgal top in šrapnel je pozdravil sovražno pehoto, ki se je hitro poskrila za kamenjem in grmovjem. Prvi strel je bil 35 m prekratek. Sedaj smo top naravnali za toliko daljši strel in nadporočnik je poveljeval »Brzi ogenj!« Kakor bi trenil, smo delali in oddali sedem šrapnelov. Alpinci so ležali po tleh. Uro nato pride italijanski narednik z belo zastavo in prosi, da bi jim pustili spraviti mrtve in ranjene. Poveljnik je dovolil. Nato smo opazovali, kako so Italijani vlačili svoje mrtve v grapo, ker na rebri je sama skala in ni mogoče napraviti grobov. Vsak sanite-jec je svojega mrliča vlekel za noge.. Tako smo našteil 50 mrtvih Italijanov, še več pa je bilo ranjenih. Mi smo pa veselo zapeli: »Naprej zastava Slave!«
težjih topov, izpraznila, nakar so jo zasedli Italijani.	.
Pa le kratko je imelo biti njihovo veselje nad to posestjo, ki so jo s tolikimi žrtvami odkupili.
V varstvu teme, mnogokrat brez poti in steze, smo sc pomikali proti nič hudega slutečemu sovražniku:' razvrstili smo se v skupino in kratko nato se je oglasilo povelje: »Naprej!« Še v temi je naša nevzdržno prodirajoča strelska veriga podrla sovražne straže in malo minut pozneje se je polastila tudi kakih sto metrov zadaj ležeče sovražne predpostojanke. Od tu se je v jutranjem svitu videl naš cilj: komaj tisoč korakov oddaljeni Sv. Mihael.
Brez prestanka, izkoriščajoč zmedo iz prednje postojanke bežečega sovražnika, je šel naš napad naprej. Italijani so streljali kakor blazni, toda previsoko! Brez strela so dosegli naši, potiskajoč se med grmovjem in skalovjem, do sovražne žične ovire, in šele tukaj je del naših strelcev otvoril ogenj na manj nego 200 korakov razdalje. Drugi deli so se kriti pomaknili na levo in desno in prijeli sovražnika od obeh strani. Od treh strani in iz neposredne bližine je sedaj obdelaval Italijane naš pehotni ogenj in vrhu tega je izredno točno posegla vmes tudi naša artiljerija. Zopet je prešlo nekaj minut in že naskočijo naši vrli ljudje s krasnim elanom sovražno postojanko od vseh strani.
Izprva je bilo na sovražni strani divje streljanje, ki se je pa sedaj izpre-menilo v divji beg. Raztrgan trop je pometal proč orožje in opremo in skušal ubežati. Dosegle so ga naše krogle. Mnogi so pa hiteli proti nam z dvignjenimi rokami in se udali s klicem »Abasso Italia!« — Dol Italija! Nekateri izmed njih, med njimi tudi dva častnika, so najprej dvignili roke, nato pa iznova streljali. Naši vojaki so jih brez usmiljenja pobili.
Tako smo stali dne 21. julija, novem častnem dnevu naših rjavih, ob solnčnem vzhodu zopet na gori Sv. Mihaela. Nad 100 ujetnikov, med njimi več častnikov, dve strojni puški in nepregleden plen pušk in municije smo osvojili. Nad 300 mrtvih in težko ranjenih sovražnikov je pokrivalo bojišče, dočim so bile naše izgube, v nasprotju s sovražnimi in velikostjo uspeha le neznatne.
Tako je bil Sv. Mihael zopet osvojen!
Bilo je na predvečer onega dne. Naša stotnija je bila v rezervi, in sicer dva voda pri I., dva pa pri II. bataljonu. Jaz sem bil z mojim vodom pri I. bataljonu, kjer se je nahajal tudi naš stotnijski poveljnik. Noč je bila temna, da niti koraka nisi videl pred seboj, dež nas je do kože premočil. Menažo in pošto smo dobili še-le krog polnoči, Jaz sem dobil štiri ljube dopisnice in sem bil čez mero vesel. Komaj sem čakal, da bi mogel prebrati.
Že se je svetlikalo na obzorju, ko poči pred nami na desni nekaj strelov. To nas ni vznemirilo, ker smo pripravljeni vedno na vse. Nadporočnik mi da povelje, da se z vodom pripravim na napad. Hitro ukrenem vse potrebno, vzamem svoje stvari, pripravim si ročne granate in preizkusim svojo puško. Vse je bilo v redu. Čakamo samo še povelja. V tem so zopet nekaj zaropotali pred nami. Pošljem dva moža, da poizvesta, kaj je pravzaprav. Zdanilo se je že toliko, da smo se razločevali. Spomnim se pošte, ki je še nisem prebral, Hitro prečkam, same vesele stvari. Ej, kar zaukal bi. Tedaj zaslišim vpiti »Ura!« in že tudi dobim povelje, da grem- s svojim vodom na pomoč. Planili smo v ono smer, odkoder je prihajalo vpitje. Vidim: Rusi so prodrli našo črto in napravili precejšnjo vrzel. Kaj storiti? Pogum velja, si mislim, Kranjc se ne sme niti živega vraga bati! Fantje za mano! In udarili smo, da se je vse zamajalo. Vsak je delal po svojem okusu in kakor mu je bolje kazalo: ta je streljal^ drugi je bil s puškinim kopitom, tretji je 'klal z nožem. Hitro smo si napravili pot do naših jarkov in jih zopet zasedli. Rusi so morali bežati; mnogo jih je padlo, mnogo je bilo ujetih. Tako smo rešili naše oddelke, kjer so bile tudi strojne puške, napada izza hrbta. Moji fantje so bili hudo veseli, da se nam je stvar tako posrečila, in zadovoljno so se spogledavali. Zgubil sem v tem boju samo enega moža — Miho Hafnerja, doma od Kranja; dobil je strel v glavo in bil takoj mrtev. Bil je pogumen in splošno priljubljen pri stotniji; vsem nam je bilo zelo hudo za njim.
Polkovno poveljstvo me je še tisti dan pohvalilo, na dan sv. Petra, ko se je zdanilo, smo dobili pa odlikovanja: Jaz srebrno hrabrostno svetinjo I., poddesetnik Franc Krhin in Franc Šporn pa hrabrostno svetinjo II, razreda, Vse se enako lepo svetijo!
Kako le bil Sv. Mihael zopet osvojen.
'tu dnevnika naših 93tih — Moravanov — na jugu.)
Končno je bilo tudi nam dano spoprijeti se z našim verolomnim zavezni kom.
v ruskem ujetništvu.
Noši vojaki žanjejo rusko pšenico.
France Volčina od oskrbovalnega oddelka piše svoji sestri dne 1, avgusta tole:
Draga sestra! Naznanjam Ti, da sem živ in zdrav. Sedaj sem na Ruskem Poljskem, onstran naše meje. In kaj meniš, kakšno opravilo imamo tu? Žanjemo in spravljamo rusko pšenico, rž in oves. Delamo na veleposestvu poljskega grofa, in sicer vojaki in civilisti. Žanjemo in mlatimo z modernimi stroji, ki so bili deloma že tu na razpolago, deloma so jih pa sedaj pripeljali. In kakšno žito je to! Pšenica do glave visoka, klasje ped dolgo, pa še pravijo, da ni najboljša. Samo škoda, da se obilnega blagoslova božjega ne bo moglo vsega spraviti, ker manjka delavnih rok. Domače prebivalstvo je namreč večinoma pobegnilo pred našo vojsko, a vojaki pa kljub modernim strojem ne moremo vsega zmagati. Žito je pa že sedaj prezrelo. Da si boš mogla nekoliko predstavjti, kako ogromna polja so to, Ti povem, da gre naša kolona s svojimi 130 vozovi po štirikrat na dan na njivo, kjer nalože polne vozove in jih odpelje v ogromne grofove skednje, pa se na njivi niti nič ne pozna. Tu sem sam Kranjec, kakor me vsi nazivajo, pa se vseeno dobro razumem z drugimi tovariši: Ogri, Čehi, Hrvati. Vsak dan dobim »Slovenca«, ki si mi ga naročila, in sicer dospe list iz Ljubljane v šestih dneh. Čisto »svež« torej ni več, a radi tega se ga nič manj ne razveselimo. Vedeti moraš namreč, da sem vsled »Slovenca« postal prava zanimivost v koloni; kakor hitro ga dobim, že priteko od vseh strani k meni, da jim čitam in tolmačim, kaj je novega.
Kak'or vidiš, imam dobro srečo; celo leto sem že v vojni, bil sem v Srbiji, potem v Karpatih, pa v Galiciji in sedaj v Rusiij, vedno v fronti, pa še vedno živ in zdrav. Kranjska kri! — Vsem prisrčen pozdrav!
Bilo je 20. julija. Stali smo kot re zerva blizu doberdobske planote, za katero so se v zadnjih tednih vršili tako vroči boji, in čakali prilike, da bi mogli tudi mi poseči v boj. Končno smo bili alarmirani z istočasnim poveljem, da takoj odrinemo v ospredje.
»Ponoči izvedema protinapad na goro Sv. Mihaela,« nam je kratko rekel bataljonski poveljnik, ko smo v večernem mraku dospeli na planoto.
To višino je bila čez dan naša pehota, vsled neodoljivega ognja iz naj-
Kako si je Ljubljančan zaslužil hrabrostno svetinjo I. razreda.
Četovodja Franc Gril, 27. domobranskega pešpolka, piše svoji sestri 18. julija 1915 to-le:
Draga Minka! Danes sem prejel Tvojo dopisnico, za katero Ti iskrena hvala. Vojak je navezan na dvoje: najprej pošta, potem menaža! — Ker me tako lepo prosiš, Ti opišem boj z dne 14. junija, v katerem sem si zaslužil velike hrabrostno svetinjo.
