Občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo, dne 20. januarja 1929. Solidarnost vseh strok državnih namesčencev. — V Zvezi so organizirane sedaj domala vse organizacije državnih nameščencev v Sloveniji. — Potreba močne stanovske zavesti, enotne ideologije in zavedanja skupnih ciljev državnega nameščenstva. Prtdscdnak Zveze g. direktor Miian Paternoster j«i otvoril cbčni zblor ter povdarjal posebno uspeh Zvcze gledc i.zpla« čila razlik, glede uredbe o potnih in selitve» nih stroških, ;preprcčitve Sečerovtga pred* logu c> reduciranju draginjsikih doklad držav=> nim nameščencem. Doccla vse organizacije državnih nameščenci^v so že sedaj včlanjcne v Zvczi. Pisarna Zvezc se jc v prošlem letu otvorila in organizirak. Posebno jc služil včlanjcnim organizacijam. pravni odsek Zve« ze, ki ima na razpolago upravne in sodne juriste. Velike nuloge dobiva posebno sedaj Zve« za, ko je povsem izpremenjcna- situacija v Beogradu in državi. To jc razvidel posebno, ko se je mudil p>o poslih zadnje' dni v Beo« gradu. Sedanja vlada si je nadela v svoj pro* gram urediti uradniško vprašanje, a ne sa* mo v upravncim oziru temveč tudi glede ma* terij'alnc strani državnega uradništva. To je posnel iz izjav vplivnih oseb, s katerimi j« imel priliko razgovarjati. Materijalne1 strani tudi Zveza ne sme izpustiti iz vidika, ker je to temelj za vsa druga vpTašanja. Nadalj* ne naloge iZviezo ho ureditev staaovanj= sikega problema čim ugodnejše za državno uradništvo, ki bo postal aktualen .zopet z ukinitvijo stamovanjske zaščite. Treba bo gledati na maksimiranje najemnin. V to svrho pa rabi Zvezia zadostno mo» ralno in materijalno pomoč s strani članstva. Članstvo miora zanesti stanovsko zavest in cvangelij organizacije. do zadnjtiga državnes ga uradništva, da nas bo prešinila vse ena misel — potrehe skupne borbe in skupnih nalog, ki jih imamo'. Nato poroča tajnik Zveze gosp. J o ž a Bekš, ki izvaja skdeče: Na feadnjem rednem letnem občnem zboru dne 8. januarja 1928 je bila po daljši in stvarni debati sprejeta resolucija, ki je v glavnem obsegala najbitnejše ,zahteve držav* nega nameščenstva, združenega v naši Zvezl. Vlado in narodno skupščino smo pozvali, dia nujno izvedeta popolno reorganizacijo državne uprave, ki naj bi bila usmerjena tudi na odstranitev nekvalificiranega uradni« štval, na depolitizaoijo upiraive in na zagotoe vitev stalnoisti držaivnih nameš^encev. Kakor vsa leta dcslej, jc Zveza tudi tc« lcom leta 1928. polagaki največjo važnost na ptoiboljšainje gmatnie^a poiožaja Idiržaivnega nameščenstva. V ta namcn je prcdkgala utc* meljene spomenicc, v katerih je predvsem zahtevala cpustitev prakse, ki nam je s fi* nančnimi zalkoni ukinjala z utradniškim zaikos mom pridbbl.jene dobrine. Zveiza je dosegla, da so> se pričele pre« vajati kronske pokojnine na dinarsike in da sc ta prevedba bližu srečnemu zaključku. Vprašanju pridobitve trajne olajšave za želeizniške vožnje upokojencev in njih rod« binskih članov, smo posvečali največjo paž? njo. Zveza je miarljivo sodelovala pri sestav^ ljanju prcdlogov za preosnoivo uredbe o po* vraoilu potmih 'Jn selitvenih Hiiošklo(v, ki že davno iniso več odgovarjali dejanslkim pos trebam. Žal je bivša vlada z novo uredbo, ki je stopik pred kratkim v veljavo, zvišala sicer dnevnice, okrnila pa druge bonitetc. Ponovno je Zvcza opozarjala na neob« hodno potrebo iikvidacije VDrašan.ia dolinih razlik za 6as od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Tozadevno