Največji slovenski dnevnik ® v Zedixyenih državah > Velja za vse Ipto ... $3.50 Za pel leta......$2.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki- PoBtnuurter GentnL The largest Slovenian daily [0 in the United States:- Issued every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers jg Telephone: COETLANpT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress «1 March 3, 1*7». Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 273. — ŠTEV. 273. L 1 L.JL-1 -Ull HI..... NEW YORK. WEDNESDAY. NOVEMBER 20, 1918. — SREDA, 2C. NOVEMBRA, 1918. VOIXME XXVI. — LETNIK XXVL Važna vprašanja PREDSEDNIK WILSON BO IMEL NAGOVOR PRED MIROVNO KONERENCO. — NASPROTUJOČI SI INTERESI. a« - MOŽJE, KI BODO DIKTIRALI KONEČNO OBLIKO MIRU. * inu.......\immmm Washington, 1). C, 1H. novembra. — V dobro informiranih tu-kajšnih krulili se «rla.>»i. da bo prvi nagovor predsednika Wilson a na Uiirovuo kouffreiico služil slednji kot kouipas iu merilo. Domneva se, da bo imel velikanski učinek na uravnavo številnih nasprotujočih si interesov, ki se mnnže odkar je prenehalo dejansko bojevanje-ter v je preselil boj na diplomatično polje. Seznam možnih delegatov obsega imena vojnega tajnika Baker ja, poljedelskega tajnika lloustona in Ch. Hughesa. Vsaki delegaciji, katero bi se izbralo, pa bo načeval dr/, tajnik Lansing. Zavezuikški diplomati ne prikrivajo dejstva, da je treba rešiti velikansko delo predno se sestane mirovna konferenca. Premirje prišlo tako nenadno, da niso bili zavezniški narodi pripravljeni s ?»o-Irehnimi podatki in dokumenti, katere je treba predložiti konferen-j er. Vsled tega se je posvetilo sedaj vse eneržije temu pripravljelnc-mu delu. > To pa velja ne le za vlade samo. temveč tudi za zastopnike razli-•*-11 i h narodov, ki zahtevajo neodvisnost. Konferenca bo razmišljala o vseli predloženih podatkih l«er prišla do sklepa na podlagi njih- V /vezi s tem se domneva, da bodo tvorile nasprotujoče si zahteve Jugoslovanov in Italjanov enega najbolj težavnih problemov, ka-' tere bo morala rešiti mirovna konferenca. Zapleten v ta problem je spor med nekaterimi jugoslovanskimi voditelji ter srbskimi zastopniki glede oblike vlade, katero bi im»*ta Jugoslavija v slučaju, tla se združi Srbijo s Hrvati in Slovenci. Nekateri odlični hrvatski voditelji zahtevajo zavrnenje Krfskel Deklaracije, ki določa zvezo Hrvaške in Slovenije- s Srbijo i»od srbsko dinastijo ter zahtevajo ustanovitev jugoslovanske republike. — Bistveno vprašanje je, če s bodo Slovene! in Hrvati prostovoljna priklopili kraljestvu, kajti republikanski razpoloženje med njimi je veliko. Srbska vlada je naprosila Združene države in zavezniške vlade, J naj priznajo jugoslovanski narodni svet v Zagrebu za najvišjo polit!-1 Čno avtoriteto Jugoslovanov v Avstro-Ogrski. Tako priznanje bi zelo olajšalo odločitev jugoslovanskega vprašanja v političnem ozirn. kajti velesile brin imele v takem slučaju nobene pravice dvomiti, di zastopa zagrebški svet želje jugoslovanskega naroda. Iz Washingtona POGODBO GLEDE USTVARJENJA SVETOVNE LIGE SE BO, SESTAVILO DOČIM SE BO NAHAJAL PREDSEDNIK WILSON V EVROPI. — WASHINGTON DOMNEVA, DA BODO DOLOČBE • GLEDE SVETOVNE LIGE DEL MIROVNE POGODBE. Vsi brez izjeme! Malo prepozno smo sicer začeli delati, toda vse še ni izgubljeno. Če se takoj lotimo najtežavnejše in največje naloge, katero nam jo naložila zgodovina, bomo {tosegli morda več kot si moremo misliti. Upati smemo pa le v slučaju, če se združimo vsi. Vsi, ki so kdaj Spregovorili v javnosti in vsi, ki pravijo, da so Slovenci, Hrvati in Srbi. Zaenkrat ne gre več zato, kdo bo gospodaril v naši domovini, pač pa za veliko važnejšo stvar: če bomo sploh imeli svojo domovino. V tem važnem trenutku moramo pozabiti, kaj je bilo. Vresničenja italijanskih želja se boji vsakdo, pa naj je bil najbolj zagrizen Avštrijak ali po pol en Jugoslovan, ki ni delal med tremf jugoslovanskimi rodovi ni kake razlike. Vsakdo med nami želi, da bi ostala naša zemlja naša last. Vsakdo, pa naj je bil pristaš Zottijevega lista, Krešičevega ultra-xadikalizma, bivše enostranosti Jugoslovanskega Sveta, Slovenskega Republičanskega Združenja ali Slovenske Narodne Zveze. Pozabimo besede in odložimo orožje, ki ga imamo, da se poniža j tega ali onega, da se tega ali onega povzdigne, strnimo se vsi v moč-Ino zvezo, napravimo nepremagljivo stražo, delajmo in žrtvujmo do skrajnosti, z vsemi silami, dokler ne bo rešeno najbolj kočljivo in najbolj pereče vprašanje, ki se je razvilo iz sedanje vojne. Stopimo na stališče, da ni gibanja proti italijanskim namenom povzročila niti Jugoslovanska Kancelarija niti bivši pristaši Avstrije. Povzročila ga je narodna zavest, ljubezen do svoje zemlje in zavest glede popolne upravičenosti naših zahtev. Z nami je vsak, kdor noče, da bi mu tujec vzel zemljo. Proti nam je vsak človek, kdor molči in se ne gane. Medsebojna nasprotstva in sovraštva prihranimo, če že ravno ! morajo biti, za poznejši čas. Naša želja je, da bi delala roko v roki Kristan in -M iru iGr-škovič in Krešič, Konda in Zakrajšek. Naš program je: Zemlje, kjer žive naši ljudje, niso bile, niso in ne smejo biti itali-jonske 1 Iz N V • e m c i j e VILJEM SE BO VRNIL. — ZAVEZNIKI SE BOJE, DA BO ZOPET ZASEDEL PRESTOL. — REVOLUCIJONARJI ZAHTEVAJO IZROČITEV. — MIROVNI POGOJI. Bolgarska Washington, D. O.. 19. novembra. — Demokratični senatorji, ki so se dano zvečer skozi ti ve uri posvetovali s predsednikom \Yilso-' noiu. so zapustili Belo hišo z utisom, da namerava predsednik osta*i v Franciji skozi nedoločen » as ali vsaj toliko časa, da se ne dovrši večji del poslov mirovne kouferenee. Predsednik se posebno zanima za sestavo pogodbe, tikajoče se principa prostosti morja. Temu principu je bil dal izraza v eni izmed svojih štirinajstih točk. Glede vprašanja prostosti morja so si rezervirali ostali zavezniki proste roke do končnega sklepa mirovne kon- Bolgari so morili Srbe. — Pomor- jžrtev bolgarske podivjanosti ferenee. jena cela vas. — Mučenje mož, o-j Obsojeni možje, proti katerim Načrt za ligo narodov je bil drugi predmet, kateremu je posvet'1 -gjjj^mjg^mjg žena. _ Pise Ward,Bolgari niso mogli vzdigniti dru- predsednik veliko svojega časa in študija. Domneva se, da smatra Price obtožbe on uresničenje tega načrta kot bistveno za vzdržanje svetovnega j Srbi in so miru. London, AngVrja. IB. novembra. — Govorice, da se ! Kofeenzollern vrnil v Nemčijo in. zlasti, ker pravi berlinski T. da se mn prihod ne bo branil, so povzročile ne mah. razburja bolj se je treba bati. da bo Viljem postal središče liasprot;*et' nja v Nemčiji, ko se bo poleglo sedanje razburjenje in oni. i. pajo to mnenje, pravijo, da bo vst varil prejšnje cesarstv <. Splošno pa se vidi, da Viljemu ni v • obšla jat i na Niz [Z Nizozemske prihajajo poročila, ki pravijo, da podaja n ijeni gost z vsakim dnem manj dobrodošel, ne glede na 1<1, tiho v svojem zatišju. Zakasnela poroeda iz Haaga pravijo, tla ni/. »» zahtevah, da se pošlje čez mejo. IliO^milj severovzhodno od Vranje pa so tudi oskrunjevali žene. i Neko poročilo na Daily Mail pravi, da je nenišk Ziočmstva1 1 » meje. Včeraj sem) V vasi Uševee. severno od Vra ->askl svet v Antwerpenu v četrtek sklenil, da naj berlii sem kosti, grobo--nje, so v ene [ve in preživele sorodnike od 2->00 prebiva 1st v [šel 1 ja in vi Iti kot da so bili narodni bili nevarni, da bodo vzbujali narodni duh med svojimi rojaki, so skoro vsak dan priha- Tekom svoje odsotnosti iz Združenih držav namerava predsed-j. .Vranja. Srbija. 