Ivan Križnik se je oglasil iz Rusije. Piše svojim staršem, ki bivajo v Preski pri Dobrničah na Dolenjskem: Sedaj sem še v bolnici, pa bom kmalu dober. Ranjen sem bil v glavo. Hrane je dosti in kruha tudi. — Jožef Povšič piše nekemu gospodu v Ljubljani: Septembra meseca 1. 1. sem bil ujet. Prosim sporočite to mojemu očetu (Andreju) v Gorici. V Tomsku, 5. junija. — France Finžgar se je naznanil svoji ženi Ani, ki biva v Radovljici. Piše: Sedaj sem zopet v bolnišnici, pa ne vem, koliko časa ostanem tu. Noga je že toliko boljša, da že lahko hodim. — Rudolf Legat se je oglasil po dolgem mučnem molku svojcem, ki bivajo v Rožni dolini pri Ljubljani. Minulo je celih osem mesecv, da ni bilo ne sluha, ne duha o njem. Je v mestu Orla na Ruskem. — Avgust Martelanc je prišel ranjen Rusom v roke. Zdravil se je nekoliko časa v bolnici, zdaj se pa nahaja zdrav in čil v mestu Dorogobužn v smolenski gu-berniji v evropski Rusiji. — Anton Bole iz Koprive pri Dutovljah se je zglasil iz samarske gubernije, ki se razprostira med levim bregom veličastne Volge in med južnim uralskim pogorjem. — Jakob Sta-riha, doma iz Prapreč, pošta Semič, se je oglasil svojim ljubim iz Lebedjana v tam-bovski guberniji sredi evropske Rusije. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jakob Gašperlin iz Luž štev. 11, občina Šenčur pri Kranju, Nahaja se v Skobeljevp v Aziji. Nadalje se je oglasil iz ruskega ujetništva Ignacij Hvastja, posestnik in gostilničar v Savljah pri Ježici, o katerem se je že splošno govorilo, da je padel v Karpatih. Svoji ženi piše iz mesta Sysran v Simbirski guberniji, da se nahaja sedaj na kmetih, kjer orje in seje in se mu še dosti dobro godi. Mesečno zasluži 8 rublje v. Pisal je že 11 dopisnic in samo ena je po dolgem času priromala na Kranjsko v veliko veselje njegovi soprogi. Iz Kleč pri Ježici so se pa oglasili: Andrej Zatler iz Taškenta, Filip Merhar iz Penze in Martin Škerlj. — V ruskem ujetništvu so nadalje: Rustja Fran, Skrilje 49; Hladnik Ivan, D, M. v Polju; Jugovic Fran, Škofja Loka; Lindič Jožef, Tržišče; Majer Ivan, Skrovnik; Matičič Ivan, Ivanje Selo; Koncilja Fran, Kresnice; Bergant Ivan, Blagovica; Koprivšek Feliks, Moravče; Perko Ivan, Dobrunja; Ta-bernik Fron, Sredinja vas; Bratina, Ajdovščina; Lampret Lovro, Moravče; Zore Alojzij, Mokronog; Simčič Alojzij, Biljana. — V ruskem ujetništvu, v mestu Siewsk, gubernija Orlowska, se nahaja poročnik 79. pešpolka, cand. techn. Ladislav Ger-žina iz Št. Petra na Krasu. V avgustu 1914 je bil na srbskem ranjen. Ko je okreval, odšel je s svojim polkom na severno boji-
Proti razkosavanju kmečkih posestev.
Današnji državni zakonik prinaša važno cesarsko naredbo.	_
Že v mirnih časih se je v raznih krajih število samostojnih kmetij znatno manjšalo. Posebno sta škodila dva vzroka: razkosavanje in zapiranje kmečkih posestev. Prekupci so pokupili zemljo, jo razbili in pri posameznih 'kosih strašno zaslužili. Pa tudi veleposestniki so kupovali kmetovo zemljo in jo zaprli, da bi povečali svoja lovišča.
Vsled vojske grozi še večja nevarnost, da se to škodljivo gibanje še bolj poostri. Država pa ima velik interes, da ostane zemlja v rokah čim bolj številnega, stalnega in krepkega kmetijskega prebivalstva, ki svojo zemljo skrbno in ljubeznivo obdeluje. Zato so potrebni primerni koraki proti nadaljnemu trganju kmetove zemlje. Vse kmetijske korporacije so pritrdile.
Zato danes objavljena cesarska na-redba z dne 9. avgusta določa, da se sme zemljo, ki je namenjena poljedelstvu, med živimi prenesti ali prodati le z dovoljenjem posebne komisije. Isto velja za več nego 10 letne zakupe. Večkrat pa jc prodaja v interesu dosedanjega posestnika priporočljiva in zato naredba nima namena prav vsake prodaje prepovedati, pač pa je treba gledati, da se v vsakem slučaju presodi dopustnost prodaje z ozirom na interese skupnosti. Komisija sme dovoliti prodajo, če ta ne nasprotuje splošnim interesom na ohranitvi samostojnega krepkega kmečkega stanu. Taki slučaji bodo podani, ako kmečko posestvo ostane ohranjeno v svojih bistvenih delih in je bode novi posetnik sam obdeloval; če se razdeli brez posredovanja osebe, ki bi iz tega vlekla dobiček, in sc deli porabijo za povečanje obstoječih kmetij ali za ustanovitev novih ali novih domov, razdeli se tudi lahko, če razdelitev ne vzame posestvu značaja kmetije, dovoljeno je tudi razdeliti zemljo, ki sploh ne tvori sestavnega dela po bistvu pretežnega poljedelskega ali gozdnega obrata. Izjemoma je prodajo dovoliti, če se drugače ne da preprečiti popolnega propada kmetije; pa v tem slučaju naj se poišče primernega kupca.
Pravni posli, katerim komisija ni pritrdila, so neveljavni; zemljeknjižnih prošenj brez pritrdila 'komisije, se ne bo upoštevalo.
Zgorajšnje določbe pa ne veljajo za zemljo, ki je vpisana v deželno desko, v knjigo železnic ali nafte, ali pa leže v ozemlju mest z lastnim statutom ali v občinah pretežno mestnega značaja. Ravno tako ne veljajo zgorajšnji predpisi za zemljišča, ki očividno presegajo obseg ene kmetije. Najvišja meja za obseg take kmetije je povprečni donos v šestkratni višini, ki je potrebna za ohranitev družine 7 glav. Besedica »očividno« pove, da se gre v tem slučaju za veleposestva v najožjem pomenu.
Pač pa veljajo zgorajšnje določbe za razne pravne posle pri zemljiščih varovancev in cerkva in pri odprodaji zemlje pri sklenjenih domovih na Tirolskem. Dovoljenja od strani komisije pa ni treba za prodajo zemlje za namene vojaštva^ javne uprave ali javnih ali obče koristnih naprav in javnega prometa, za obrtne.^ industrijske in rudarske naprave, pravni posli med zakonci, živimi in v sorodstvu in v svaštvu v ravni črti do četrtega kolena.
Na sedežu vsake okrajne sodnije se ustanovi zemljiško prometna komisija. V nji bodo predstojnik sodnije ali kak drug sodnik, zastopnik okrajnega, glavarstva, zastopnik občine in zastopnik glavne kmetijske korporacije. Proti odloku le 'krajevne komisje je mogoča pritožba na deželno komisijo. Komisije morajo hitro poslovati.
Zelo lahko bi se preprečilo določbe zgorajšnje cesarske naredbe pri prisilnih dražbah. Zato mora sodnik, predno^ izda odpravek o domiku, vprašati komisijo in če ta ne dovoli, ne priznati domika. ^
Vsak tisti, kdor bi iz spletkarskega namena proti tej cesarski narcdbl, podal napačne ali nepopolne podatke, dobi denarno kazen do 5000 K ali zapor do 6 me-secev.
181. šfev,
SLOVENEC?, rdno II. AvgusT« 1915/
Prodiranje proti Brest-Litooskn. Za-nezniSke čete zasedle Sfedlce in Sokolov. - Avstrijske čete dosegle Rad-zyn, nemške se bližajo Vlodaoi. Nad
7000 ujetnikov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. avgusta. Uradno se razglaša:
V vzhodni Galiciji in v prostoru Vladimir Wolynski je položaj neizpre-menjen.
Zahodno od Buga naše armade zasledujejo nadalje sovražnika, ki se korakoma umika.
Severno od spodnjega Wjeprža prodirajoče čete so došle do Radzyna. Naši zavezniki se bližajo Vlodavi. Namesthik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeld-maršala pl, Hindenburga. Napadalne čete proti Kovnu so napredovale,
V odseku Dvine so Rusi brezuspešno ponavljali svoje napade.
Med Narevom in Bugom se je napredovalo, dasi je sovražnik dovajal vedno nove sile na to bojno črto in se je moral zlomiti njegov odpor od odseka do odseka.
Armada generala pl, Scholtza je ujela včeraj 900 Rusov in je zaplenila 3 topove m 2 strojni puški.
Pri armadi generala pl. Gallwitz so od 10. avgusta nadalje ujeli 6550 Rusov, med njimi 18 častnikov, in zaplenili 9 strojnih pušk in eno pijonirsko skladišče.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Naše čete, ki z nasilnimi pohodi zasledujejo sovražnika, so došle med boji v okolico Sokolova in — ko so včeraj vzele mesto Seidlce — v odsek Liwiec (južno od Mordyja),
Vojna skupina generalfeld-maršala p I. Mackensena.
Zvezne čete na celi bojni črti zasledujejo.
Med zasledovanjem so nemške kolone na vseh cestah zadele na uboge poljske prebivalce* katere so Rusi, ko so se pričeli umikati, s seboj vlekli, sedaj pa, ko prehitremu ruskemu umikanju seveda niso mogli slediti, jih izročili največji bedi.
Najvišje vojno vodstvo. X X X Zasledovanje ruske vojske se nadaljuje. V hitrem umikanju, ki je ponekod podobno begu, se pomikajo ruske armade Proti prostoru okoli Brest - Litowska, Ge-nerahssimus Nikolajevič ima gotovo še na razpolago večje sveže rezerve. Da pa tudi naše vojno vodstvo računa z ofenzivnimi protinapadi, kaže razvrstitev naših čet med zasledovalnimi pohodi,
D??"« krilo zavezniških' čet stoji že pred Vlodavo središče, to je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda in skupina Ko-vesza, prodira sedaj nekoliko počasneje, da pride tudi levo krilo, vojna skupina princa Leopolda Bavarskega, do iste višine Dosegla je sedaj, že odsek Livice, vzhodno od Siedlc in kraj Sokolov severno od Siedlc,
Armada generala Gallwitza prodira ob srednjem Bugu in stoji pred odsekom reke Murec, ki se severovzhodno od Sokolova izliva v Bug,
Armada generala Scholtza operira ob Narevu zahodno od Bjelostoka. Obema armadama stoje nasproti še znatne sile, ki upajo, da se bodo mogle ob Murecu in zgornjem Narevu dalj časa upirati, Vsled tega se bodo v kotu, ki ga napravi Bug pri Brest - Litovvsku, najbrže razvili še veliki boji, ki se znajo raztegniti tudi na vzhodni bregBuga na prostor vzhodno od Vlodave. Vsekako bo veliki 'knez Nikolaj veliko trdnjavo Brest - Litowsk, zadnjo pomembno trdnjavo na srednjem operacijskem pozorišču težko brez boja prepustil obkolitvi.
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana: Rusko uradno poročilo:
Na cestah Riga-Mult smo 9. avgusta po ljutih bojih odbili več nemških napadov, dasi je Nemce podpirala njih težka, mogočna artiljerija. Po bojih v smeri proti Dvinsku v ozemlju Schwederberga, Pon-nemila, Wilkomira se je pričel sovražnik ponoči in bodoči dan umikati pred našim pritiskom in je popustil nekaj sto ujetnikov, strojne puške in zaboje s strelivom.
Na bojni črti ob Narevi ob cestah Lomža-Sniadow-Ostrov trajajo še trdovratni boji. Naša artiljerija je odbila nemško prodiranje proti trdnjavi Nowo-Geor-giewsk-Lelory (?), levi breg Visle.
V	smeri Ljublin-Lupkov je pričel sovražnik prodirati popoldne 9. avgusta na desnem bregu Wieprza, sovražnika smo kljub njegovi trdovratnosti ustavili. Na cestah v Vlodavo smo uspešno vrgli sovražnika, ki je vporabljal dušljivi plin,
Avstrijci s0 pričeli 8. avgusta ob Dnjestru pri izlivu Strype trajno prodirati. Boj še traja.