moremo bcležiti gotov uspeh, ker so se- razliko državnim služiteljem in rodhinam umrlih državnih inamtščencev po večini izplačale že v drugi polovici lan^ skega leta, dočim sc bodo lilkvidinale terjatve aktivnih državnih namcščencev vseh strok in kategorij tcr upokojcticev po vrsti v bremc novcga monopolskeiga posojila. Že^ od leta 1927. smo stremeli za revizijo uradniškega zakona. Usodo revizije je menda kgmisija pri finančnem ministrstvu žc zape^ čatila, kcr je bil rcvizijski osnutck po dcb« Ijenih informacijah že predložcn predsedni^ štvu bivše vladei. Upajmo, da bo sedanja neparlamentarna vlada, ki dela s pdno paro, čimpreje in v glavnem aadostila vsem našim težnjam. Ktr so s 1. julijem 1928 stopilc v veljavo izpremembe in dopolnitvc uredbe o nabav» ljalnih zadrugah ter natovorile državnim na= mcščcncem novo hreme, smo na to okolnost itonovno /opoiztorili glavni siavieiz Is prošnjo, da izposluje ukinitev odrcjenih prispevkov po 10 oziroma 5 Din na mesec. V pravtovarstvenem oziru je Zvcza nus dila svojim članom koHkor mogoče in kadar« koli so se nanjo obraoali, eksaiktno p'omoč. NaStoipiila je ofici.jelno p,roti repretealijam glaivnih funkcijonarjev UJU, ppiverjeništva v Ljubljani ter to zadevo spravila tudi pred lctno skupščino gkivnega saveza meseca Ju« nija 1928 v Sarajevu. Prav tako |ei Zveza da» jala primerne nasvete tudi v vseh drugih pravno bolj ali manj ziamotanih primerih. ilz vidika ni izpustila stanotvanjskega vprašanja ter jc skušala z ruiu-ličnim: spomes niicami piodaljšati .stanovanj&ko zašfiito do leta 1930. Uredba o penzijskem fondu zia vdove in deco umrlih državnih uslužbencev, ki je sto» pila v veljavo 1. t. m., naj bi bila po mnenju mnogih nepioučeinih plod dela naših organl* zacij in s tem v zvezi seveda tudi naše Zvc ze. Zveza je že od nekdaj stala na stališču, da je sic&r treba osnovati penzijski zaklad, vedno pa je stremela ,za tem, da &O' prispcvki državnih nameščcncev za ta tond kar na]> nižji. Žc leta 1927. si je hranilni in posojilm konzorcij javnih nameščencev in upokojens cev v Ljubljani pridobil od mestne občinc primcrno- stavbišče, na katerem naj bi se postavil Dom državnih nameščencev. Prav ta>ko se je. Zveza z vso vnemo za* vzemala za prejo|S'n.ovo svojega glasila »Nas šega Glajsa«, za katero je uvcdla obširno propagando s številnimi o^rožnicami itd. Na nas samih je, da to glasilo vzdržimo na so> danji višini ter ga po nvožnosti še bolj ¦okre« pimo. Razmere na ljubl.janiškem žmlskem trgu so Zvczo prisilile do javnega nastopa. Pri= redili smo 30. oktobra 1928 v »Unionu« su jajnc obiskan protcstni shod, ki }e/sprejel primerno resolucijo. Dobrodošlo moralno podporO' je Zvoza prejemala od svojih ofcrožnlh. skupin, izmed katerih moramo staviti v osprcdje vsaj za prvi čas Kamnik, Konjice, Kranj, Krško in Maribor. Nekaj okrožnih skupin pa bc treba obuditi k povsLm novemu življenju. Glarvni savez bi storil lahko brezdvoms no več, ako bi deloval v urejcnih razmerah. Potrditi pa moramo, da je glavni savez baš po svojcm predscdniku in tajniku preprečil marsikatero nesrečo, pretečo državnim na^ meščcncem, o iiateri ti niti sluitili niso'. (N. pr. nadaljnja redukcija draginjiskiih doiklad.) Meseca januarja 1928 se je vršila v Beogradu prva .plena|rna seja glaviuega saveza, ki je sprejel v 9 točkah sklepc, tičoče 6s naših glavnih zahtev. 