18. novembra. --nik vršiti naprej vse posle svojega urada. Vzdržal bo tesen stik k j Pripoveduje se o brezsrčnem mor-Washingtonom dočim se bo nahajal na morju in sicer potom brezži- jenju, kateremu čnega brzojava ter potoni kabla in potom posebnih ladij ko se bo na- nji vojni, Bolg hajal v Evropi. «ce hladno nu Dočim se bo nahajal v Franciji..bo opravljal vse potrebne ekse-.Aalstvo v namenu, da iztrebijo na jsem tudi obiskal — kjer sn jih po kutivne posle v ameriškem poslaništvu. Tehnično se bo nahajal v ta-»rod. 1'morjen je bil vsakdo, ki je^;ri in štiri privezali jih bili s ko-kem slučaju na ameriških tleh. kazal SV°J° rodnost. ,ii. ali pa jih razrezati z bajoneti. Ce <>i obiskal London ali kako drugo zavezniško glavno mesto i Navedel.bom dejstva, ki bodo Tamošnji ei-am bi postalo tamošnje ameriško poslaništvo njegov eksekutivni glav-! nakopala Bolgarski sovrastvo ee- . . lega sveta. Tekom treh masakrov ni stan. .,. . ,. „ , bili Nemci, v nasprotju z Bol- lem dnevu pomorili celo i'11 vojaški svet zahteva, da se izroči bivši cesar in pre>; o 120 oseb; pomorili so,^akor tudi nekateri generali. l£e>olucija izraža mnenje. Ill vo-i;i \.->k*l i-dnik, izvaja pr.»ti- moške žene in otroke j bivši vladar na Nizozeskem preveč upliva in da je sredi ' V Vladičih so zbrali'vse ženske revolucijonamih i.itrig. . in mnogo jih oskrunili. Ostale pJ ?a^n,ski diplomati m državniki so uverjeui, da v Ne,„ m.;, nekaj so privezali in pustili, da so se' vrem da fe varati zaveznike. Trdi se. da *c Posku,a vpri- Bolgari čez dva dni zopet vrnili in jj" / V Svedskl "l Svl,*U liJ"r M> !,, iSl- «1 rki-f^i 1 i cvaia *%rvj1inanAcf ^ . . r. Na isti način poskušajo nemški agitatorji zasejati i\ \ •' • ' • zavezniških deželah. V splošni zmešnjavi pa bi se Viljem vrnil v N> m- dovršili svojo podivjanost. Prejšnje leto so v Jeiašnici in o brezsrčnem mor- jaU ,kk1 moeno bolgarsko stražo |Krivafaji slekli kmete, jih prive- >ijo iu uapravil federacijo povečane Nemčije, tu m para v seda- j v Surdulico. Kako sem videl, so j.h zali na kole in jih cvrli nao Taka federat.ija pa bi ilue[a v sebi kali priho i i • - i. no kažejo vso istmitost bolgarskili ;v zimi 191o izvrševalo klanje. — je. tako eksekutivne kot Kongresne. Rekel je, naj to delo izvrse ze on- 11,1 , , .. , - - i i- i • v. .. , . . . , . .• , - . J. .. t , zločmstev. sem dobil v okolici Kmetje so se mi pouudni, da iz- stoječi uradi kot vojno-industrijski svet. živilska administracija m , - T K ■ . 4 i i 7 /t v Vranje med Kumanovem in Le- kt»pljejo nekatere grobove, da 1111 Aojiio- rfPO\i>.1 urad. . sjovcem. Kakorhitro so se Bolgari pukažejo. kako so bile glave odre- Washington R r.. 19. novembra. - Danes se je tukaj zaznalo.^^ tnipel. Po tolmaču sem da bo predsednik Wilson v svojem nagovoru pred kongresom v de- £ Srbe v Bolgare govoril z nekim ciganom, ki je po- cembru obrazlozd Ameriki in svetu vsebmo svojega govora pred mi- SQ p0slll|evati se' ro^o konferenco. _ ^ srbskega jezika, zaprli srbske šo- Predsednik se ze peca z obema izjavama, kr bosta brez dvoma ^ ^^ moral pri svojem zgotlovinskega pomena. Ker pa se redno zasedanje ameriškega kon- 'iimku t;rbsko kl>m'„ieo "ič- na presa prične šele dne 2. decembra, rma predsednik dosti časa dovr- *lomestiti 7 bolgarsko <4off". Ko šiti svoji spomenici. ^ so ,postavili bolgarske župane in [majhen gozd. sako noč so sardul- Domneva se tukaj, da bodo ladijo. ki bo vozila predsednika. ^ fe 1er biric.e so |H) vseh me. ski prebivalci. katerim ni bilo do-sp remi j ale zavezniške bojne ladije kot častno spremstvo. V Evropi bo ^ trto gro- grozodejstva. So dobro znana Za- stanove rdeče garde. Kancler Friderik Ebert je jasno povedal, da ive cio- j vezni ki bi morali postaviti medna-1 rdcC.ih gard ^ treba Rekel je. reške kosti so še vedno ležale v j rodno sodišče, ki bi sodilo vse one. , strugi potoka, fcjer se je vsako noil ki so zakrivili te zločine. Srbska vojska na Reki ' : katerega so Kftlgan izhrali za Bruselj, Belgija, 19. novembra 'danes vrnil iz ujetništva in je bil; klavnico in vsako noč od decern I od prebivalstva navdušeno spre jhra 1915 do marca .1916 so resali 1 . vratoVe ali 'pa jih bili do gmrtk bruseljski fu^an Adolf Maks se je'jet. se je tam zgodilo, to la niso se npali iti blizu. Naslednje jutro pa so vaški p*i prinašali z gozda v vas Sisku človeške roke in nojie ter eelo glave in jih glodali ob cesti. Število mož, ki so tekom prvih treh mesecev leta 1916 bili pokJa-ni v Sardulici, se ceni na najmanj 2500. V Vranji sami je bilo umorjenih 40 oseb. Nekega dne pa je bilo zapovedano celemu prebivalstvu odi-1burno pozdravljena, ti iz mesta, nato pa so Bolgari pre- "Za novo vla-lo nimam straha, kajti vzdržuje jo zaupanje ljudske množice. Dobili smo poročila, da je bilo vojaštvo dostojno, k<» je bil razglašeno premirje. V ozadju pa je bilo nekoliko druu e. Poroča se o nekaterih slučajih prevelikega hrepenenja, vrniti domov. N'a Badenskem in \Vuertemberškem umikajoča se vojska ze!o ogro-,ža varnost. V teku so pogajanja, da se dobi iz Amerike živež, kajti ravno živež najbolj potrebujemo. Mir in red pomeni prevozne olajšave. \ si __vojaški iu delavski sveti se morajo podvreči vladi, da se pospeši raz- ;oroženjč. Demokracija more korakati dalje le, ako njena glava ni o-Washington, p* C., 19. nov. — virana. Pri čakujemo pa tudi, da bomo dobili mirovne pogoj-, ki Na povelje srbskega vrhovnega hodo vsaj nekoliko ugodni. poveljstva in v bratskem sporazn- Ako vidi sovražllik med llainI anarhijo, bo stavil predloge, ki mu s provizoneno vlado V Bagre- bodo uničili ekonomsko življenje Nemčije. Zato idite na dsupno «!,•:,. bu je bil odposlan oddelek srbekih za bodočnost." čet po železnici na Reko. ^^ j Proti za.st0pniku Vossische Zeitung se je Ebert izrazil, da pni Hrvatje so pozdravljali srbsko'januarjem ni mogoče razpisati volitev v narodno zastopstvo, k^r to-vojsko na erii poti pojteleauskili liko ^ bo da se ygi VOJ-aki vrnejo domov. postajah v Sidu, Vinl^vcih, »a , Rdet* zastave v Berlinu izginjajo in na njihova mesta se raz-Brodn, v Jasenovcu, v Sunju in obe5a črno-rdeča-z!ata zastava nemške revolucije leta , , Matija Erzberger, ki se je ravnokar vrnil s pogajanja za pre- V Zagrebu SO na kolodvoru Hr- poskuša izbrati može za mirovno konferenco. Govori se. da vati, možje, ženem otroci pozdrav. bo eden nemških zastopnikov na konferenci tudi urednik lista ljali srbsko vojsko in jo obsipali «;zukunft Maksimilijan Harden. cvetjem Iz Zagreba je srbska vojaka nadaljevala svojo pot na Reko skosi Jasko, Kar lovec, Ognlm, Delnice, Baker in Sužak in povsod je Wis Železni križci, katere je nemški cesar tako radodarno delil, so zdaj prodajajo po 5 pfenigov aH 1 et. ameriške vrednosti. no z drugimi zavezniškimi četami vse srbske kraje v Banatu in izvedla okupacijsko službo. "London, Anglija, 19. novembra. Zmagovite srbske čete so očistile Bački. (Nadaljevanje t 2. strani) • CJ LAS 'loriiii pu (NARODA SAKSl (ft boon *<*•• of Bn«1 mi of tha t? rtlandf Rtrmt ud adJra—— of abort m Msnhatfa, New Tort Otij, R. T 1» «u* i«tO dal M I ■!! Hi ta Oanada____*_____ «1 pol leta — — leto „__— — ___ Ca trn pol UM Za četrt Ma ■ Mato New Ko« LN Ze ImiiBilio sa celo leto_____ < i LAH NAHODA" Uhaja mk dan Irani nedelj In prasiSkor. *8LAB HAIODI" (Toms of the People") day except Bnndajs Subscription yearly $3JKk. Mvi umvi* area podpisa la oartmoed ao no prioMaJaJ* upiT aaj ao blagoroll pojUjatl po t-* kraja naročnikom prosimo, da H Miinl, da hitreje najfleoo naslovnika. r.arod osvobojen. Danes, svobodni, smo stopili pred narod tudi s to vzeti pri tej priliki, ko bo vprašanje o zvezi z domovino uspešno resnico. Potrebno je, da se obvesti nas narod o tem važnem in usode- rešeno. potnem vprašanju, da se more svobodno odločiti. Ob zaključku opozorjamo in prosimo ves naš plemeniti in dobri Dobro smo bili poučeni, ko smo verovali, da čuti z nami in da narod v Ameriki, naj čuva bratstvo, slogo, enakost in ljubezen med misli enako ves narod, ki