V	ostalih' odsekih' naše cele bojne črte nobenega važnega spopada.
Po došlih poročilih se je izvedel nem ški naskok 8. avgusta na Kovno takole: Sovražnik je napadal pred sprednjimi našimi utrdbami od vasi Piple do bojne črte Elizine doline. Sovražna oblegovalna artiljerija je pričela po polnoči obstreljevati s topovi vseh kalibrov do 16 palčnih. Viharju podoben ogenj je trajal dve uri, naše baterije so odgovarjale odločno nanj. Napadalne čete so pričele krite okolu 3. ure ponoči v tesnih' vrstah prodirati proti našim postojankam. Z našim osredočenim ognjem, z eksplozijo naših podkopov, s protinapadi naših hrabrih čet je bil sovražnik na celi napadeni čelni črti odbit. Utrujeni Nemci so se valili z velikanskimi izgubami med sosedne odseke nazaj, kjer se očividno pripravljajo na nov naskok,
Okolu polnoči 8. avgusta se je povspel sovražni ogenj zopet do sile orkana. Kljub intenzivnosti in dolgi dobi ognja in uničujoči sili sovražnih krogelj so naše čete vztrajno vzdržale v toči krogelj, ki je padala na nje. Naša artiljerija je krepko podpirala te junake s svojim ognjem. Tako je potekel dan.
Ko se je stemnilo, so zopet pred našimi postojankami zbrane sovražne čete naskakovale dve uri. Sovražniku se je posrečilo, da se je polastil dela jarkov sprednjih postojank, na katere je bil nameril svoj ogenj. Vsled junaškega napora na pomoč prihitelih rezervnih čet je bil sovražnik še enkrat vržen z ogromnimi izgubami.
Iz Petrograda poročajo nemški listi dne 11. t, m.:
Poročilo generalnega štaba generali ssima: Na cesti v Rigo so naše čete zvečer 9. avgusta uspešno zavrnile sovražne napade ob Ekavi. V smeri na Jacobstadt smo vrgli Nemce iz okolice Schonberga nazaj. V smeri od Dvinska v Poniewiec smo trajno nadlegovali umikajočega se sovražnika; na nekaterih' mestih moramo sovražnikove oddelke, ki se trdovratno upirajo, pregnati z bajonetom. Pri Kownu so Nemci v noči na 10. avgust ponovili svoj trdovratni naskok proti našim zapad-nim utrdbam in s0 še naslednje jutro zopet začeli z napadi. Ob protinapadih posadke so bih trije nemški bataljoni skoraj popolnoma uničeni. Ujeli smo nad 100 sovražnikov m uplenili strojne puške. V smeri
Ustrolenka-Rožan-Pultusk traja trdovrat na nemška ofenziva dalje. Naše čete izvajajoi kljub svojim izgubam v neprestanih bojih s sovražnikom, ki dobiva ojačenja, energičen odpor na celi fronti od Narewa do Buga. Pri Nowo-Georgiewskem je bila nemška ofenziva proti našim južnim utrdbam, podvzeta z ognjem iz napadnih utrdb ustavljena. Na cestah ob srednji Visli stra-žne praske. Na cestah od \Vieprza v Lu-kow in Wlodawo so naše čete 10. avgusta odbile sovražne napade. Od Holm*
I prodirajoči Nemci so bili vrženi k reki l Uchcrki nazaj. V okolici Wladimir Wo-lynsk je naša konjenica nadlegovala sovražnika. Ob Dnjestru je dne 8. avgusta pričeti boj v okolici pritoka Strypa trajal še cel naslednji dan, o čemer so začeli Avstrijci zopet uporabljati eksplozivne krogle. Proti večeru so bili njihovi napadi ustavljeni,
NEMŠKO PRODIRANJE V RUSIJI.
Rotterdam, 13. avgusta. »Reuter« ob-1 javlja brzojavko iz Petrograda: Dogodki niso potrdili mnenja, da so nameravali Nemci po zavzetju Varšave vreči svoje sile na zahodno bojišče. Sovražnik nasprotno izvaja novo prodiranje proti Rusiji najbrže ojačen z novimi četami. Sovražnik poizkuša z naskokom vzeti Kovno, ne da bi počakal, kako izpade obkoljevalno gibanje proti tisti ruski armadi, ki se vali nazaj od Visle. Nemci prodirajo istočasno na široki fronti proti Dvini, na severu proti Rigi, na vzhodu proti Dvinsku in na jugu proti Vilni.
RUSKO UMIKANJE. Budimpešta, 13. avgusta. Mogočni sunek na strategično skrajn'o važno črto Otrow-Uchrusk, kjer se Rusi med rekama Bug in Zysmenice ljuto branijo, napreduje med za nas dobro uspe-vajočimi boji. Otrov, zadnja obramba petrograjske železnice in zadnja umi-kalna črta med Bugom in Narevom zagozdene ruske armade, je že v nevarnosti. Le malo se more še upati, da bi mogli Rusi svoje armade izvesti iz črte Osovjec—Bjelostok-Litovsk. Za petami so jim namreč zvezne čete tako na čelu kakor tudi ob krilu. Zasledovanja ruskih armad, ki se umikajo, niti tre-notek ne prekinejo. Trdnjavo Osovjec že oblegajo in ne more priti več v po-štev kot opirališče za nameravano novo ojačevalno črto. Tej črti pa grozi tudi največja nevarnost z juga. Armadi Mackensena in Woyrscha pritiskata namreč vedno mogočnejše proti severu, umikalna ruska črta je zato tudi tam močno v nevarnosti.
KLEŠČE SE SKLEPAJO. Berlin. Poročevalec »Berliner Ta-geblatta«, Adelt, poroča: Za poljskim osrednjim prostorom, ki ga poplavljajo umikajoči se ruski voji, so se pričele sklepati klešče zaveznikov. Ko je bil prekoražen Wjeprž na jugu in Narev na severu, je postal ves lok Buga bojišče. Najvažnejša severo-južna želez-nič/i poljskega zaledja, ki vodi iz Ljub-liira v Ostrov, je že na veliki progi dosežena. Nemci so došli že do postaje Malkin, najvažnejše križališče železnice Ljublin—Ostrolenka in Varšava— Vilna—Petrograd. Odprti umikalni prostor so je zato proti vzhodu Rusom skrajšal na nekoliko več kakor 100 kilometrov. To je najvažnejše in so ostali dogodki v primeri s tem le malo pomembni.
RUSKI PORAZI
so, kakor poročajo iz Bukarešta, na Balkanu, osobito v Bukareštu in v Sofiji zelo učinkovali. Padec Varšave in drugih trdnjav se smatra za polom ruske glavne sile. Iz Petrograda se poroča, da trde ruski listi v svojih poročilih z bojišča, da se Rusi redno umikajo in cepijo od sovražnika. Ruski vojaški strokovnjaki pa ne sodijo s takim zaupanjem in slede nemirno dogodkom med Varšavo in Ivangorodom. »Novo Vreme« opozarja, da je sovražnik med Ljublinom in Ivangorodom strašno hitro napredoval. List' sodi, da bi ne bila obramba ruskih postojank pri Brest—Litowsku le brezuspešna, marveč tudi jako nevarna, ker bd potrebovali za premikanje čet dragocen čas in ker nevarnost napada v obliki klešč še vedno ni za rusko armado popolnoma odstranjena.
SKRAJŠANJE RUSKE FRONTE. Haag, 13, avgusta. »Daily Express« poroča iz Petrograda: Vojaški krogi trdijo, da izpraznitev vislskega ozemlja skrči rusko fronto od 520 na 160 vrst.
PRED PADCEM TRDNJAVE NOWO-GEORGIEWSK. Stockholm, 13. avgusta. Iz Petrograda se poroča: Ruska brzojavna agentura pripravlja javno mnenje, da trdnjava Nowo-Georgiewsk v kratkem pade in obvešča, da so pričeli razorožavati trdnjavo in odvažati topove že proti koncu minulega stoletja.
ZEPPELINOVCI NAD TRDNJAVO DVINSK.
Kristianija, 13. avgusta. »Aftenposten« poroča iz Petrograda: Prvič jc priplulo nad trdnjavo Dvinsk več Zeppelinovcev. Nowo-Georgievvsk je že obkoljen. Obstreljevanje se je pričelo 8. t. m. Upravne oblasti v Kovnu so se preselile v Bobrinsk.
RUSKO VOJSKOVANJE.
Dunaj, 13. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega slana se poroča: Naše ob Bistrici vojskujoče se čete So opazile, da so se zbirali otroci in ženske na desnem bre-
gu Bistrice, ki so ga branili Rusi. Zgnali so jih Rusi na breg, da so bili kriti, ko so gradili utrdbe. Ta nečloveški čin je mogoče žal zahteval marsikatero žrtev, ker se radi te zverinske surovosti boji niso
mogli prekiniti ali ustaviti. •
BOJI OB BESARABSKI MEJI.
Črnovice, 13. avgusta. Po primeroma mirnem odmoru je pričela artiljerija zadnje dni na čelni črti ob Dnjestru in ob bu-kovinsko besarabski meji zopet ljuto delovati. Naše čete so večkrat prodirale, da izčistijo od Rusov tiste prostore ob Dnjestru, ki se še nahajajo v sovražni posesti. Vsled tega so se vneli ljuti boji, v katerih je bil zopet sovražnik vržen iz močnih postojank. Naše čete so ujele veliko Rusov. Na meji med Bukovino in Bes-arabijo ojačuje sovražnik svoje vsled zadnjih izgub močno izredčene črte.
Črnovice, 13. avgusta. Zadnje temne noči so Rusi izrabili za večje ponočne napade. Predvčerajšnjim in včeraj so Rusi ob besarabski meji redno dve do tri ure napadali, bili so pa povsod s težkimi izgubami odbiti. Predvčerajšnji napad je bil posebno ljut, vendar brezuspešen. Severovzhodno od Črnovic, na severnem bregu Pruta so se vršili močnejši artiljerijski boji.
XXX
CARJEV VOJNI NAČRT.
Stockholm, 13. avgusta. Z zanesljive petrograjske strani se trdi, da hoče car predvsem izvesti izpremembe v vojnem vodstvu irj izpremeniti vojni načrt, po katerem naj bi ruska armada do spomladi ostala v defenzivi in celo prepustila nadalj-na ozemlja sovražniku. Veliki knez Nikolaj deluje proti temu in se zavzema za to, da bi se poizkusil še en ofenzivni sunek na neki drugi fronti.
' VELIKI KNEZ NIKOLAJ.
London, 13. avgusta. »Daily Express« piše o velikem knezu Nikolaju: »Veliki knez je diktator in mistik obenem. On ima večjo moč, njegovo gospodstvo je bolj sa-molastno, njegova avtoriteta bolj despo-tična in njegov vpliv veliko večji kot carjev. _ Celo Napoleon ni nikdar imel toliko moči, kot jo je sedaj veliki knez Nikolaj združil v svojih rokah.«
PANIKA V PETROGRADU.