3., 4. in 5. junija 1928 se je vršila v Sarajevu glavna skupščina, ki ni osvežila samo naših doslej neizpolnjenih p'0= stulatov, marveč jc osnovala tudi medna« rpdno zvezo z izvezama francoskih in ncm> ških državnih uslužbencev. Druga plenarna seja glavnega savcza se ie vršila v Beogradu' 2. in 3. novembra 1928. Njena naloga jo bila v glavnem, izposlovati izplačilo ratzlik, posptšiti izdajo nove urcdbe o povračilu potnih in selitvenih stroškloiv in dobiti vpogled v novi osnutek izpremenje» ncga uradniškega zakona. Glavni savez bi brez1 dvoima lahko po* kazal boljše uspehe, «iko bi imel zadostno mateirijalnio in moralno ^odiporo p-okrajllns skih zvez. Poizabiti )ne smemo lastnih svojih čla» nov, t. j. stirokovnih Sn stanovalVih organiza« cy, včlanjenih pri Zvezji. Na.jjač.iim izmed njih se ima Zveza zahvaliti, da je njeiuo član« stvo tekom pretečenega upravnega leta na« rastk) na dokaj dostojno višino !n baš te po številnosti! ilanov na.jjač.Je (orgaTti^jacije tso bile Zvezi tudi v največio moralnio) opo|Ro. Zrelost in disciplina njihovih funkcionarjev, temeljito poznamje osnovnih dolžnoisti na« pram svoi.jemu člamistvu ini najpram Zvezii, vse te lastnosti so bile gonilna sila zvezinega od« bora. Nasprotnoi pa si ne smemo zastirati oči pred dejstvom, da mnoge manjše lorganizia« cije do Zvezc še niso pokazale tiste discipli^ niranosti, ki je za skupnost neobhodno pos trebna. Na ponovne urgence so izostajali vsakršni odgovori in tako Zveizia niti ob skle« panju svojih računov nima še zancsljivih pos dafkov glede njihove.ga notranjega ustroja. Odbor Zveze je imel do dancs 16 sej, 1 sestanek strokovnegia ,sveta (10. junija 1928) in 3 seje devetčlanskega odbora za zgradnjo Doma državnih nameščencev. Ker je sedanjJi todbor uvlerjen, ,da se obetajo 'Oirganiaaoijam državnih namešdsns' ocv spričo izpremenjenih razmer v državi boljši čaisi ,8n ®e je nadejati večijih tispehov, polaga z mirnim srcem svoj račun ter iskre« no želi, da bi novemu odboru uspelo' nada« ljeviati in srečno završiti pričeto delo. Gospodbrsko istanj« in polslotvanje Zveze. Blagajnik g. Ign. 'Rus je podal sliko o organizacijskem in gospodarskem stanju Zv&ze. Zveza šteje sedaj 82 'strokovnih organis zacij in 7445 članov. Poleg stroikovnih orga« nizacij so včlanjene tudi okrožne skupine državirega uradništva. Gospodar&koi stanjo iskazuje 114.213 Din dohodkov in 104.625 Din izdatkov, tore} 9588 Din ostanka. Zveza je mabavila'inven« tar za pisarno, ki je vreden 14.837 Din. Pre* moženje s saldom znaša torej okroglo 24.000 Din. Žbirka za Uradniški dom v Ljubljani zmaša okroglo 10.000 Din poleg deleža v obli» ki obligacij v vrednosti 5000 Din. Tisk Zveze — »Naš Glas«. Upravnik g. F r. Petrovčič poiroča o stanju izvezinega glasila »Naš Glas«. Podal je zelo zanimiv historijat »Novega Glasa«, ki kaže križev pot vseh uradniških glasil ter je najboljši 'baromieter o zavedno&ti članstva. »Naš Glas« je imel leta 1919. 4000 naročni« kov, 'ker je bil skupno glasilo s hrvatskim uradništvom. Po odcepu Hrvatov je padlo število naročnikov leta 1920. na 1500, sedaj jih pa šteje 1260. To kaže, da se je storilo premaloi med uradništvom za »Naš Glas«. Mnogo se pa da napraviti, če se hoče. Za cnkrat 'je prevzela Zveza garancijo in kritje, a to ne more iti dalje. »Naš Glas« je dobil sedaj večjo oblflko in tudi po vsebini se je izboljšal, tako 'da ga mora čitati vsak uradnik in nas ga ni trefca biti sram. Stane Uetno le 40 Din, polletno 20 Din in četrtletno le 10 Din, kar pač zmore vsak uradnik. Zahtevajte »Naš Glais«, glasilo skupne organfzacije vsega