nosi v duši iskreno bratsko ljubezen in ki srbskim, hrvatskim m slovenskim narodom kot največjo svetinjo, noče, da bi se naši bratje treh imen pritoževali in žalili eden drugega ker je od tega odvisna naša pridobljena svoboda, naše zjedinjenje in v naši bodoči državi zaradi naših razlik v preteklosli. naša skupna sreča. Srečni smo, da moremo danes javiti vsemu našemu narodu v Spoštujmo prepričanje vsakogar, kajti le na ta način imamo v Ameriki, da je naše mišljenje v tem sporu popolnoma zmagalo. naši skupni državi resnično svobodo Dr. Korošec in tovariši odposlanci velikega Jugoslovanskega Na Slava ^ srb3kim hrvatskmi fc slovenskim junakom in muce. rodnega feveta v Zagreb i kot začasne jugoslovanske narodne vlade. nikomf ki so se žrtvovali za sveV> svobodo in j edinstveno državo ka-katero so tam postavili ne samo Slovenci m Hrvati, temveč tudi vsi tero ^ aed&j dobm &Vc, naš Mučeni, zjedinjeni in osvobojeni na-Srbi v naših krajih bivše avst ro-ogrske monarhije so se sestali ne- rod v starem kraju in v Ameriki, ki je našo tamošnjo borbo za osvo-clavo tega v Ženevi z odposlanci Jugoslovanskega Odbora v Londonu bojenje zvesto podpiral. na posvetovanje. Konferenca je zaključila s tem, da so odposlanei 0.__. . „ . , , kot zastopniki jugoslovanske narodne vlade v Zagrebu predložili 'JJ^eT ** ^ ^ J!avo ovenčana vojska mučeniške Srbije je s svojimi po-«■'.]• . . o nudili veliki zavezniki, zlasti pa Amerika, v t»■"L iiinih vojnah, je neprecenljive vrednosti. Toda dejstvo, > bojevanju Srbije izpod tujega jarma sodelovali bratje v v tako velikem številu, pomeni za naše bodoče skup-'« i ..j\ a/nejso iguranje svoje la>tne svobode in uzpostavitev svo- na znanje, s katerimi zahtevajo, da ima biti naša bodoča skupna ju h n< <.svobojenih bratov. A danes? Namesto krvavih goslovanska država republika. Svet je dal svojim članom popolnoma in Donavi, kakor je to moralo biti, žal, v začet- proste roke, da delujejo med narodom v tem zmislu. silo ne more nadaljevati. Ne bom Popisoval tu muk, ki jih je trpel Samuel Davidovič ta dan. ki mu bo ostal v spominu vse ve čne čase. Rečem samo toliko: — ta na videz slabotni in krhki človek je junaško prenašal najgro- KU v t to in mac i, kam i - » pričakovala danes srb>ko vojsko odposlanstva našega! Ker pa je bilo načelo narodnega samoodločevanja Jugoslovan- j zovitej^ trpljenje, a niti vinarja naroda i/ Bosne, Hercegovine, Hrvatske, Slavonije, Dal- skemu Narodnemu Svetu vedno vrhovno pravilo v vseh narodnih ui ^ pripravljen povrniti. • v dine in iz vseh slovenskih dežel z Istro z odprtimi ro jvprašanjih in bo tuli ve.lno ostalo, bo on kot splošna narodna poli-1 — ee to- trenutku nejših paroksizmov. — A ce bom zahteval skatljieo — Bog varuj, . z >ko ljubeznijo v duši, kajti do prihoda srbske vojske tična ustanova spoštoval mišljenje tudi onih v našem troimenem* na- 'močnejše me drzi. Lija! — je to ponovno do Drine, Save in Donave so bili omenjeni naši kraji že o-!rodu, ki žele in zahtevajo, da mora biti naša bodoča-država monar- ženo v trenutku najobup- svobojem s pomočjo tplošnega narodnega ustanka. hija. — V mukah in trpljenju je naš tamošnji narod sežgal v svojih du- XasProtniki našega narodnega zjedinjenja se ]>rizadevajo Srdi stniptno kal mrznje in prepira, ks^ro je v nje zasadila avstrij zraes^a.vo 111 cdP°r srbskim delom našega naroda, raj se pri tej priči umrjem. ^ ? 'ir/ uva. Ogorčeni in pretreseni do dna duše nad strašnim trplje j^110^' ^a je ravno v zvezi z delovanjem Jugoslovanskega Narod- Ali kako m na svetu tako težav njem srl-kega dela r.ašega naroda za skupno svobodo in zjedurienje ^ "aŽega naroda v Ameriki največ doprinesel s °ega položaja, da bi se iz njega ne f-o ^e zadnje dve leti pripravljali zlasti Slovenci in Hrvati da prožijo \VOJum askimi^zrivami za ideal naše narodne zajed nice. Danes, ki dalo najti izhoda, tako se je na- ' 1 slavi ta ideal svoje slavje na naših domovih v domovini, skušajo ta- šel tudi v našem slučaju. Samuel isti nasprotniki, ki so z vsemi silami blatili naše ustaško gibanje, pri- Davidovič se je spomnil, da je že kratiti ravno temu delu našega naroda plodove njegovega požrtvo- davno obečal darovati za neki do-vanja. brodelen zavod. Čigar vodstvo je Nasprotniki narodnega zjedinjenja hočejo napraviti iz junaških bilo v rokah nekega znanega mu Srbov, ki so osvoboditelji, srbske Pruse s stisnjeno pestjo, naperjeno generala, večjo svoto. A stvar je rodnim bratom v prša in lice. Zaradi tega smatramo za svojo sveto odlašal iz neznanega mu vzroki dolžnost, opozoriti srbski del našega naroda, da naj se čuva vseh o od dne do dne. nih, ki ga navajajo k temu, da postane nasilen napram lastnim svo- Tn glej. sedaj mu je slučaj na- jim bratom. ravnost odkril sredstvo izpilniti Mi smatramo, da je veliana strašne srbske žrtve, ki je bila do- to davno namero prinesena v tej osvobodilni vojni, 8 tem, da zadobi naš narod spioš- Kakor je mislii, tako je storil, no svobodo m medsebojni mir. Zaradi tega, verujemo, klanjajoč se pred žrtvami, katere je dalo v našem osvobodilnem gibanju tudi Srb-stvo iz Amerike, da bodo naši bratje Srbi pokazali tudi v teh naših usodepolnih vprašanjih vso svojo ljubezen do svobode in spoštovanje do visoke pravičnosti, po kateri ima vsak državljan naše bodoče države ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, razmišljati in poveda- up.^.vanski Narodni Svet , hingtom, je vedno zastopal £ ■*»«>•* dria™e * * najboljše potom sp! ititga ustanka v deželi, v vojski in mornarici svojim bratom v >rb>ki voj-ki pomočilo roko, da osvobode s tem naše rnuče-liike, ki trpe /e od početka vojne po avstrijskih ječah in taboriščih za isto stvar. Revolucija, katero so pripravljali skupno z ostalimi slovanskimi brati v bivši Avstriji, je prinesla raželjeni uspeh. Avstrijsko cesarstvo je, kar se tiče našega jugoslovanskega sodelovanja v borbi proti njemu, zrušeno, torej konečno baš tako, kakor se je to zamišljalo in po pravici pričakovalo od vseh strani. Kar ni bilo mogoče 1914. leta, se je dogodilo leta 1918. Naša narodna vojski iz Srbije je s pomočjo mnogoštevilnih izseljenih bratov in istočafne revolucije našega troimenega naroda v notranjosti same Avstrije osvobodila za vedno vse nase dežele izpod avstro-ogrskega jarma in jih \-rnila v posest celemu našemu narodu. Ni več n.ti političnih niti cesarskih med našimi srbsko-hrvatsko-sl o venski mi deželami. Vse so danes svobodne in stvarno zjedinjene. -t; a >amo vprašanje, kako treba urediti našo skupno državo, da bo zjedinjenje sigurno in trajno. 1 :.je, da je sigurno in trajno zjedinjenje vseh naših dežel v eno držav.) i'.i<»roče samo tedaj, ako bodo imeli vsi državljani te velike nase jugoslovanske države, brez razlike na ime ali veroizpoved, enake pravice, sodelovati pri reševanju vseh vprašanj našega skupnega državnega življenja. Zaradi ;ega mišljenja smo se morali tudi javno raziti s strankar-sko vlado gospoda \ikole Pašiča, ker je gospod Pašič uporno zastopal mišljenj?, da je po Krfski deklaraciji že v naprej rešena oblika naše skupne države in da mora biti vsled tega kraljevina. S tem je oči vid no pr-kršeno visoko načelo o narodnem samodločevanju. Na-ludK.m p<»laneem na bodoči ustavotvomi skupščini je odvzeta pravna, r.