Berlin, 13. avgusta. »Beri. Tageblatt« poroča iz Petrograda: V Petrogradu vlada med prebivalstvom velika panika, ker se boje, da bodo Nemci vkorakali v Petrograd. V nekem članku lista »Novoe Wremja« opozarja Menčikov, da se sedaj ne sme misliti na leto 1812. Nemci sedaj ne nameravajo v Moskvo, marveč v Petrograd. Poleg tega prihajajo Nemci s tolikimi silami, da bi mirno lahko izpeljali sedem takih vpadov, kot ga je takrat pod-vzel Napoleon.
VPOKLIC LETNIKA 1917. NA RUSKEM.
Moskva, 13. avgusta. (Kor. ur.) Ukaz odreja vpoklic letnika 1917. na 20. avgusta m grozi s težkimi kaznimi tistim, ki bi izostali. Vpoklicani morajo biti pripravljeni, da bodo takoj uvrščeni v armado.
XXX
RUSIJA POTREBUJE MUNICIJE.
Geni, 13. avgusta, »Liberte« piše, da Rusija nujno potrebuje na topovih 300 poljskih baterij in 40 težkih baterij. Japonska bi lahko to dobavila tekom šestih tednov, če bi se dale odstraniti težave posebne pogodbe z Angleško.
STAVKE V RUSKIH MUNICIJSKIH TVORNICAH.
Curih, 13. avgusta. »Neue Zuriche. Ztg.« poroča iz Petrograda: General Fro-lov, glavni šef petrograjskega vojaškega okrožja, je izdal razglas, ki kaže, da se je stavka v municijskih delavnicah še bolj razširila in postala zelo resna. V resnici se ni posrečilo doseči sporazuma med delavci in upravo delavnic. V zadnjem povelju določa general Frolov nov termin, po katerem bodo vsi delavci, ki bi še stavkali, odpuščeni in tisti, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, bodo morali takoj pod orožje.
XXX
POLJSKE TRAGEDIJE. Dunaj, 12. avgusta. Poljski listi poro« cajo da je padel v boju pri Arrasu znani poljski slikar Štefan Terlikowski, Terlikowski, rojen Varšavec, se je boril kot ruski podanik na strani Francozov; pred vojno je namreč živel v Parizu Brat padlega se bori v ruski armadi, tretji brat pa je poljski legijonar in se bori proti Rusom. — V epidemijski bolnišnici v Dembici je umrl znani poljski pesnik in dramaturg Jerzy Ž u 1 a w s k i, častnik v poljski legi)!, star 42 let. Podlegel je pegastemu le-garju,
POVODNJI V ZAHODNI GALICIJI.
Krakov, 13. avgusta. V krakovski oko-i ,S-° velike Povodnji, ki so napravile oko , 600.000 K škode. Veliko krajev je poplavljenih. V Biali je voda vdrla v prostore uradnega lista »Gazeta Lwowska«, tako da je moralo osobje bežati.
Izjalovljeni približeualni poskusi Ita-lijanou na Primorskem. Uspešno ob-strelieoanie laškega tabora pri Krmt-
nu. - Ha Tirolskem strelja laška artiljerija na lastne čete. - Izguba našega podmorskega čolna XII. - Tudi Italijani zopet izgubili en podmorski
čoln.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. avgusta. Uradno sc po-
10 Na primorski bojni črti se je sovražnik včeraj zopet nekolikokrat približal, a poizkusi so bili odbiti ze z ognjem naše artiljerije. Uspešno je bil obstreljevan sovražni tabor pri Kr-
koroškem obmejnem ozemlju je položaj neizpremenjen.
Na tirolski meji so se boievali južno od Schluderbacha. Sovražni napad je bil tudi tu zaman; branilci so ostali v popolni posesti vseh svojih postojank. Umikajoče se Italijane je obstreljevala njih lastna artiljerija.
V Adiški dolini je prepodil nas oklopni vlak sovražne poljske straže iz krajev Serravale in Chizzola. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 13. avgusta. Uradno razgla-
fcaJ°Naš podmorski čoln »XII« se ni vrnil z nekega križarjenja na severnem Jadranskem morju. Po uradnem italijanskem poročilu je bil z vso posadko
potopljen.
Neki sovražni podmorski čoln je bil uničen po mini dne 10. t. m. opoldne v Tržaškem zalivu. Od posadke niso mogli nobenega rešiti.
Isti dan in bodoči so naša mornariška letala metala bombe na po sovražniku zasedeni otok Pelagruž in so večkrat uspešno zadeli svetilnik, brez-žično brzojavno postajo, neko hiso, na-kupičeni materijal in brambno moštvo. Neki top srednjega kalibra, ki je streljal, je bil zadet, demontirana ena strojna puška, potopljen nek tender. Letala so se vrnila v dobrem stanju, dasi so jih ljuto obstreljevali.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko mornarično poročilo.
Dunaj, 13. avgusta. (K. u.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko mornarično poročilo z dne 11. avgusta: Danes zjutraj sta dva avstro-ogrska torpedorušilca oddala topovske strele na Bari, St. Spirito in Molfetto. Izgube so: 1 mrtev in 7 ranjenih, vsi iz meščanskega prebivalstva. Posebne materialne škode ni bilo. V zgornjem Jadranskem morju je eden naših podmorskih čolnov torpediral avstro-ogr-ski podmorski čoln U 12, ki se je z vso posadko potopil.
Podmorskemu čolnu »U XII.« poveljeval poročnik Lerch?
Dunaj, 13. avgusta. »Korespondenca V/ilhelm« poroča, da je poveljeval ob zadnji vožnji podmorskemu čolnu »U Ali,« ladjin poročnik Lerch.
K izgubi »U 12«.
Dunaj, 14. avgusta. (Kor. ur.) Listi razpravljajo o težki izgubi, ki je zadela vojno mornarico z junaško smrtjo poveljnika in posadke na »U 12«, in s ponosnim zadovoljstvom spominjajo slavnega cina, ko so ti hrabri možje, boreč se proti tisočkratni premoči, uničili francosko povelinisko ladjo tipa »Courbet«. Junaki »U 12« bodo večno živeli v spominu celokupnega ljudstva, 'ki je prepričano, da bo junaški duh naše mornarice živel naprej.
Cadornovo poročilo.
Iz Rima poročajo nemški listi 11, av-gusta:
Včerajšnje uradno armadno poročilo: V Cadore je poizkušal nasprotnik, dočim je uspešna akcija naše artiljerije proti mogočnim zapornim delom v visokih dolinah trajala dalje, da bi nas s pogostimi, a brezuspešnimi napadi zapodil iz gotovih, pred kratkim osvojenih postojank. Tako so naše čete 7. avgusta zavrnile sovražnikov napad v Sekstenski dolini proti fronti pri Rimbianco in trumoma izvedeno prodiranje s Freikofla, Na Koroškem ljute akcije naše artiljerije in neznatno napredovanje pehote ob celi fronti. Sovražnik je tudi poizkušal, a brezuspešno, pred našimi strelskimi jarki na Monte Medardi postaviti premakljive žične ograje. Pri Plaveh so naše čete včeraj ob mraku uspešno odbile dvojen sovražni napad, ki ga je podpirala številna artiljerija. Na Krasu so
naše čete, potem ko je bil v noči na 10. avgust odbit napad v okolici Monte dei Sei Busi, zjutraj prešle k protiofenzivi in so na nekaterih točkah fronte dosegle vidne uspehe. Naval pehote je bil tak, da se je dvema stotnijama posrečilo z bajonetom osvojiti neko močno utrjeno višino pred sovražno fronto. Vsled mogočnega koncentriranega artiljerijskega ognja in krepkega protisunka nasprotnikov postojanke ni bilo mogoče obdržati, Vsekakor je odpor naših čet, ki so se umaknile v močne osvojene postojanke, zadostoval, da se je sovražni protinapad ustavil. V tržiškem odseku je avstrijska artiljerija obnovila svoj ogenj, toda to pot brez vsakega uspeha.
Boji na Kreuzbergu.
Inomost, 13, avgusta. O bojih na Kreuzbergu se poročajo naslednje podrobnosti: Ob 4. uri zjutraj sta napadla dva italijanska bataljona, ki sta se ponoči priplazila. Tirolci so otvorili dobro merjeni krilni ogenj. Lahi so poskušali vzeti naj-sprednejše jarke, pa so bili dvakrat z bajonetom vrženi nazaj. Po polurnem boju so spravili Tirolci na mesto dve strojni puški in zadali napadalcem strašne izgube. Kljub temu je došlo do boja moža z možem, v katerem so pa Italijani podlegli, ker so Tirolci pravočasno dobili ročne granate. Kasneje je pričela italijanska artiljerija s 15 topovi brezuspešno streljati, Ob 9. uri dopoldne je italijanski napad popolnoma bil odbit. Italijani so imeli nad 300 mrtvih in veliko ranjenih, vrhutega smo ujeli še obilo Lahov.
Drzen čin našega oklopnega vlaka.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča:
V Adiški dolini je vozil nek avstrijski oklopni vlak proti sovražnim črtam in je z velikim uspehom obstreljevali italijanske poljske straže. V Burlonu, severnovzhodno od Borga, je orožniški stražmojster Lar-cher 10. t. m. z 20. možmi napadel neko sovražno stotnijo. Ne da bi bil izgubil kakega moža, so imeli Italijani 12 mrtvih in 11 ranjencev.
pripravlja pol miru, ki ga goreče in vedno bolj žele tako v Franciji kakor tudi v Rusiji, Mnenju ljudstva se trajno ne bo mogla upirati nobena država. Po moji sodbi bo končana tako ruska kakor francoska vojska pred zimo. Naj Vas ne motijo odločni proti-ugovori Francije in Rusije. Izključeno se mi zdi, da bi bili Francija in Rusija moralno dovolj močni, vzdržati do bodočega poletja. Groteskno je, če se primerja stra-tegično nad vse umetno izvedeno rusko umikanje s taktiko 1. 1812. Če bi bil takrat razpolagal Napoleon z železniškim omrežjem v zaledju, bi bil prekucnil rusko taktiko in bi se bil vzdržal kot zmagovalec v osvojeni deželi. Ker natančno poznam položaj, sodim, da Rusi nikdar več ne iztrgajo Nemcem Varšave in poljskih trdnjav. Niti nevtralci in tudi osrednji državi ne moreta presoditi važnosti moralnega udarca ob izgubi Varšave in Poljske, Čuje se mogoče paradoksno, a odgovarja popolnoma resnici: Osrednji državi še danes ne znata, kaj da pomenja zanje 5. avgust,
FRANCOSKO ČASOPISJE PROTI MIRU.
Pariz, 14. avgusta. (K. u.) Z ozirom na petrograjska poročila, da je stavila Nemčija Rusiji mirovne predloge (kar je žc »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« odločno dementirala) izjavlja zopet del časopisja, da se zdaj o miru ne sme govoriti. Višek morajo ravno zdaj doseči vojaški napori zaveznikov. Ponovno stremljenje Nemčije za mir namerava očividno, da bi razdvojili zaveznike. Ako bi se zdaj sklenil mir, bi se dala osrednjima državama možnost, da pripravijo nov napad. Kakor se tudi želi mir, se mora preprečiti s premaganjem Nemčije za vsako ceno,
NEMČIJA BO ZAHTEVALA 10 MILIJARD VOJNIH KREDITOV.