držatvnega names šoenstva nai dleželi v vaeh gostiillnah, kamor zahajate, v mastu pa ga zahtervajte po vseh kavarnah, da ga morajo nairočiti. Glejmo, da dvignemo naročnike najmanj na 2000, če ho* čemo, da bo list izhajal. [Pregled računov. G. računsti anspektor ivan R! c s t a n je v imenu pregledovalcev računov poročal, da so pregledovalci pregledali in ugotovili pravilnost računov ter predlaga absolutorij odboru in pohvalo blagajnikom. PriporoČa odboru,' da se v bodoče drži točneje prora« čuna in ne odobruje izdatkov, ki niso pred» videni v proračunu. Enako priporoča nad« zorstvo fuzijo upravc »Našega Glasa« z upravo Zvezc. Mnenje članstva. Zastoipnik okrožne skupine državnih na» meščencev za ferški okraj povdarja: Uredba o potnih in selitvenili stroškHi nam je prinesla poslabšanjc. Dnevnice so le na papirju zvišane, drugačc ne. Enako Je glede kilometrine. Glede izplačila razlik jc treba podvzeti vsc korake, da ba druga polovica izplačana iz druge tranše posojila. Start računi Iptotnih in selitvenih stroškov, tako upaviteljem, šolskim nadzorniikom itd. še sedaj niso poravnani, kar ni omenjeno v tajniškcm poročilu. Odteglja.ji za pttplave sc odtegujejo kar naprej, čeprav ni vcč poplav. Iz teh razlogov prcdlaga: 1. Zveza naj deluje na ukinitvi nove uredbc o selitvcnih in potnih stroškov, ker je slabša od prejšnje. 2. Delujc naj se na čimprejšnjem izplas čilu drugega; dela ra.zlik. 3. Pospeši naj se izplačilo starih obvez, t. j. potnih, selitvenih itd. stroškov od prej.« 4. Store naj se ikoraki, da so doseže ods tegovanje odtegljajev za poplave in izplače* vanje doklad v prvotni izmeri. 5. Ukine naj se tudi uredba o odteglja* jih za nabavljalnc zadruge. Sreski poglavar g. dr. Ogrin izvaja, da je uredba o potnih in selitvenih stroških res nesprejemljiva. Mi .ščitimo obrtnike in in« dustrijalce. Ohrani naj se kilometrina in dos voznina. Predlaga, naj Zveza ponovno 'po* sreduje, da se uredba revidira. Govori na* dalje o razlikah in nabavljalnih zadrugah. Predsedlniilk Zveze g. M. Patemoster po» jasnuje, da so se potni stroški z novo ured« bo res poslabšali. Izplačilo razlik, t. j. dru* gega obroka, je prcdvideno v uredbi o po« sojilu. V tekočcm letu se morajo vsi stari dolgovi poravnati zaradi državnega posojila ter so oblastva že morala izdelati zadevne izkaze. Odtegljaji za poplave so definitivni. Sedanja vlada se bavi .zi vprašanjem, ikako izboljšati tudi materijalni položaj državncga uradništva. Glede nabavljalnih zadrug je po» udariti, da ostanc demar naš. Delitev potnih stroškov na državo in privatnike bb težko izvedljivo. Za obvezno i4pel.javo Zvezinegai glasila — »Naš Glais«. Prtdsednik ^poštne organizacfijle1 gospod Čampa je povdarjal, da je že lansko leto stavil na občnem zboru predlog, naj se uve* de obligatna naročnina za »Naš Glas«. List je dvigniti in izboljšati, da bodo sami segali po njem državni nameščenci. To je najboljša reklama in agitacija. Vsak 5lan mora čitati Zvezino glasilo, da dvignemo stanovsko za* vest v vsem državnem uradništvu in ustva» rimo enotno ideologijo- državnega uradnl« štva. Najprej moramo vsi vedeti, kaj ho* čemo? Predlaga naj one organizacije, ki nimajo svojih glasil, uvedejo obvezno naročnino za »Naš Glas«. Gledle (NabavljalnJih iziadrug je mnenja, da niti velalke organizacije nisO' lagične v tem oziru. Stanovska politika državnih name« ščencev se mora tudi glede gospodarskih or» ganizacij preorijentirati. Prisiljeno članstvo pa odklanjajo tudi Nabavljalne zadruge sa« me. Niti ob poplavah se ni toliko vikalo glede odtegljajev, kakor sedaj, ko gre za lastne instituoije. Strokovni fcajnifc g. 