š« vati o tem, za naše narodno medsebojno življenje nad vse \ažnim vprašanjem. S ten- je ^ Pašič izzval pri našem narodu opravičeno bojazen, da - namerava na ta umetni način osnovati namesto svobodne in ena kopi a vne srbsko hrvatsko-slovenske države, nekakšna Velika Sr-bija. Ker l»i to izzvalo nesrečne posledice in spore v našem bodočem notranjem življenju, smo smatrali za svojo sveto dolžnost, nastopiti pravočasno proti temu. Kakor smo se protivili osnavljanju Veliie Hr-vatske po avstrijskem receptu, smo bili dolžni, preprečiti tudi osnav-Ijanje Velike Srbije po Pašičevem receptu, kajti tako Velika Srbija kakor Velika Hrvatska so sovrBŽne tvorbe, namenjene samo za to, da se edinstvo našega troimenega naroda razbije in da se narod ne pomiri. Zaradi tega vprašanja smo vodili z gospo4gm,^ičent borbo že mesecev, toda spravljali je nismo v javnost, dokler ni bil cel naš imen. — za ves naš narod; ne samo enega, temveč vseh treh Razpečatil je varno po pošti mu poslani kuvert, vzel iz njega z malimi kleščicami pošiljatev, vte-knil jo v drugi kuvert, priložil zraven bankovec za sto rubljev, zal»ečatil in se odpravil k znene-mu generalu. — Želim vam, ekscelenca, izročiti svoj dar, — je dejal in polo-na mizo razveseljenega — No, no, no! Kristus z vami! Samuel Davidovič je poletel do mov kakor na perutih. Se tisti večer je pozabil prestane muke in iztuhtal tako redko operacijo za vseobee ranjenje, da so drugi dan vsi kar vzdihnili, ko so zvedeli. e Dolgo je na ta način romala u-boga, izgnana vest po belem svetu in o'»šla mnogo tisočev ljudi. A — nihče je ni hotel vzpreje-ti, ampak vsakdo je mislil samo na to. kako bi se je prej odkrižal. četudi s prevaro, samo da bi se je le. — Naposled se je sama naveličala. da nima revica, kamor bi Položila svojo glavo in da^ mora ves čas biti pri tujih ljudeh ter brez pristanišča. In poprosila je svojega poslednjega hranitelja, nekega me šč a neka, ki je v nekem podmolu s prahom tržil in se nikakor ni mogel ločiti od te trgovine. — Zakaj mi delate silovitosti? — se je pritožila nboga vest. — Zakaj me preganjate kakor tatico? — Ali kaj pa čem storiti s teboj, gospa vest, ko nisi nikomur potrebna? -— jo je vprašal meš-čanček od svoje strani. — Povem ti, - - je rekla vest. — Poišči mi majhno rusko det", odpri mi njegovo čisto srce in me shrani vanje. Morebtii me bo ono nedolžno dete stisnilo vase i ti me nežno obdalo s toploto svojega srea. morebiti me bo ohranilo, čim večje bo postajalo, tem večjo, in se naposled z menoj napotilo med ljudi —i n ne bo se me sramovalo. Zgodilo se je po njeni besedi. Poiskal je meščanček malo rusko dete, odprl njegovo čisto srce in shranil v njem vest. Malo dete raste, in z njim raste tudi vest. — In malo dete bo velik človek in velika bo vest v njem. In — izginile bodo takrat s sveta vse krivice, kovarstva in nasilja, zato ker vest ne bo Plaha, — ampak t>o pogumno zavladala nad vsem svetom. New York, N. Y. Kakor je "bilo zadnji mesec v našem dnevniku tilas Naroda po-ročano. se je morala igra '* Čarovnica*', katero namerava priiediti društvo sv. Frančiška v New Yorku. preložiti radi bolezni ue-katori U itrraleev za nedoločen čas. Ker je boleteeni sedaj prenehala in so igralci sedaj, hvala liogu, vsi zdravi, se '»o igra in zabava \ršila v nedeljo 24. novembra v dvorani na 62 St. Marks Place, New York. Pričetek ob 5. uri zvečer. | Na vabilih je bilo oznanjeno, da se prične ob pol petih. Ker je pa v nedeljo ob dveh popoldne velik javen slu d vseli Jugoslovanov v N\w Yorku. da protestirajo proti krivični zahtevi ltaljanov po naših slovenskih pokrajinah, se bo vršila igra po tem shodu. Morda bo prišlo zaradi shoda Jugoslovanov v oddaljeni dvorani na našo prireditev manj obiskovalcev, toda nobena žrtev nam ni prevelika, da bi se pomišljali na morebitno manjšo vdeležbo. Rojaki Velikejra New Yorka! Vsi na ju goslovanski shod in tam pokažimo, da ne predamo brez prelivanja krvi niti palec naše mile slovenske zemlje in le preko naših trupel se bo Italjan polastil naših pokrajin. To pokažimo na shodu. Potem, ko bo shod kon-čan. pa pokažimo tudi. da nam je mar za lasten narod, za svoje rojake; zato ne prež rimo prijazne prošnje slovenskega podpornega lruštva sv. Frančiška in pojdimo vm l»n*z razlike strank na to pri-reditev, ki obeta nekaj krasnega. Igra sama na sebi bo izvabila veliko smeha in tudi solz v očeh ne bo manjkalo. Igra je v rokah naših najboljših moči in sigurno trdimo, da ne bo nikomur žal, ki jo bo posetil. I'o iirri se bomo prav po domače zabavali in igrala bo izvrstna godba. Iz prijaznosti bodo sodelovali tudi pevsko in dra-društvo "Domovina' in klub "Slovenka". mat u-no tambursi? Ui V. P Srbska vojska na Reki (Nadaljevanje s 1. strani.} (Konec.) Posvečujoč teh par besed našim bratom Srbom, poživljamo v S!. :.J " zvezi s tem še enkrat vse naše jugoslovanske brate, da naj v časih zavitek sreče, katero smo doživeli z zlomitvijo ne samo avstrijskega, temveč »enera a- . tudi vseh ostalih mračnih eesarstev in kraljestev v Evropi mimo — No, to je hvalevredno od vas, in brez razburjevanja razpravljajo o odprtem vprašanju o našem no- — od&ovon* fe"eral/ ~ Jaz ' * - — — * - sem zmerom vedel, da ste vi---- kot žid tudi po zakonu Da-In je plesal — in je tranjem medsebojnem življenju, zlasti pa o vprašanju o republiki ali monarhiji. Od tega, dali se bo naše notranje vprašanje srečno rešilo, zavisi yiclovem- - • tudi naša moč napram sosedom, ako bi si hotel kateri od njih po kri- ^^----tako' ali ne? vici prisvojiti kateri del naše zemlje. ; General je prišel v zadrego, ker Naši odnošaji z Italijo še niso Tešeni. Čim bolj se bomo izkazali ni ^ g°ioxo vedel, je li David dal napredne in pomirljive ter da spoštujemo zakone o državljanski svo- zagone, ali kdo drugi, bodi in načelo samoodločevanja med nami samimi, tem bolj bodemo — **** toda ^k«1" zidje vplivali tudi na naše velike zaveznike, zlasti pa na Ameriko, da se po smo mi» vaša ekscelenca! — je hi-tem načelu odredi tudi naš odnošaj napram Italiji, kajti Amerika je tel Samuel Davidovič, cisto olaj-ona, ki se je izkazala za najvišjo zaščitnico pravice po načelu narod- — Samo na videz smo zidje, nega samoodločevanja. a v duši smo cisto pravi Rusi. Vsi mi jugoslovanski izseljenci s strahom in trepetom pričaku- — Hvala lepa, — je rekel ge-jemo zveze z našimi mučeniškimi družinami v domovini. Jugoslovan- neral. — Obenem pa obžalujem.. ski Narodni Svet je že podvzel vse korake, da se zveza med is- • -kot kristjan____čemu bi vam, seljenižtvom v Ameriki in domovino čim prej uzpostavi. Zvezo bomo na primer.... a? dobili s pomočjo ameriške in jugoslovanske narodne vlade ▼ Zagre- — Vasa ekscelenca____mi smo bu. Ker se s tem vprašanjem odpira obenem tudi vprašanje naše po- na videz... .pod častno besedo.. samezne in skupne pomoči celemu narodu in izmučenim rodbinam samo na videz.... v domovini, bo Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu obvestil _Verdart celi naš narod o teb rtvareh, kakor tudi o vsem onem, kar pod- Vasa ekscelenca! Ukrajina se bo združila z Rusijo. London, Anglija. 19. novembra. Vkrajinski hetman genera! Skoro. padski je objavil oglas, v katerem opozarja Ukrajince na dejstvo, da sc Rusija pretvarja v federativno državo. Rekel je, da bo tudi Ukrajina stopila v novo vlado. Ni niti enega srbskega ujetnika več. Vse srbstvo je osvobojeno. Krf, Cirška, 19. novembra. — Poročilo vrhovnega srbskega poveljstva z dne 13. novembra se glasi: Ena naša konjeniška divizija napreduje' proti Temešvam, zav-zemši črto Stamar, Veliki Surduk in Rokšan. Bori se pet do šest tisoč Nemcev, ki se umikajo proti Segerinu in Budimpešti. Zajeli smo 10S železniških voz in 9 h>-komotiv. Nek naš drug oddelek pa prodira proti Rečici, kjer so veliki petrolejski vrelci in Jablanici. V Velikem Bečkereku je postavljen Narodni odbor in srbska garda. ki sta priredila osvoboditeljem veličasten sprejem. V Vršen smo zajeli G lokomotiv in 200 železniških voz. kakor tudi \eliko množino drugega vojnega materijala. Pri sv. Tomažu smo potolkli N■ «jBtr»j So a *T*ter. V owlaljo nmod 10, an xfctrai doL ] t GIAS KAHOPJC SO. NOV. 1918. A Solution of the Jugoslav Question Dr. Joseph Goričar. RELIGION. Even on religious grounds, Italy can make no claims to