Berlin, 12. avgusta. Wollffov urad poroča: Kakor izvemo, se bo v današnjem zakonskem načrtu o dostavku k državnemu proračunu za leto 1915, zahtevalo nov kredit 10 milijard mark,
XXX
Dosedaj je imela vlada pooblastilo za 20 milijonov vojnih kreditov. Ker sta zadnji posojili znašali 13 in pol milijarde, bo sedaj smela vzeti 16 in pol milijarde. V septembru pričakujejo novega vojnega posojila.
izprevidela, da bi bil nastop proti osrednjima državama brez uspešnega ruskega varstva naravnost nesreča deželi. Rumunija zna, da se ruski krili zelo znatno majali, nihče zdaj več ne veruje, da bi mogla Rusija pomagati Rumuniji. O vojski proti osrednjima državama se zato v Bukareštu le malo govori.
RUMUNIJA ODPRAVILA PREPOVED O IZVOZU PRIDELKOV. Bukarešt, 13. avgusta. (K. u.) Dne 14. avgusta se odpravi prepoved izvoza iz Rumunije za pšenico, rž, zdrob, pšeno, ječmen, oves in moko teh žitnih vrst, la-neno seme, orehi, sočivje, laneno in raps olje in krmo. Izvozna pristojbina se bo morala plačati v zlatu.
ANGLEŠKA BO ZASEDLA ŠE NEKAJ GRŠKIH OTOKOV. Genf, 12. avgusta. Londonski »Dail> News« piše o potrebi, da Angleška skoro zasede še nekaj grških otokov kot »začasna« opirališča za mornarico pri darda-nelski akciji.
Boji na zahodu.
z na.
Italijani in mraz.
»Corriere della Sera« toži o trpljenjih, katerim so izpostavljeni italijanski vojaki v gorski vojski in piše med drugim: »Strašen je sovražnik, proti kateremu se morajo boriti naši vojaki v visokih dolinah Tirolske in Koroške. Nihče, ki živi v vročih mestih, ne ve, kaj se pravi prebiti eno noč na prostem na višini 2 do 3 tisoč metrov. Čeprav je čez dan temperatura prijetna, se po solnčnem zahodu zelo shladi in vojaki morajo ure in ure ležati nepremično v ledenem mrazu. Gorje tistemu, ki utrujen zaspi; njegova smrt je gotova. Šele ko bo število žrtev te strašne vojske sestavljeno, se bomo čudili, koliko jih je postalo žrtev mraza.«
Če Italijani že sedaj v poletju tožijo o mrazu, kaj bo šele pozimi.
Cadornovi »kibici«.
Lugano, 13. avgusta. Milanski listi poročajo iz Vidma: Na italijansko bojišče je došlo zadnji čas več visokih angleških in francoskih častnikov, ki ostanejo v glavnem stanu.
Nov vojni svet v Franciji.
Lugano, 13. avgusta. Italijanski zunanji minister Sonnino je odpotoval na novo vojno posvetovanje sporazuma štirih iz Rima v Francijo.
Italijanski socialist o »odrešencih«.
Lugano. Socialnodemokraški poslanec Ciciotti se je peljal kot poročevalec Avan-tija do Soče, dokler ga nista dva orožnika odvedla v Bologno nazaj. V svojih poročilih se jako čudi, ker Furlani niso za Italijane nič navdušeni in jih dolže, da so lahkomišljeno izzvali na nje vojno gorje, za opustošena polja in vasi.
0 miru.
RUSI IN FRANCOZI ŽELE MIRU. Curih. »Zuricher Post« objavlja iz Haaga dopis svojega posebnega sotrud-nika: Z nekim ruskim diplomatom sem se
razgovarial o dnevnih vprašanjih svetovne vojske. Moj zaupnik trajno občuje z Rusijo in z balkanskimi državami in je poučen o vseh dogodkih za kulisami. Izvajal je med drugim: Strah pred drugo zimsko vojsko
POLOŽAJ NA BALKANU. Berlin, 12. avgusta. Poseben poročevalec »Vossische Zeitung« piše iz Sofije: Vse balkansko časopisje je polno najbolj divjih vesti o zadnji ententni noti na naslov Bolgarije, Sicer pa so posameznosti brez pomena. Dovolj je poznati veliko črto, ki hoče Bolgarijo zadovoljiti na grške in srbske stroške, Srbijo in Grčijo pa na stroške Avstrije in Turčije. Poleg tega pa gre ponudba dobre službe za bolgarsko-rumunsko epravo.
Ves slučaj je brezupen. Srbska vojaška stranka, od katere je Pasič popolnoma odvisen, bi storila prej vse drugo, kakor pa eno samo vas prepustila Bolgarom. Na Grškem je ententina nota vzbudila vihar ogorčenja. Prejšnje Venizelosove politike ni mogoče več ponoviti. Če se Ve-nizelos in Gunaris ne dogovorita, tedaj bo grška zbornica 16. avgusta pri tem položaju razpuščena ali vsaj odgodena. Ni pričakovati, da bi ententa dobila kmalu odgovor na svojo noto. Bolgarija hoče počakati, kaj neki bosta storili Srbija in Grška, Ti dve pa hočeta počakati na Bolgarsko Zaenkrat stoje tedaj stvari, kakor so stale, kar osrednjim silam ne koristi, še manj pa škodi. Gotovo pa je, da se bolgarska politika ne bo obrnila proti njima.
FRANCOZI NE UPAJO NA USPEH POGAJANJ Z BALKANCI.
Geni, Hervd izvaja: Narod viharno zahteva, naj se prekinejo pogajanja v Sofiji, Atenah in v Bukareštu. Balkanski narodi poredno vlečejo sporazum, osobito Srbija, ki ni politično zrela. Žrtvovati noče ničesar, dasi je pričela Francija zaradi Srbije vojsko. Sporazum štirih mora popustiti Gallipoli in napasti zato Anatolijo, če Turčija odkloni mir. Balkanske države bi v tem slučaju ničesar ne dobile,
FRANCOSKO MNENJE.
Bern, 13, avgusta. »Petit Parisicn« poroča, da je žtirisporazum obljubil Bolgariji tiste dele Dobrudže, ki jih je zasedla Rumunija. Pogajanja glede Macedonije so zadela na mrtvo točko, Srbija vztraja na svojem prejšnjem stališču, ministrski predsednik Pasič še ni odgovoril. Štirisporazum veliko pričakuje od Venizelosa. Koncem avgusta mora pasti odločitev,
VOJNI HUJSKAČI V RUMUNIJI UTIHNILI.
Berlin, 13. avgusta. »Zuricher Post« poroča iz Bukarešta: Čimbolj prodirajo zavezniki v Rusiji, timmanj se tu govori o 15. avgustu, kot dnevu, da bi pristopila Rumunija sporazumu štirih. Rumunija jc
Nemško uradno poročilo. Berlin, 13. avgusta. . Veliki glavni stan:
V Argonih je bilo odbitih več francoskih napadov na po naših vzete »Martinove utrdbe«.
Pri Zeebriigge je bilo sestreljeno neko angleško povodno letalo; voznik je bil ujet.
Pri Rougemontu in Sentheimu (severovzhodno od Belforta) sta naša letalca prisilila vsak po eno letalo, da se je moralo spustiti na tla.
Najvišje vojno vodstvo.
Delcasse in Sienkiewicz. Slavni poljski romanopisec Henrik Si-enkiewicz si je izprosil avdijenco pri ministru vnanjih zadev Dalcasseju in je hotel slišati njegovo mnenje o poljskem vprašanju, Delcasse pa ga je zavrnil z besedami: »Ruski državljani ste, Vaša vlada ie v Petrogradu. Tja se morate torej obrniti s svojo zadevo«. — Nade Poljakov v Franciji so bile torej goljufive.
Angleške izgube. London, 13. avgusta. (K. u.) Najnovejši seznam izgub obesega imena 31 častnikov in 396 mož.
Novi vpoklici na Francoskem, Pariz, 13. avgusta, (Kor. ur.) »Temps« poroča, da se moštva, ki so bila pri ponovni preiskavi spoznana kot sposobna za vojaško službo, vpokličejo za 7., 8. in 9, september,
Nov zračni napad Nemcev aa Meško.
Berlin, 13, avgusta, (Kor. urad.) Naši mornariški zrakoplovi so ponoči od 12. ni 13, avgusta obnovili svoj napad na angleško vzhodno obrežje in so ob tej priiil i uspešno metali bombe na vojaške naprave v Harvvichu, Kljub močnemu obstreljevanju iz trdnjav so se vrnili nepoškodovani, Namestni načelnik admiralnega štaba: pl. Behnke.
NOVI ZEPPELINI. Haag, 13. avgusta. Iz Londona se poroča: Nemci so zadnji čas zelo izboljšali svoje zrakoplove. Dosegli so za 25 % več)o hitrost. Napravili so električno pripravo, s katero jim je mogoče kontrolirati smer zračnih torepodov na 3 km daleč, Tudi so povišali število strojnih pušk.
Boj za Carigrad.
POROČILO ANGLEŠKE ADMIRALI-TETE.
London, 13. avgusta (K. u.) Admi-raliteta poroča, da je bila torpeclirana pomožna križarka »India«, 22 častnikov in 119 mož je baje rešenih. Nadalje poroča admiraliteta: Neki angleški podmorski čoln je potopil dne 8. avgusta v Marmarskem morju neko turško bojno ladjo. Turška topničarka »Bert-I-Satwet« in nek transportni parnik sta bila tudi po nekem podmorskem čolnu torpedirana v Dardanelah.
VOJNI SVET NA MALTI. Haag, 13. avgusta. Bodoči teden bv, zboroval na otoku Malta generalni štab zveznih armad na Gallipoliju o novem prodiranju proti Dardanelam.
RUSKA KRIŽARICA »SINOPE« ZADELA NA MINO.
Bukarešt, 13. avgusta. Od začetka tega meseca se nahaja v zunanjem pristanišču Mangalija neka težko poškodovana ruska oklopna križarica. Gre za križarico »Sinopc«, ki je že delj časa pripadala ruskemu črnomorskemu brodovju, Križarica je 29. ali 30, julija ob napadu na turško obrežje zadela na mino in so jo le z največjo težavo mogli spraviti v nevtralno pristanišče Mangalijo.
Dnevne novice.
+ Nadvojvoda prestolonaslednik
Karol Franc Jožef in nadvodinja Cita sta se danes ob 11. uri 50 minut odpeljala iz Budimpešte.
+ Deželni glavar dr. šusteršič pri ministrskemu predsedniku grofu Sttirgkhu.
Deželni glavar dr. Šusteršič je bival te dni na Dunaju in je imel pretekli četrtek enourno konferenco z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. Kakor izvemo, je konferenca veljala železniškim razmeram.