'Bekš poroča, ko* liko je že Zveza storila za razširjenje »Na« šega Glasa« in obvozno naročitev. Tov. Hreščak pledira za obvezno na« ročitev na »Naš Glas«. »Naš Glas« se mora obligatno uvesti. To je potrebno za.radi ustvarjanja enotne lideologije državnega uradništva, ker brez nje ne more organiza« cija borbeno nastapati. Ne se ozirati na od» klonitve. Odbor mora delati naprej na tem vprašanju, če tudi pade število članstva za> radi tega, bi bili pa oniii, ki ostanejo zaved» nejši in borbenejši ter enotnejši, da bi več storili za državno uradništvo. Velik plus bi bila enotna ideologija in naj se zaradi tega forsira to vprašaflje. Zastopnik nižjih uslužbencev povdarja, da bi to značilo ,uvesti diktaturo. To >bi se reklo po'kopati organizacijo in samega sebe. Drugače je treba to rešitii, da se namreč list dvigne vsebinsko. Kritikuje list in dopise ter se izjavlja proti obligatni naročitvi na »Naš Glas«. Sreskii poglavar g. dr. Ogrin povdarja, da bo treba misliti na obvezno naročnino lista, ¦ker je treba dvigniti informiranost v stanovs skih vprašanjih in stanovSko zavest med dr« žavnim uradniištvom. Provizoričen izh&d bi bila obvezna naročnina potom okrožnih sku* pin, ki naj bi prevzele to nalogo. (Ta pred« log je bil sprejet). Razrešnica — piraračun — članai-ina. _ Nato je >btil sprejet predlog za razre§* nico 'odboru in fun'kcijonarjem. Enako pro« račun in dosedanja članarina a 1 Din me« sečno, t. j. 12 Din letno. Predlogi. Sprejet je bil predlog Kranjske okrožne skupine, da naj se deluje z vsemi silami na to, do dobe tudi .upo>kojenci stalne železni^ ške legitimacije in tudi družinski člani, kar so prejemali tudi pred vojno v prejšnjih drs žavah. Država bo imela od tega. le dobiček, ker ba mesto pol praznih vagonov, več oseb* nega prometa. Pri volitvah je bila lizvoijena sledeča lista.: A. Člani. 1. Skulj Andrej, obl. nadz. za šol. vrt. 2. Gvardjančič Ivan, preglcdnik fin. kontrole. 3. Dvoršak Vink>o, ptt. zvaničnik. 4. 2nidat-šič Franc, ptt. činovnik. 5. Franetič Anton, zvaničnik.pravosodnci straže. 6. Bekš Joža, davčni kontrolor. 7. Raič Slavko, pros fesor. 8. Fakin Anton, meščans'košolski ¦učU telj. 0. Rus Ignacij, sreski tajnik. 10. Pater* noster Ivan, rač. dkektor. 11. Petrovčič Fr., višji sodno^pis. oficijal. 12. Prašnikar Josip, služitelj pri davčni upravi Ljubljana okol. 13. iDr. Ferjančič Josdp, sreiki ' poglavar. 14. Svetek Anton, Tačuaski direktor. 15. Sta* vec Ivan, služitelj pri viš. dež. sodišču. 16. Dr. Valjavec Ljudeviit, viš. fin .svetnik. 17. Ilovar Iva>n, davčni izvrševalec. 18. Tance Vladimir, geometer. 19. Ing. Mcncinger Leon, viš. grad? beni svetnik. 20. Ing. Novak Leon, profesor na sred. teh. šoli. B. N dme s ttn iki: ,1. Zupan Josf.p, upok. tob. tovarne. 2. Znpanec Ivan, sckretar poštne direkcije. 3. Schildcnftld Rudolf, sodno=pis. uradnik. 4. Čeh Joso, vet. referent. 5. Matjašič Mirko, inspdktor poštne direk= cije. C. Pr eg 1 ed,o v a 1 c i r aifiiin^v: 1. Martinšek Fran, ptt. zvaničnik. 2. Grum Rado, učitelj. 3. Rostan Ivan, rač. inspektor- Č. N am cst nik.i: 1. Klavora Matko, knjigovodja. 2. Rainer Josip, sodno«pis. viš. oficijal. 3. Bcguš Joško, upravni uradnik v pokoju. Vprašanjc zastopstva maniibors'ke okrož= ne skupine in nameščtincev oblastnega od«bora se je prepustilo odboru, da ga ugodno reši. —k.