these land*. Though the Slovenes and Croats are Roman Catholics, it must nevertheless not be forgotten that their conversion to Christianity whs achieved not by Italian missionaries but by the two great Slav apostles, Cyril and Methodius in the 9tli Century, who translated for the Slavs I he Bible and the first Liturgy into the old Slav (Bulgarian ) tongue. Their first disciple on the Adriatic shores was Clement. This Liturgy, under the name of "Glagolitza", is still preserved to the pr» sent time. It has a special script which has nothing to do with the Latin or Gothic script. Viewed from all angles, ethnographic, historical, cultural, re ligious, those lands, coveted by Italy, are purely Jugoslav, not excepting the Littoral where the Jugoslavs are In majority. It, follows, therefore, that the Italian claims to annexation of these lands must be by the peace conference emphatically repudiated mid Italy excluded from the mainland of the Balkan peninsula. Fully conscious, that these lauds are Slav and have in the future to form an absolutely independent unity in the family of nations, the southern Slavs (Slovenes. Croats and Serbs of the Dual Monarchy startni to struggle for unification and independence more than two generations ago under the leadership of the immortal Croatian patriot and greate-st Christian orator of the 19th century. Bishop Strossmaver. The most. momentous event in this struggle for independence was the Resolution of Rieka (Fiume> of October oth. 190."» adopting the principle that "every nation has the right to deeide its own destiny". The soul of this movement was the Dalmatian patriot, Franjo Supilo. The Finme platform was adopted two months later at Zadar Zara . Dalmatin, by the Serbian deputies, and was consequently adopted as the platform for all the Jugoslavs, Slovenes, Croats and S.-rbs. The resolution aimed at the unification of all the Southern Slavs in one compact national entity. It became one of the main causes for the Austrian and Hungarian statesmen, to go into war against Serbia in order to destroy by the sword what through 'peaceful' means they were unable to prevent. The proofs for this my contention, I have compiled in a yet unpublished manuscript. It was the framers of the Finme Resolution, Franjo Supilo and others, who managed to escape at the beginning of the AVorld War from Austria-Hungary, that were to devote all their energy to make the Allied Nations and their statesmen understand a just solution of the Jugoslav Problem. I must admit that one of the reasons why this great idea has not met with more enthusiastic response among the great masses of immigrants of Jugoslav birth in the I'nited States of America, ».: very largely due to the fear of prosecution by Austria which through its agents and through Ambassador Dumba and numerous consuls has constantly threatened the immigrants to punish their families at home, to confiscate their property and in many other ways which are well known to the American authorities. The adoption of the Corfu Declaration, in the middle of the year 1917. which meant the substitution of the Karageorgevieh Dynasty for the Habsburgs, further embroiled the situation. The Jugoslavs of Austria-IIungarv, especiall;* the Slovenes, who are intelectuallv and culturally of higher standing, and are of pacific and most democratic nature have naturally balked at embracing the above Jugoslav idea and therefore have formed a program of their own at the convention j in Chicago in August 11. 1917, aiming at the unification of all the: Southern Slavs including Bulgars under a Republican form of Government At a second convention in the middle of Septeml>er 1918, at Springfield, Illinois, of the Slovenian National Benevolent Society, of Chicago, which numbers 18,000 members and was represented there through 102 delegates, it was unanimously voted for a Jugo-s'iv Republic. As for myself, T have advocated these ideas as a most suitable platform for the unification of the Jugoslavs from the beginning of mv second coming to America, that is. since February 1915. I was always for a strong Federal Stats of all the Jugoslavs including the Bulgars and as embracing all the territories inhabited by them, between the Adriatic and the Black Sea, with a* common Diplomacy, Army and Navy and Customs. FRONTIERS. As a cardinal point of the relations among these Slav sister-nations, I pointed out the following: The place of every Slav nation inside the Slav family must b«= the following: "A Daughter in her mother's house, a MistressjnJier own". — Not being a politician and never having associated with any of the contending groups among the Jugoslavs. I would recommend the following solution of the Jugoslav question: L — Withdrawal of all Italian troops from alll the territories inhabited by Jugoslavs. 2. — The opening of communication between the different groups existing in America working for the liberation of their kinsmen in the old country and the de facto Jugoslav Government of Zagreb. This would clarify at once the situation. 3. — Inasmuch as three-fourths of the Austrian Jugoslavs have at some time or other been in the T'nited States and have full confidence in the principles and doctrine of the Republican form of Government, a International Commission under the leadership of the United States should be formed at once and should proceed to ihe territories in dispute between Italians and Jugoslavs to prepare the preliminary work for the taking of the plebiscite, 4. — The taking of a plebiscite under American, British and French supervision with the assistance of Italian and Jugoslav delegates. ' W Being, through my long asociation with the affairs of Austria-Hungary and the Balkans, thoroughly conversant with the problems confronting the Allies, and having clearly foreseen many a great event in this World War, I venture to express the opinion that unless full justice is accorded to the Jugoslavs and the Balkan is left to the Balkan peoples, there will never be a durable peace ia that part of the world; and that the next war will be fought by the Jugoslavs and all the people interested in a free access to the Adriatic sea against their exclusion therefrom. Italy entered the War avowedly for principles of humanity. Now she turns back to the Pact of London of 1915, which was extracted from Russia and her Allies in the hour of great stress. It must not be forgotten that Italy sided with the Allies because the latter have promised her a greater territorial domination. It is not to safeguard herself against possible' future invasion, which a contented Jugoslavia will never strive for, bat for purely imperialistic aims that Italy srnexes today 1,000,000 Jugoslavs. — She annexes Carniola > of obtaining pow onion of the mercury mines of Aug. Danilova poje izborno komično pesem 10 palcev, 85 centov. Kranjirm v Ameriki. (A. Danilova soj«r.i Tam za laškim gričem »no. Or«-lu Accom;-. ust vstopivše deklice. Ali ta je molče spet hitro z žlicami izginila iz sobe. "Kdo je to?"' povpraša nehote Krištof. 'Moja sestra Svet k a je", odgovori gospodar, ponosen na to vprašanje. ' In so vaši otroci t** povoi aša spet Krištof, kakor bi bil sam v -tadregi. "Vsi sr. moji, le ta deklka. ki ziblje, je moja sestra. Ena je o-možena pri Kamniku, druga je o-mo/ena v nakdski fan, enega brata so mi Turki ubili, eden pa je šel z Laiubergom v vojno :iad Benečane. Trije bratje in štiri sestre smo bili.*' "Z Lambergom jt* šel? Saj sem bil tudi jaz pri Cradiški. Iu da nisem vedel zanj. A kako, da ga zdaj ni doma:?** "Bos; ve!" odgovori žalostno «^«*spodar. "Kakor so oči oripove-lovali, ga je najbrže k nt*a pobrala. ko so se vračali domov. Saj nikoli nismo več čuli o njem, odkar je zapustil Gradiško.