+ Posebni vlak iz Ljubljane za narodno romanje na Brezjel Posrečilo se je vendar vsled ljubeznivosti merodaj-nih krogov dobiti za narodno romanje na Brezje posebni vlak iz Ljubljane. Posebni vlak v pondeljek vozi točno ob pol 8. uri zvečer z državnega kolodvora v Spodnji šiški. Vsi, ki so se za romanje oglasili pri S. K. S. Z. ali pa pri uredništvu »Slovenca«, se morajo po> služiti tega vlaka. Postal bo tudi v Žkofjiloki, da sprejme naznanjene IŠkofjeločane. V Otoče pripelje posebni .vlak ob 9. uri zvečer. Pot bomo primerno razsvetlili. Z ozirom na posebni vlak je mogoče udeležbo naznaniti pri Slovenski krščansko-socialni zvezi v Ljubljani, Ljudski Dom, I. nadstropje še do ponedeljka do desete ure dopoldne. Poslužiti se je ekspresnih dopisnic ali selov. Mnogi naj se pa v ponedeljek zjutraj pridružijo jutranjemu gorenjskemu vlaku ali pa večernemu gorenjskemu vlaku, ki pelje z državnega kolodvora v Spodnji šiški ob pol 7. uri zvečer in bo pomnožen z vozovi. Vsi udeležniki posebnega vlaka se morajo pri povratku poslužiti posebnega vlaka. Posebni vlak odpelje z Otoč v Ljubljano v torek ob 8. uri 20 minut zvečer in pride v Ljubljano ob 9. uri 30 min. zvečer. Navadni večerni gorenjski vlak pa pelje nazaj v Ljubljano ob 7. uri 7 minut zvečer in pride v Ljubljano ob 8. uri 15 minut zvečer.
+ Salezijanska godba z Rakovnika «e udeleži patrijotičnega romanja na Brezje. Ta vest bo gotovo vse romarje iskreno razveselila. Godba se odpelje z državnega kolodvora v Spodnji Šiški v ponedeljek s posebnim vlakom ob pol 8. uri zvečer.
—	Udeležnikom narodnega romanja na Brezje! Vsaka skupina romarjev imej enega ali dva vodnika. Vodniki skupin naj se pred odhodom večernega gorenjskega vlaka v ponedeljek oglase na državnem kolodvoru v Sp. Šiški pri zastopniku glavnega odbora. Romarji vstopajo v pondeljek zvečer v gorenjski vlak samo na državnem kolodvoru v Spodnji šiški. Udeležniki iz župnij, ki so objavile udeležbo naj vstopajo samo v tiste vozove, ki imajo napisano ime njihove župnije. Tako bodi tudi pri povratku. Še enkrat pa prosimo naj povsod, kjerkoli merejo, aranžirajo romanje na Brezje tako, da se pripeljejo s svojimi vozovi, okrašenimi s cesarskimi in slovenskimi zastavami, ali pa pridejo na Brezje v večjih skupinah peš. Vsak ude-ležnik si mora sam preskrbeti legitimacijo svojega županstva, v Ljubljani in okolišu ljubljanske drž. policije pa legitimacijo ravnateljstva drž. policije. Udeleženci naj seboj vzamejo kruha in še kaj drugih je-stvin, — Ob sklepu lista se nam naznanja, da kot legitimacija zadošča tudi navaden potni list ali rojstni list.
—	Cenj. naročniki »Slovenca«, ki premene svdie bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati,
—	Župnija v Žusmu, Kolegijatni ka-pitclj v Novem mestu je za župnijo Sv. Štefana pri Žusmu prezentiral č. g. kaplana rranca Mošnika, kaplana pri Sv. Tomažu bhzu Velike nedelje v lavantinski škofiji,
+ Vojnim ujetnikom v Rusijo ne pošiljati pisem, marveč le odprte do-pisnice. c. kr. korespondenčni urad javlja: Uradno se jc dognalo, da ruska vlada ne dovoli anrejemati v Rusiji se nahajajocim vojnim ujetnikom pisem in da jih tudi ne smejo odpošiljati. Za dopisovanje z vojnimi ujetniki so sme-zato vporabljati le odprte dopisnice.
—	Vojni ujetniki. Občevanje z njimi prepovedano. C. in kr. 5. vojno etapno poveljstvo je opazilo, da daje kranjsko prebivalstvo vojnim ujetnikom, ki so na raznih krajih zaposleni, živila in razna druga darila. Vsled razpisa c. kr, deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 8. avgusta 1915, št, 6214/Mob. se javno razglaša, da je občevanje z vojnimi ujetniki prepovedano, kakor tudi obdaritev istih z darili. Prebivalstvo se opozarja, da svojemu hvalevrednemu nagnjenju k darovanju v lepši obliki ustreže, ako obdaruje lastne naše ob fronti bojujoče se čete. Prestopke te prepovedi bo v policijskem okolišu kaznovalo c. kr, policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po min. naredbi z dne 20. septembra 1857, drž. zakona št. 198, z globo do 200 K,
oziroma z zaporom do 14 dni__C, kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
—	Smrt slovenskega stotnika. O tem
se še poroča: Dne 1. avgusta je na severnem bojišču padel stotnik in bataljonski poveljnik Ludovik Zwirn. Padli je bil celih osem mesecev neprenehoma na bojišču in je radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom bil že dvakrat odlikovan, in sicer prvikrat s »Signum laudis«, drugikrat pa z vojnim zaslužnim križcem. Padli je brat oskrbnika mariborske deželne bolnišnice g. Rajmunda Zwirn. Nadporoč-nik Branko p 1. Pogačnik piše o smrti stotnika Zwirna oskrbniku Zwirnu sledeče: »Ko smo prodrli proti kraju, ki je bil od Rusov zaseden, je naš ljubi tovariš, Vaš brat, bil zadet od ruske puškine krogle. Saniteti so ga obvezali in zanesli v neko kritje. Vsi smo še upali, da ne bo nič hudega, ker je sam pravil, da upa na okrevanje. Ob pol 7. uri je padel nenadoma v nezavest. V agoniji je ležal kake pol ure, nato pa je izdihnil svojo junaško dušo. Po izpovedbi zdravnika je krogla predrla želode« in jetra, Tovariši-častniki bomo ohranili vrlemu junaku trajen spomin. Posebno meni je bil Vaš brat vedno ljub in najdražji prijatelj. Z bratom vred je padlo tudi več vrlih Bošnjakov. Vse smo pokopali na skupno pokopališče, ob robu gozda, južno od kraja Garbow, severozahodno od Lublina. Stotnika smo položili v poseben grob in kraj natančno zaznamovali. Sprejmite moje srčno sožalje!« — Bodi slovenskemu stotniku - junaku tuja zemlja lahka!
—	Bencin za poljedeljske stroje. Ker potrebujejo kmetovalci veliko bencina za mlatev s kmetijskimi stroji, je c. in kr. vojno ministrstvo na vprašanje c. in kr. armad-nega etapnega poveljstva v tej zadevi naročilo s telegrafskim razpisom z dne 27. julija t. 1„ št, 5/M 88/89, naj se prebivalstvo pouči, da se je takoj obrniti zaradi potrebnega bencina za mlatev do c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju, ki bo potrebne množine bencina prejelo od c. in kr. vojnega ministrstva.
—	Umrl je v Admontu P. Isingrin Glatz,
—	S šivankami se je hotel usmrtiti.
V samomorilnem namenu je pogoltnil 8 ši-vank bivši pomož. uradnik drž, železnice (invalid) 25 let stari Friderik Zalokar, bivajoč v Tržišču na Dolenjskem. Šivanke so mu obtičale v grlu. Eno mu je odstranil domači okrožni zdravnik, za odstranjenje drugih je prišel v dež. bolnico. Imenovani je podvržen epilepsiji.
Primorske novice.
Že zopet Lahova blamaža. Iz Trsta poročajo 12, t. m. Včeraj 11, t. m, popoldne okrog 6. ure se je zopet pokazal nad Trstom laški aeroplan. Letel je zelo visoko, tako da ni moger ničesar videti, tudi če bi kaj bilo. Par naših topovskih pozdravov je zadostovalo, da jo je Lah odkuril — seve tudi to pot brez uspeha. Letalo se je pri drugem strelu nekoliko nagnilo, iz česar se da sklepati, da smo je nekoliko pohabili.
Slovenska trgovska šola v Trstu s
pravico javnosti (ulica Stadion 21) se otvo-ri redno tudi letos. Razglas priobčimo te dni.
Umrla je v ljubljanski deželni bolnici Katarina Sivec, služabnica pri g. kuratu v Opatjem selu na Krasu.
Ranjenci z Goriškega- Iz Goriškega sta te dni zopet prišli v dež. bolnico dve civilni ranjeni osebi.
38 1„ 3 — Kosil Frančiška 40 1„ 5 — Okrc-tič Jožef 48 1., 5 — Pagoz Marija 64 1., 3
—	Iz J a m 1 j : Seban Anton 54 1., 6 — Pahor Andrej 71 1., 3 — Semolič Olga 22 1„ 2 — Marušič Leopolda 27 1,, 3 — Bagon Frančiška 40 1,, 9 — Bonetta Alojz 36 1„ 3 — Bagon Marija 25 1., 6 — Pahor Franc 40 1,, 6 — Pahor Katarina 33 L, 7
—	Kosič Anton 77 1., 1 — Rodetič Jožef 78 1., 1 —. Bagon Jožef 18 L, 1 — Seban Jožef 20 1„ 1 — Krošel Barbara 60 1., 4 — Kopic Marija 39 1,, 4 — Pahor Katarina 27 1., 6 — Okretič Anton 53 1., 1 — Pahor Ivanka 30 1., 5 — Rodolič Jožefa 36 1„ 8
—	Frandolič Antonija 41 1., 5 — Seban Štefan 56 1., 10 — Semolič Jožef 70 1., 6
—	Rodetič Ivanka 35 1., 5 — Skupaj 224 oseb.
Ljubljanske novice.
Samoumor v Trstu. V Rojanu se je
ustrelil 261etni Alojzij Grmek. Svoji ženi je pisal, da se je naveličal živeti.