*' (Pride še.) Slovenka, ki živi že več let v Ameriki, se sestane! z rojakinjo, ld/je ravnokar prišla is stare domovine. Njeno pripovedovanje o tukajšnjem življenju je tako smešno, da se ne bodete nehali smejati. Ali radi poslušate peti zbor? Potem poslušajte slovenski moški zbor, ki poje slovenske narodne pesmi. F 't49i \ s<>m'iaj k men' sedi. Sto. rev. ilrustvo. I Odpiraj dekle kamrico. Slo. Pev. dmStvo. Tu je še nekaj drugih slovenskih rekordov, katere bodete radi poslušali: 10 palcev 85 centov. Bartira po morju plava. Puet: A. Pani-) lova iu M. 1'olančeva. ^ Lušno naprej. Polka. Columbia. Kranj- E 3593 E 3595 E 3777 ska Kajtela. ■ Veselimo se. Polka. Columbia. Kmnjski N Ku|»elii. / Rezika. Valček. Columbia. Kranjska Kapela. K 3860 . Bratci veseli vsi. I Mlet: A. Danilova in M. \ Polaučeva. / Naprej v Ljubljano. Tanec. Columbia. Kranjska Kai»ela. Sleigh Riding in Switzerland. Waltz. Co- \ lumbia Orchestra. / Old Folks of Switzerland. Waltz. Columbia Orchestra. Vsak prodajalec Columbia plošč bo vesel, axo sme. za vas brezplačno igrati kateregakoli izmed teh rekordov. Vprašaj ga. Zahtevaj tudi cenik mnogih drugih Columbia rekordov v raznih jezikih. Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno za Columbia rekorde in imenuj številko. Pazi na varstveno znamko na vsakem rekordu-COLUMBIA GEAPHOPHONE COMPANY Kupujte varčevalne znamke Združenih držav. NAZNANILO. Sorodnikom, znancem iu prijateljem PAVLA MANDIČA ttatenanjam, da je dne Iti. novembri 11)1.S v starosti 21 !et preminul. Bil k- rodom Hrvat. V Ameriki zapušča sestro Ln druire sorodnike. katerih naslov mi je neznan. Zato prosim sestro pokojnega. da mi nemudoma javi svoj na-slov, ker je bil član društva štev. 123 JSKJ. v Iselinu. Pia., da za-morem pravilno urediti glede njegove smrtnine. Pokojni je bil zavedni delavce in njemu je bilo poverjeno mesto predsednika naše unije. On nam je razložil pomen unije iu sedaj smo vsi prepričani, da je resnico govoril. Spavaj mimo, dragi sob rat! Roka kapitala te več ne doseže, nam pa !>< s ostal v trajnem spominu. John Šuštar, P. O. Box 52, Iselin, Pa. (20-21—11) Idria. the greatest in the World; of the grottos and caverns of Postojna (Adelsberg), the "World's greatest subterranean marvels, and her great forest areas; she aiuicxes the Thousand Isles of Dal-matia. and Dal mat ia herself for her famous fisheries and the scenic beauty of the Adriatic coast. She propose to make of the Adriatic an Italian Lake in the hope that according to the principles established j by Captain Mahan in a is famous work on Sea Power, she will control' by annexing the shores of the Adriatic, also their "hinterland", t am more than convinced at this time that, in order to unset the danger that is threatening the Jugoslavs from this new direction, :x new constellation of powers will soon form itself nolens vol ens. The Jugoslavs will have to ally themselves with the peoples living to the north that is, the Magyars and Germans. For the Germans and Magyars it will be an easy matter to play the old game of divide et impera among the Jugoslavs. Moreover Italy is economically a backward country. It will mean absolute economic ruin to the Jugoslavs of the annexed territories, if Italy is there to stay. Italy has had more than disastrous experience in trying :o establish herself in Erythrea and Tripoli. It is to the supreme interest of the Italian people that a third attempt of expansion, this time on the Balkan soil, be prevented or it is too late. The group of men advocating the annexation of the Jugoslav shores of the Adriatic is a small one. They are the imperialistic and militaristic group of Italy ami the wish to show their nation the fruits of a military victory. But was the Italian victory on the Piave a military one or was it not the Wilson doctrine that was victorious in the ranks of the Austro-Hungarian Army? It must not be forgotten that Italy afte£ her disastrous defeat by the Austriau Army called the Jugoslav leaders to Rome and that" an understanding was reached there which completely overthrew the Pact of London. Moreover when the Jugoslavs heard of the Wilson principle that the frontier between Italy and the newly to be erected Jugoslavia will be drawn along clearly recognizable ethnographical lines, they were finally convinced that justice would be done to them and that they had done enough to prevent the forcible seizure of their more than thirteen hundred years old senate by a new conqueror. It would be a serious blow to international morale as represented by the Allies if President Wilson's word would be overruled by imperialistic tendencies of the allies of the United States of America. jočem v vitezu in živo zardi. VI zadregi je bila ter ne ve. kam bij se obrnila. Brž se obrne proti ž! ■'•irkn iii začne i/, njega posamično jemati žlice. Dve črni kiti sta ji viseli skoro do tal in v kitah so bili povezani trakovi raz- f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem lične barve. Zelan nedre se je tes-j pri-*atl'ljcm Ul znancem žalostno i!o oprijemal polnega života in ve>t' t,a Je l>rnt- oziroma svak pisano krilo ji je segalo do meč. ANTON KOLINC Mične lesene opanke so rožljale „,.,„1 ^ 1....*!.: • - - 1 1 .... 1 , .J umrl po kratki in mucin bolezni, pod njenimi nogami, na glavi m • ■ - . . . . ^ ' : l združeni s pljucnico, v starosti -Li st gosti lasje svurali skoro do er- i * • 1 ■ 41 ^ , - /i .. - V , "*t, previden s sv. zakramenti za ni!" ohrvi. Krisstolu je drobm nos .,<• , , 1 ,, , , , . . - - , , umirajoče, due 2b. oktobra. Poko- posebno ostal v spominu in želel pali smo ga na pokopališču v Ini- Žalujoea ostala: Frsnk Roseman, svak. Agnes Roseman, sestra. Za staro pravdo POVEST IZ LETA 1515. Spisal Peter Bohinjec. '•To nas veseli, da ste tako domačo, d a si ste žlahten gospod reče zgovorna gospodinja mlademu vitezu Krištofu K rajskemu. "O, ko bi bda vsa gospoda taka. kako prijetno bi bilo na svetu in kako zadovoljni bi bili kmetje!" izpregovori mladi Klamder s črnimi brkanri. "Res je, da niso vsi pleraenita-ši taki, kakor bi morali biti", od- jih je in se ne upajo pokazati. Mene pa ni sram. jesti črni kruli v k met ski hiši. in z vašim stricem Tomažem sva ga že dosti meric popila il njegove kleti." "Radi verjamemo, dobri po-spod Krištof; toda kaj se hoče? Pravice ni na svetu in če je, «pa se skriva", nadaljuje previdno hišni gospodar.' Kar se odpro vrata in v izbo je že. da sliši besedo iz majhnih p^,.jaiu pa Ranjki je bil doma iz vasi Glo-! bodoJ, fara Mirna peč na Dolenj- NAZNANILO IN ZAHVALA. \ T' Tukaj zapif*2 hrata iu 4 rr - • . .. sestre v starem kraju pa starise 1 uznim srcem javljam vsem so- , . T> • , , - , . -, „. . . m 4 sestre. Pripadal je k dni- rodmkom. Prijateljem m znancem -f . n , .., . , - , , . , . ., stvu sv. Roka st. \.j kSKJ. 111 k žalostno vest. da nam je nemila o. , , lf . . . J, Slov. podp. društvu v Moon Run, smrt iztrgala iz nase srede sopro- p.t ga, oziroma očeta " LOJA BOVITZ 1 Potom se 'eP° zahvaljujem - i._ 1 1 1 1 vsc:n tistiui, ki so st. kjer :, Cleveland, O., 17. nov. 11)18. 2741 Commercial Road. <20-21—11 ' NAZNANILO. Vsem prijateljem znancem ter onim. ki ste poznali JOŽEFA MAROLT, podomače Frkulj iz Vidma pri Dobrem polju, naznanjam, na je preminul tu v Clevelasidu 'J. novembra /.a špansko influenco in pljučnico. Tu zapušča ženo, dvoje otrok in več sorodnikov ter svojo sestro in brata Loj za nfckje v 1 loradi, dva brata in "no sestro pa v staf-em kraju. Bodi mu lahka ameriška zem-lj".*a. v miru naj počiva! John Marolt, l is7 F. :!!». Vt., Cleveland. Ohio. t NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnini srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest. tla mi je po kratki, mučni bolezni neljuba, smrt odvzela mojega nad vse dragi soproga in dobrega očeta ene hčei .e MATEVŽA TILLINGER v starosti TJ let. Doma je bil i/ št. Andraža pri Velenju na Sp. Štajerskem. V Ameriki je bival 11 let in je spadal k društvu Dobri Bratje štev. SNI'I.. liil je marljiv in skrben ter daleko znan kot zavedni Slovenec, ("mrl je 10. nov. in pokopali smo ga 1-t. nov. na pokopališču v Impcrialu. Pa. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so nu pomagali v času nesreče in žalfisti in ki so njemu stali ob strani v britkih urah trpljenja. Najlepša hvala sorodnikom in znancem za izkazano dobroto iu Zii krasne darovane vence, kakor tiul; društvu za. krasni venec: siv-na hvala vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti v hladni grob. Tebi, dragi, nepozabljeni soprog. pa naj bo lahka ameriška zemlja iu v miru počivaj'. Žalujoči ostali: Therese Tillinger, soj »roga. Alice Tillinger, hčerka. In sorodniki. Moon Run, Pa., Box Tem potom tudi naznanjam, da je ravno istega dne in v isti hiši za vedno za*^»a! naš prijatelj ANTON KOS, doma iz Kajhenburga na Hp. Štajerskem, star 30 let. Umrl je tudi 10. nov. in bil pokopan skupno z •^ori omenjenim. Kot prijatelji se prično zabva-'iajerao vsem, ki prišli ob- iskat v ča«u Uilezni in smrti ter ga spremili na zadnji poti, ker ni imel nobenih sorodnikov tukaj. Tudi najlepša hvala vsem maon-runskim fantom za izkazano dobroto in za krasni darovani venec. Naj v miru počiva in lahka mu bodi ameriška zemlja? Žalujoči prijatelji. CI. A S NARODA. 30. NOV. 1913 Jadnji rodbiqe Msitberthier Spisal Jean Bameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 15 svoje sive in vstanoviti vašo srečo. — Preveč sem. ginjen. da bi vam ŠPANSKA INFLTJENCA. še kaj več povedal. — Morda bom noeoj pri vašem očetu nekoliko _____ bolj pogumen. — Toda nekaj morate pomisliti. Oe me ne pokli- >*ete. me ne bo niti juiri, niti pojutrišnjem in nikoli več. — Le dobro ; sedanjem^ ča.su razSrganja I r» mislite, otrok, vzemite si dovolj časa in se ne vdajte začasnim stra- kužne bolest španske influence -t'-m. Videli lusste. žal vam bo. In ko boste vse natančno premislili. moral1 bi zelo paziti, da se je obrni pišite: — Pridite, pričakujem vas! — Prišel bom vesel in zadovo varnjete. Kadarkoli opazite vneli jen in vam bom poklonil ostanek svojih dni. tJe tok nosnic, bolečine v hrb-Mlada deklica je smrtno prebledela. kajti na tak zaključek "ni bi- tu> glavobol, bol udov. mrzlico, Tako se je zgodilo, da je šel go>pod Saverne sam k večerji. — ja pripravljena. Govoriti ni mogla. Skoraj nezavestno je lunlila pod vročico in splošno oslablost, pričel je. da mu je žal, ker je moral poslati svojega nečaka na pot, drevjem ter gledala po okolici, toda videla ni ničesar. poročamo vam sledeča navodila (Nadaljevanje.) Zapadna Slovanska Zveza Rekel pri teui je pa držal Nino za roko in ji pripovedoval najnovejše šale. Naslednjega dne je prišel v lovski obleki, v kratkih hlačah in golili kolenih. Postavi! je pušk t v kot ter rekel Nini: — Otrok moj. dam-s pa nisem ničesar ustrelil. Upam, da bom pro- umaknila, toda zdel ledala po okolici, toda Gospod Saverne je stopal ob njeni ntrani. kot najboljše sredstvo za obvaro- In ko sta bila že v neposredni bližini gradu, je čutila, da je £o- vanje proi tej bolezni: Grganje po.i Saverne prijel njeno roko in jo začel poljubovati. — Roke ni in izpiranje grla ter nosa s Seve-' Tako sla dospela do gradu. ti večeru bolj srečen, seveda pod pogojem, da me vi spremite v gozd. Nina je b;l:» s t -iu zadovoljna. — Zdelo se ji je, da je napočil ugoden trenutek k<> lahko toliko upliva na strica, da bo zaprosil v iuo-mi ne«*-aka za njeno roko. Zatem-je začel «rovi>riti gospod Saverne o svojem tajniku. Kelt 1 je, da je dober delavec in pripomnil, da žal, nima nobene bo unčuoNti. Povedal je. da mu namerava podeliti mesto načelnika v nekem svojem mlinu, kar lii mu neslo Tritisoč frankov na leto. Ko >ta -v odpravila proti vo-t-m z deklico v goz.fl. sta na nekem ovinku makoma, srečala Mihaela. — Kaj? — Ali -i že zopet tukaj? — je vzkliknil ves začuden. — !>•», ljubi strie — je odvrnil mladenič. — Moj Bog, kako lepi ste danes! — Kaj je ,»u z delavci? - C) lii«.-. — V dveh urah .it bilo vse poravnano. Toda ric mu m čestital. V njegovih črnih očeh se je nekaj zasvetilo, kar ]ri ni ničesar dobre«ra obetal««. Medtem se je pa obrnil Mihael k Nini. Par ur *ta bila ločena, pa že njeno hrepenenje prikipelo do viška. Strastno jo je objel ii parkrat poljubil. Ko je j»a stric videl to. j'1 kar pozelenel. — Kant. fant — je r kel naslednjega dne svojemu nečaku — zapomniti si moraš, da imaš več drugih važnejših opravkov kot pa da ho knezom in «?rol\>m tudi etati za deklei!. Na v>ak način moraš takoj odpotovali v London m v naA: (loni ivini mlvzt.ta zernlja. poiskati novo skladišea za našo moko. — Le glej. da boš dobil kaj jlo »••■^delila med kmete dobrega in pripravnega. Predno pa podpišeš pogodbo, mi moraš po g. Hickory pa _ Xa onem shj»i načrt hiše. Zadevo je treh aprobro pr.-misliti. In ko boš enkrat nie^itu to prekrbel. pojdi v najznamenitejše angleške mline in imej odprte nei. — Vidiš, od tujcev se moramo učiti. Vse bo dobro, karkoli vi-< i.š dobrega in uvedeš pri nas. Ko je Mihael slišal te besede, je prebledel. — Preplašeno je po-tdedal gospoda Saverna in je čutil, ako ga stiska pri srcu. — Ljubi stric, — j«' zaj <-al. — Nekaj hi vas rad vprašal. — Dobro, dobro, le povej fant. ljubite, strie? k imam rad o se ji je. da živi v čisto drugačnem svetu. (Dalje prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. L B., Girard, Ohio. — Dandanes ne gledamo na to, kaj je človek m ;o prepričanje ima: danes mora delati vsak Slovenec, pa naj bo eru ali pa rd«č. ali kakor-šenkoii. Kdor več zna, mora tudi vt r delati. Zato danes ne -me ni-kdo vprašati, z.ika.j ta ali oni vodi narod. Kdor pa pelje {»o pravi poti. dela prav; kdor ga pa vodi po napačni pt ri. pri tem pa je liaj-bai.rš. čk>vel:. dela ki ivi.'-uo. Delajte tudi vi i;i dela naj v>akdo in pri deiu bo io zastopana \>a piv-prieau ja. M F.., Hemphill, Pa. — »Jotovo Bulscarski krvni čaj rovim AntisepsoJom, kateri n?J se uporablja raztopljen; vzemite po en del tega zdravila na tri dele gorke vode. Ko počutite mrzlico ali takoj za pričetkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severo-ve tableti za prehlad in gripo ter ponovite vsake tri ure. dokler vaša čreva ne pričnejo dobro delati.' Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite kakšno gorko pjačo, da čudovito zdravilo. kajti rabiti ga more vsak elan družine oat. Deluje j čutite boljše, potem pa hitro po-kot niugieno. Napravi kri bogato in jo kličite zdravnika in naredite vse. očisti; odpravi zaprtje, ozdravi jetra, kar vam on svetllje> Gore navede-oh isti. droli in žt-li*li"ne Indečine. , , , ... ,, , ,., i , na zdravila bodo veliko pomaga- Cena velikega družinskega zavitka , . • « (zdravljenje za ]>et mesecev) po po- la> da se obvarujete proti lnfluen- šti i k* povzetju in zavarovano $1.1:5,, ci, zatorej je zelo umestno, da ima ali 5 zavitkov za $5.00. Pošiljamo po; te vedno omenjane zdravila pri prejemu zneska. AH vam pa pošlje- |rokah doma. Prodajajo se v lekar- mo po C. O. D. za 10 centov ve*. Na-|nah pQ sler]P(,ih cenah. geVPra'* Antsepsol 35c., Severn's Cold se nam vrste zmešale, iti se mora: 4. avgusta. Anglija je napovedala Nemčiji vojno.