Seznam slov. goriških beguncev, ki so odšli iz Lipnice na Štajerskem dne 24. julija 1915 v Oberhollabrun, Iz Brestovi c e : Pahor Josip, 70 1,, 1 oseba — Pahor Andrej 73 1., 1 — Semolič Anton, 72 1., 1 — Semolič Ivan 13 1., 1 — Stanič Jožef 56 1., 6 — Rodelič Štefan 60 1„ 1 — Stolfa Lovrenc 66 1., 1 — Semolič Filip 59 1., 7 — Luvin Jožef 67 1„ 3 — Krošelj Marija 28 1., 7 — Semolič Marija 16 1., 4 — Kačič Jožef 73 1., 4 — Peric Ivan 61 1., 1 — Peric Valentin 52 1., 5 — Peric Vincenc 50 1., 6 — Peric Jožef 60 1., 4 — Peric Marija 39 ., 7 — Pahor Veronika 30 1., 3 — Semolič Vincencija 18 1., 2 — Antonič Jožefa 28 1., 7 — Stanič Karlina 37 1„ 2 — Stanič Frančiška 53 1., 2 — Semolič Terezija 62
m ..~J?rfol>a Ivank* 42 1., 5 — Pipan Man,a 27 1 5 - Semolič Janez 51 1., 1 — Stolfa Jože 45 1, 1 _ peric Anton, 66 1., 5 - Semolič Albin 17 1., 1 _ Semolič Prane 63 1., 1 — Antonič Jožef 36 1 1 — Pene Lovrenc 52 1., 1 _ Peric Ivanka
lj Drugič odlikovan je bil Ljubljančan g. R u d o 1 f J e r š e , častniški namestnik 17. pešpolka. Prvič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda; sedaj je bil pa odlikovan z veliko zlato hrabrostno svetinjo.
lj Kolera v Ljubljani. Dne 12. t. mes. sta umrla na koleri 291etni infanterist Si' mon Lazar, ki je imel tudi prestreljen vrat, in 191etni infanterist Franc Nemec, kateremu se je vsled rane na glavi vnela tudi možganska mreža.
lj Utonil je v rakovniškem bajarju sin nadučitelja Mlakarja, katerega družina stanuje na Galjevici št. 1. Mornariški učenec Ludovik Staudt je skočil za potaplja-jočim se dečkom. Prvič ga ni mogel dobiti, nato je skočil drugič v nevarni bajer. Privlekel je dečka na suho, a deček je bil žalibog že mrtev, ker je zašel v bajerjevo bJato. Hrabri mladi mornar zasluži vse priznanje!
lj Pozdrav in zahvala delavkam c. kr. tobačne tovarne. V imenu vseh slovenskih mornarjev se lepo zahvaljujemo delavkam c. kr. tobačne tovarne za pozdrave in slovo, ko smo se peljali iz bele Ljubljane nazaj z dopusta na naše Jadransko morje in kličemo krepki: Na zdar! — Slovenski mornariški podčastniki: Ivan Biolini, Josip Štefan, Ivan Marsetič, Franc Šinkovec, Planinšek. Glažar, čjač, A. Sluga, Košuta, F. Zupančič.
lj Prodaja jajec po mestnih vojnih prodajalnah. Mestna aprovizacija je uvedla prodajo jajec po vseh mestnih vojnih prodajalnah. Jajca kupi lahko vsakdo za svojo potrebo. Kupujoče občinstvo pa se v lastnem interesu opozarja, da nemudoma naznani vsakogar, ki bi hotel z jajci na kakršenkoli način naprej trgovati in tako izrabljati ljubljanski mestni aproviza-ciji namenjeno napravo.
lj Poseben čuvaj za mestne parke. Dasiravno smo že opozarjali, da so mestni parki izročeni javnemu varstvu, pa so otroci kljub temu po nasadih in parkih delali občutno škodo; teptali so travo, metali po njih kamenje, lomili veje, prodirali žive meje itd., niso naši apeli na javnost prav nič pomagali in je, da se to vandal-sko opustošenje krasnih parkov, ki delajo čast našemu mestu, ustaviti magi-stratni gremij začasno nastavil posebnega čuvaja. Le-ta ima nalog jih skrbno čuvati in vsako poškodovanje in onečiščenje naznaniti mestnemu policijskemu uradu, kjer )odo krivci strogo kaznovani. Pa vse nič ne pomaga. Nekateri ljudje mislijo, da so parki edino le zato, da po njih njihovi otroci mandrajo travo in jih smejo oneči-ščati, kadar in kjer se jim zljubi. Tako vodi neka ugledna gospa, katere ime sedaj še zamolčimo, svoje otroke v tivolske parke, tjer pod njeno zaščito počenjajo marši-taj nedopustnega. Seveda se je vse po-| trebno ukrenilo, da bode v bodoče vsak znal drugače spoštovati javno avtoriteto ter da se bode tudi zavedal, da parki stanejo denar in niso samo za en dan, marveč za celo leto.
lj Slaščičarji, gostilničarji in drugi obrtniki se opozarjajo, da dobijo pri mestni aprovizaciji poljubno množino jajec za potrebe svojega obrta. V večjih množinah se oddajajo jajca v skladišču mestnega magistrata (mestna hiša, glavni vhod, skladišče na dvorišču).
lj 8312 vreč se je oddalo pri ljubljanskem mestnem magistratu za vojne namene. Nadaljnji darovi se še vedno sprejemajo in se bodo izročili v navedeno svrho kompetentni oblasti. Dobrodošli so tudi darovi vreč s kmetov,
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Mam, mestna uboga, 73 let. — Istvan Puškaš, pešec-črnovojnik. — Ivan Gliha, paznik ziklepnega društva, 31 let. — Ivan Dvor-schak, nadsodar, 51 let. — Fran Nemec, Mijo Alar, Karel Reitmeier in Sijeno Lazar, pešci. — Alojzij Žitnik, delavec, 18 let. — Ulrih Šefcu in Ivan Steinbauer, pešca.
lj »Prstan švedskega jezdeca« v Kinu Central v deželnem gledališču. Ta film ljubke balade, ki je doslje na vseh velikih kmeinatografičnih odrih doživel najlepši uspeh, bomo sedaj videli tudi v Ljubljani. Kino Central je pridobil ta prekrasni film za danes soboto, jutri nedeljo in za ponedeljek ter s tem preskrbel ljubljanskemu
občinstvu zopet nekaj lepih večerov. Spored je izpopolnjen z bogatim kinematogra-fičnim poročanjem z bojišč, z aktuelnim posnetkom »Lugano ob Luganskern jezeru« in z dvema dražestnima veseloigrama
mm je zavrnila avstrijske predloge.
Washington, 11, avgusta. Reuter poroča: Vlada je poslala na Dunaj odgovor, v katerem zavrača naziranje, da pošiljanje municije zaveznikom ni združljivo i ameriško nevtralnostjo.
Japonci v zvezi z Ameriko.
Petrograjska brzojavna agentura po> roča iz Tokia, da je japonska mirovna liga pod predsedstvom barona Okura stopila v zvezo z ameriško mirovno zvezo v zadevi mirovne akcije.
Anglija in Brazilija.
Rotterdam. Iz Rio de Janeiro se poi roča: Anglija je zahtevala ocl brazilske vlade, da se sme kava, tobak in kakao pošiljati v Evropo iz Brazalije le »Trustu ul-tramarino« na Nizozemskem, Brazilca vlada jc po svojem poslaniku v Londonu proti odredbi angleške vlade ugovarjala.
Darovi.
Za pcgorelce v Ribnici: Neimenovac
Za čoln potapljač: g. dr. Jos. Marinko v Mavčičah K 10; Ana Čadež, Ljubljana K 2; gosp. Fran Kurent, c. kr. pol. nad-stražnik v Ljubljani K 5.
K 4.
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-čo«, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
2
50S

■
■ •
•POHODNiSMCA.
/ LtJUBLtJANA • komenskega-ulica-4 1 SEPgnMCTCPtgMiTOJ-DR- FR. DERGANC
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost, zmožen tudi nemščine, a!'
"	1531
kateri je vsaj eno loto že bil v kaki trgovini, s« sprejme takoj pri:
PETER LASSNIK, Ljubljana.
se prmanie v najem 1
z novembrom tega leta na deželi, najraje pa kje v Ljubljauski okolici, ali v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Gostilna 100«
	
	:t;;v ::■:■■;•'''vv Y.;iv|
t
Naznanja se vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem tužno vest, da jo umrla previdena s sv. zakramenti dno 14. avgusta 1915 ob pol 2. uri zjutraj v Ljubljanski deželni bolnišnici
Katarina Sivec
Rojena je bila na Vršnem, kuracija Lji-bušnje leta 1854, službovala pri g. kuratu v Opatjemselu na Krasu.
Pogreb se bo vršil i* imenovane bolnišnice dne 15. avgusta 1915 ob pol 5. uri popoldne.
Priporoča se svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v gorečo molitev.
Naj počiva v miru!
Ljubljana, dne 14. avg. 1915.
S. Kos in rodbina Sivec.
SKffe*
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od blizu in daleč povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere in hčere, gospe
fflariie Jiamerlitz
se tem potom najtoplejo zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. župniku Keinškarju za poslednja tolažila, gg. polkov, zdravniku dr. Tomanek in dr. baron Lazza-rini za zdravniško pomoč, slavni Marijini družbi za častno spremstvo, cenjenim rodbinam Jerneje, Kompare iu Drabek za darovane krasne vence in vsem, ki so v tako obilnem številu spremili blago rajnico ali kakorkoli pripomogli, da se je tako častno izvršil zadnji sprevod.
Bog bodi vsem obilen plačnik.
1603
Dol. Logatec, 10. avg. 1915.
Žalujoči ostali.
ki bi vzel vrt v najem, išče graščinsko oskrb-nlštvo v Radovljici. Dotičnik naj se po možnosti zglasi osebno, ali pa naj pošlje svoja izpričevala s primernimi pojasnili. Rok zglasitve do konca avgusta t. L	1532
Dobra
II
vešča šivanja perila in oblek, išče primerno službo. Naslov na upravo pod »Pridna gospodinja 1579«.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, SelenSuroova ul. SI. l.
Ceniki franko. 553 Ceniki franko.
se kupi ali v najem vzame v
okolici Ljubljane, Kranja, ■unvjBumsiuuuMiuigi^jjB Celja ali Maribora. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod 4000/1580. 1580
Sprejme se takoj starejša km
katera bi znala kuhati, kakor tudi druga gospodinjska dela opravljati, pod ugodnimi pogoji pri And. Krošelj, trgovcu, Dobova pri Brežicah, Spodnje Štajersko. 1592
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja '» jekla, potrebščin za gospodinj-»tvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva iovarna nr
„ cn!n zharfo2nm" BrUx št. 1224 (Češko]
Nikelnaste Roskopf-ure K 3-90, 4 20, (V— Srebrne K 8 40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nikak rizikol Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
«««
Neznosne nadlogo uši — rešijo vojaka zanesljivo iu trajno
Sadnikar -jeve VFBC1C6
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijonovenalezbe
5.	So priročne.	10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečico prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. K. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik.
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N.Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31, 1453
S
X5
se odda na Dunajski cesti št. 7.
'ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PICCOLljs v Ljubljani
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 olnargeo.
Naročila po povzetji.
prva in največja v mestu Zagrebu
se proda
radi bolezni. Letni promet vina in piva od 2000 do 2500 hektolitrov.
L	Več se izve pri lastniku
Varoll&a piunica (EteifilngSraias), Zagreb.
1599
Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat oz. nečak
cand. ing., kot c. in kr. kadet 17. pešpolka, predlagan v odlikovanje s srebrno hrabrostno kolajno I. razreda,
den 16. julija v bitki pri Kozmierzymu v Galiciji na čelu svoje stotnije padel in končal svoje mlado nadebudno življenje. Prerano umrlemu bodi blag spomin.
Ljubljana, meseca avgusta 1915.
Žalujoča rodbina Kavčič.
Brez posebnega naznanila.
Zahnala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljene soproge, oziroma sestre, tete in svakinje gospe
Hne Hžnoh, m. Jekovec
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebna hvala pa bodi prečastitemu gospodu župniku p. Hugolinu Sattnerju in mnogim prijatelj em za tolažilne obiske med dolgo boleznijo nepozabne nam po-kojnice.
Iskrena hvala bodi tudi prečastiti duhovščini sv. Petra in iz Rakovnika in sploh vsem, ki so spremili ljubljeno rajnico na nje zadnji poti. Bog bodi vsem obilen plačnik!
1601	žalujoči ostali.

Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.

eieieieie
CICICICIC
ttieierc
0
©
©
Izboljšajte
pflomet v svoji gostiln! r v	1L. . j .J *	•
najboljSim in najoenejSim C8SKlfll D UClJC VISK ltTl
delniškim pivom plzenskega tipa.
Zahtevajte ga V vseh ljubljanskih gostilnah, V grand hotelu .Balkan* v Trstu, v hotelu .Liaeroma' v Gradežu, v palačah prv. hrvatske štadione v Zagrebu in .Napredak' v Sarajevu, Beranek V Banjilukl itd. Infonmaolje daje eeSka delniSka pii/ovaima v Čaških Budelavionh, Roža f?ohi»mann v lijubljanl in Bogumil Ponka v Tpstu.	3453
eicicic
=©(9
cicie
astave
izgotovljene kakor tudi blago po najnižjih cenah pri tvrdki
BENEDIKT & Co, LJUBLJANA
Gostilna
se odda v najem na prometni državni cesti, zraven sejmišča. Cela hiša ali samo gostilniški prostori. Več se izve pri Julij!
Hrehorič, Metlika. 1586
P020ri. Vse blago
kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in
napisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno se priporoča tvrdka
K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
Gospodična išče v najem ali na račun za takoj ali za november
prometno gostilno
v mestu ali na deželi z zemljiščem; event.
posestvo i59o
blizu kolodvora in farne cerkve. Ponudbe pod »Posestvo 200/1590« na upravo lista.
Ss K
iz leta 1913. in 1914. proda po najnižji dnevni ceni in oddaja samo v večjih količinah Josip Veriič, Zagreb, Trg
Ladislava Pejačeviča br. 3.	1593
Proda sc poceni dobro ohranjeno
h V
z znamko „Puch". Več se izve v Št. Vidu št. 74, nad Ljubljano.	1602
CSs
špecerijske stroke, za takojšnji nastop se sprejme pri v
Goričan, ki je dovršil 4 gimnazije, išče primemo službe kot
ali kaj enakega. Zmožen tudi italijanščine in nemščine. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod št. 1534.
sprejme takoj
Fran Vilfan
čevljar, mojster, Vevče 37, p. Dev. Mar. v Polju,
se sprejme v trgovino z usnjem
ivan Seunig, Stari trg štev. 7, Ljubljana.
od strojev, uporabnega za kurjavo ali steljo. Vpraša se pri Anton Bojino, mizarstvo, Kolodvorska ulica št. 8. Istotam se
za mizarsko obrt, Nastop lahko takoj, ali pozneje.	1597
3 HP ki brezhibno deluje In ima pnevmatike v najboljšem stanu, se ugodno proda tudi na obroke.
Ogleda se pri A. Ooroo, Marije Terezije
cesta.	1573
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Odlikovan na razstavi v Hadollld lata 190* i lastno
diplomo ln svetinjo L vrste.
BHINJEVEC
najflna|M vrste, posebno priporočljiv proti kaznim boleznim, s« dobi pri Gabrijela Eržen, Za-puie pošta B«. gunj« pri Lescah , Kranjsko.
Za pristnost se jamči Cene zmerne.
MCT
■■■■■■■■■a11	=
s Kneza Auersperga adtoaktivno kopališče
Postaja dolenjske železnice Straža-ToplilTe. Akratov vreleo 38° C, ki daje nld 30.000 hI radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. - Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (Ishlas), nevrastenija, histeria, ženske bolezni lid. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. 934 8	Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
=S3=mnmn
ToplicenaKranjskem
za plavljenje večje množine okroglega lesa (hlodov) po Mori SI lŠll. Ponudbe na
Viljem Fflra Gradec. Kalserfeldgasse štev. 17.


Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
.vvv/vvvvvvv VAAAAAAAAAA,\,
JY[i$arstvo.
.vvvvnv^vv
Popolna spalna oprava 30 2 osebi 3 gotov l/ena 13 tu-ali ino3emsk.ega oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350
h
AYAWV"MV
c J,. Pogačnik
Zaloga otroških
| vozičkov.
Cene konkurenčne.
tflago solidno.
»MAAAAAAA,,\A/
Ljubljana, Marije Jeremije cesta t3-t8.

Ustanovljeno 1.1893.
Vzaiemn
Ustanovljeno 1.1893. 1 V a
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne
Bentni davek plačuje iz svojega, gssgs Zunanjim vlagateljem so za poši-
r	Edino najboljše
Pfnff šivalne stroje - Puch koles
I	priporoča
po npdnih cenah in plačilnih
IGN. 1I0K
specialna trgovina šiv. strojev in koles Ljubljana, Sodna nI. 7.
)0 letno jamstvo za vezenja najbolj pripravni.
Lahki elegantni modeli ved vrst.
Cenik »-trnu in franko. - ZčlStOpSlilCe sprejmem.
ve
Originalne Mayfarth
postavno varovane
„HERKULES"
vinske in sadne stiskalnice prvovrstni izdelek. Hydraul. vinske ln sadne stlskalnlee nedosegljive! MHInl za grozdje in sadje,
Naprave za pridelovanje mošta
F H. MAYFAMTH & Co.
Tovarna poljedelskih strojev.
DUNAJ, II, TABORSTRASSE Nr. 71.
Cenik št. 620 zastonj. Zastopniki se sprejmejo. sPeciJalno izdelovanje stiskalnic in aparatov za pridelovanje vina.
e! n [nramnin; n!ir;!'ni!K!TT::!P:;:i::Tr cmununn: m iranraran: mi ajna:i(! iraiauuniniiinuminiiniinriiu:«! Biean niRKnrrujr. ijm.':: ; t' "nRrtmeiMKTnmcimnsuanKiiaman
po
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7% 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki renre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prolat in stol.kanonik v Ljubljani L podpredsednik:	H. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
^I«	Borš¥!nJk' c- kr' profesor r pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet
v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kano-nif 1 j am ; A n ton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v LiuBljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Snsnik, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweiizor odvetnik v Vjubljam; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Ve- c kr gimnazijski profesor v Ljubljani.	' °
Nadzorstvo:
^ Čad?žS ki?ihVAnit?u,sKr.a^ * ^.Pfofesor in kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton oaaez, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, e. kr. fin, rač. ' v Ljubljani; AvgušUn Zaje, c. kr. rac. revident in posestnik v Ljubljani.
l^^mmmmmmmm^mmmmMmmmMmm}
.....immhihim—ikb^.; ;.v~	..vrc: i n in mi! enoi mmiiiinntimianiRimamimRnnHti iinmiirafaiuiminuiim
fie puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
l»mnM»l|l«B!M3,Y :
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je

proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih ivonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeriki.
S-4
a al
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
1439
u rnnTRiiiHHnninMuinnnwuu]OHiii
iri l " I lli«——Ilili II IIlilHMjMMM
fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I

Ustanovljeno v letu 1842
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljuhljana, mmm cesto
Nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristne-
ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljSe
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	n32
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake ■ za žgalno in br::. antno za pohištvo in druge predmete ■	slikanje
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče.


ceciljansko izučen, ožeujen, vojaščine prost, z jako lepimi izpričevali, želi službo premeniti. Gre tudi izven Kranjske. Naslov pove uprava pod št. 1489.
gažMiiuMimui
| a/ntom boc
w,eT barvarija in kemična pralnica p™1 j* J Ljubljana, Selenburgovaul. 6 | "
■Dela se izvršujejo tudi na \ Glincah št. 46. J^Iizke cene 1 Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Krepkega dečka
Iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega	1589 5
sprejme Jos. Errath v Mokronogu, Dolenjsko.
Izurjena
proti dobri plači.	Nastop lahko takoj.
Emer. Štricel, dimn. mojster, Ljubljana,
3
Sv. Petra cesta št 32.
1587
mešane stroke išče službe takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 1583.	1583 1
i ješpfsrr '/c^pRirodni
m*
a^o;
Zaloge v Ljubljani: fl. Šafabon in jVIihael J^astnep.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
U T,*
m
ORCEVA
^DLERinES-M
iOLESA
so pa res
OLJŠA!
pecijalna trgovina s kolesi in deli
/1/iRijE Terezije ceswa.w
f,N0VI-SVE T "nasproti KOLIZEJ/I

C. kr.
mtamrnummej wm
priv.
100 litrov zdrave domače pijače,
o»t«1oJo6«, dobra U i tla utiit ai lahko ritk itn priredi > nukflml itroikl. V »-lofi to (novi II iuiu, jabolinlk, grt-nadlna, mallnovao, pomot« mate, mi-tkatelao, poaorma&lk, Al»e4a porla, vlinjeveo. Ta pijača » lahko poleti >a-viiva hladna, poiiml pa Troja miM nima in icanja. SkaalU te n* mor«. Snovi a natančnim navodilom itanejo X 4'60 frank o po povieltfa. Ha S takih poreij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarna, delavnice itd. neprecenljive vrednoti, kar delavo« ta pljada oavaii in ne npijani, viled deaar ne «?ube nič na ivojl deiaamelnoiti.
Jan Orolich, drogerija ,Pri angelu', Brno 643, Morava.
t Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra-I davio in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, I brez bolečin ne odpravi
Dio.Rolcnm Cena lonfiku z ma"DuladIlle jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2-50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogr.
Proda se dobro ohranjen dekoracijski
dlvan
za K 40 —, in lepa	1528
stenska ura
za K 20 — v Hilšerjevi ulici štev. 5./I.
ni Jager
Ljubljana.
Žtfovska ulica št. 5.
Fisdtiskarija najno-¥ejšib vzorcev za vezene obleke in bluze.
Prvo Kranjsko podjetje za umetno
1M flsnolo
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri Jlgovca"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iiguralni in navadni ornamentikl, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podoba itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
~ Dni. lekarna pri .Mariji Pomagaj'
m. LEUSTEK
Ljubljana, Resljeoa cesta i
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo, liiel ribje olje Svto?'1^
s
ki
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chinin tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita ielusine ustna in zobna voda iS
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi H dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. S razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
lam
Telefon št. 41.

a prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Ceair& na DHMin - Ustanovljena 1864, - 30 potalc, Vogal IKIarijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
. ., fres™vanje vseh bankovmh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na	.....
hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obreatovanjem. _ Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. _ Kupovanje m prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. - Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena in pismena noiasnil« i„	0 _sah 1 ' . . .----T ... # , "	~	"vizija izzreoanih vrednostnih papirjev. - Promese za vsa žreba
..... ........... ¥ bancno 8,r0K0 "Paaajocin transakcijah vsekdar brezplačno, Stan|c denarnih vlo„ na hranilne knjižice dne 31, jnlija 1915 K 85,941.552
-rrrTTrT,^	__31- decembra 1912 na knjižice ln tekoči račun K 236,033-922
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar. državni nosla^