— 6. avgusta. Avstrija je I»u-s!,ii napovedala vojno. Podpis 4. posojila svobode. slov: II. H. Von Stick, predsednik Marvel Products Co., 9 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. Zakaj moramo biti prosti? — Odgovor na to najdete v SWen-sko-ameriškem Koledarju za lete 1919, v članku "JUGOSLOVANSKI PROBLEM". Ali m 'o tem Seve* vprašanju se lu t« * »trie vzravnal in ga začudeno pogledal, odvrnil resno. — Kako moreš kaj liojak Hlaž Oaber v Clavtonu Wash., je pod.pisal bond za -f .">■). vojnovarčevaluih znamk pa za f 1 -."4. Ze nekaj dni sem Zakaj hočemo Slovenci demo-kracijo? Ker smo bili od nekdaj ? d:> *_ra vrašati*' — Saj sem te vendar rešil revščine in ti dal dobro služIjo. — 'i i -i nehvjdežrrež, fi zaslužiš.... — Opr. >'i'e. ljubi strie— — bai sem se. mislil____ — K;f5 si mislil? — je vprašal gospodi Saverne tako strogo, da si demokratični, ker ne podamo med ni upal Mihael končati stavka. seboj plemstva. — To je dokazano Oprosite, strioprostite strie — da sem dvomil — je odvrnil v članku "Poglavje o stari sloven sledn j ie i n sklonil gb.vo. — Vi vendar dobro veste, da ljubim Nino. ski demokraciji", priobčenem v i,j ne? — Nadalje tudi dobro veste, da vas jaz in Nina potrebujeva Slovensko-ameriškem Koledarju za iu sieer zelo potrebujeva. leto 1919. To vem, — je odvrnil ravnatelj in namršil čelo. — In ravno -- \sled tega I. »čem. da bosta čimprej srečna. . "Bela kuga" razsaja predvsem »trie. .Jaz bom takoji odpotoval. med delavskim narodom. Ali jo ^rad poslovili se od Nine. Še istega večera se je more podedovati otrok po svoji Hvala, ljubi Mihael je šel v dpeljai v Calais. Dvanajsto poglavje. materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM NAZNANILO. nedeljo dne 24. novembra se N. V, se ja v dvo-St reet. popoldne ozira na A vrši v Little Fall vseli Slo\ :-tie;4v ill Slovcid< r;Mii sv. .Jož; fa im Danubr Seja se jirične ob '2. ni*i Va{bl.j<*aii sto vsi. brez and Grip Tablets 30c., ra's Balsam for Lungs 25 in 50c Ako vam je nemogoče dobiti ta j zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od W. P. Severa, Cedar Rapid, Iowa. (Adv.) USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. oojAYNI ODBOB; Predsednik: JOSEPH PRLJATEL, 6222 Wait. Street. Denver. Oolonfla. Podpredsednik: ANTON VODlSEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. I. tajnik: FRANK SKKABEC, 44 WaiMb>!iiii"-<- Kr;;lj i/, vasi ;!;>. '• m; i Knežjikn na Notranjskem. Prosim ya. o uajnižjib cenah, a dek trpežno ln zanesljivo. V popravo n nesljivo vsakdo [>oi5ije, ker sem že na< , ,... ,, . 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v pi€>nj-_po!,tT...l0 nnslj«»}ij(>. /ad, ,vojem lastnem ,Joniu. v popravo v«. i.u <-as ,)«• n: oott-ch.-i vt-lika. da mein kran>ke kakor vse druge harmo fiohiairai'io i-iišcnni tin< i na- n!ke. Slare ku^tm aH iprejmem v >s tin v s';;ri dt'iiiovini. Naj ne bo me.i luiia: Slovt-aea. !5iljaiu raznovrst„t. suhe rast- (-'-■•—I 11) .lino. rvi'tja. korenine in ja^mle, take. Naznanja se vsem ."lanom SIJZ. v . naineii je j»rote>iirati [»roti Italiji, ki zahteva naša slovenska se nahaja v Primero, <'olo, M of naslov: .M. Vilhar. M. etoda St.. N. S.. I'itLsbur&rh. I'a. [(20-22—11) Želim i/\'.hii za naslov svojih bratrun ev -HU1NA. PKTKA in FRANKA .JAXrUJA.f. doma iz Mvti&ša it:1. (Mirenj-kem. liK tjo ! ck.ie v \eu* V«uku. 15111 sm«» sklip:;j ]>.'"< d p 'tirni leti tam. 1'rosii i l. jake. ako kdo ve za njih ?';.:lo\.n-i v A * ■ • e i ; *. [.i.zaiiimo na vse sovra.štvo in ni raiikarstvo v .-.ilaiijih re>ui»! eas.h in vsi skupaj zahtevojmo, kar je »la^e^a. V.a SliZ. v fiirardti. < >., 1'Vaiik l»an. pr«-I>Z; zeli naznaniti svojim rda , Rojuki, naročajte se na ,;GLAS'ie i»o m..j brezplačni cenik. Pri meni nom in ei-anieaiu. da »■ x i^i seja , NARODA"', največji slovenski,** ,u>hl l!U,i kllJ"i^a "Mali domači dne 1. de- nbra in s.. pri."-ne ob: dnevnik v Združenih državah. Rad h '»i izvedel za na-lov svoj. j;a in-aia AX'KiXA MlKi lJC. po-doiaaee Alt hele ki se nab,.j^ nekje \ Peiinsvlvaniji. Prosim —a. da se mi javi. ali ee pa kdo druut m: dn mi naznani njfi»o\ naslov. -- Frank .Mikulie. -John Knaus Camp. Newberrv. .Mieh. (20-22—11) NAZNANTLO IN PRIPOROČILO Onesa tedna pa ni izgubljal lepi Armaud nobenega easa. Že ob devetih zjutraj je bil v gradu in je zapusiil gra«l šele ob devetih zve-eer. Nina ni bila prevee žalostna. P.ttola/.ilo jo jt* Mihaelovo zagotovilo in je inidda. da va je strie >amo v^led tega poslal na pot, da jo bo lažje zasnubil za Mihaela. \ >akega veeera ko >e je poslovila od gospoda Saverna. je šla k oeetu rekoe: — Ali se je gospod Saverne kaj pogovarjal s teboj o meni? — O tebi ' — Počakaj! — l>a. zdi se mi. — Zatem je segel z roko v lase iu zav el premišljevat L — In kaj je rekel, oee -- Rekel je, da si lepa. Rojtkom v Clevelandu na^na lo pa malo Nino ni zadovoljilo. Obrnila >e je ter jezno zacepetala! njamo. da ie z nog,, po preprogi. Mr ANTON BOBEK Medlem Je pa postal go-pod Saverne bolj pozoren. — Prinašal je vedno v našem uradu na 6104 SI. fotografije ter >i ina/al la>e iu brado z raznimi dišavami. Qlair Ave. ter sprejema naročnino — Mo ljubi Ik-nri — je i, kel nekega dne gospodu Montber- za Q]as Xnroda. kakor tudi za ko. tl.ivrn - jaz -em i/>:.-dil dvanajst cerkvenih Molov iz šestnajstega ledarje. ki bo v kratkem dogotov-stoNtja - Kaj ne. da ne boste budi. ee ya uijih [>odarini? Ijc-aii. Mr. Bbbeka rojakom — Moj ljubi Arinand! — v/kliknil grof ves srečen jn objel svojega prijatelja. Nina je bila ravno'ako vesela kot njen oee. ko je slišala to ponudbo. Ova dni kasneje »o bili že delo. Ko jih j. grof prirejal na ini roko in jo odvede! v gozd. " — Moj ljubi otrok — je rekel iu -e sklanjal nad njo. — O važnih stvareh se moram pogovoriti z vami. Nina je sklonila glavico in se pričela tresti. doma IJ;id b? i.v edd za naslov svojega brata i iiANKA M i< "il-KI.M\ >/ Podpreske. Prosim, Če Iteii rojakov ve za njegov naslov. da mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam oglasi svojemu bratu : .John Miehelieh < podo-niač- že premišljujem, slednjič sem se pa vendarle predrziiil razkriti van-1 VMMMVP^HOTBMJNPl! hJI Želim i/.vede1i za sestrično jrij--T« > PA' I"N. ki zadnji čas lih rila v Milwaukee. Wis., in za svaka ŠT K K \ NA P. At ITN, ki je bival nekje v Wyttmingu. Doma sta oba iz I.jubnega pri (V-1 ju. Kdor rojakov ve za naslov chI kojega navedenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita, imam jima sporoči i i žalostno liocieo. — Min. Marv Maseoutah, Mače 111. l>nx {18-20- 1S1. -11 Ra«i bi izvedel za naslov MIKE HER K' iz strigovske fare na Ogrskem. Zadnjikrat je bil v Clevelandu. Prosim, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. za kar mu bom iz srea j hvaležen, ali se pa naj «am javi | na naslov: Tony Juranieh 535' N Michigan Ave. Chicago, 111. (10 21—11) | Ra la bi izvedela za naslov JOIIN BOŠTNARJA, kateri je živel med nami približno 8 let. Ker je posebna stvar glede držav-' ljanskega papirja, naj se takoj oglasi, ako bere ta oglas, ako pa lie, so prošeni vsi rojaki, kateri bi vedeli za njegov naslov,' da ga nama javijo. Ker je jako ' važno za njega, naj se pobriga. . George Hribar in -John Brovieh, Box Diamondville, Wyo. (19-21—11) Kajaspeiaej« saaallo sa iensk« lase, kakor tud: sa moCke brk* m brado. Od to ga mazila sra stejo v Stih to dnlb krami go ' sti in dolgi Iaa> kakor tudi mo *klm krasni brki in brada in ne bode odpadali ln oalvelL Revmatlzem, kosti-bol ali trganje v rokah, nogah ln v krtin, v osmih dneh popolnoma osdra vlm, rana opekline, bole, ture, krast« ln grlnte, potne noge, kurja očesa, oseb-: line t par dnevih popolnoma odstranim \ Kdor bi moje sdravilc bres uspeha I rabil mu jamčim sa $6.00. PlSlte takoj oo cenik, ki ga takoj poffljem sastonj JAKOB WAHČI0, HM Bhi Avsu Dr. Koler OPwoAf«; Pitebargfc. Pa pobhn biial že ]»red se ! spevke; t it pa zat j članom predolgo <'-.- :a seji bonio volili tudi ! 'et;. pip! in ŠI* več važnih stv; imamo rediti. Zrit-i prosim vdele-; '.'.te s<' vsi. d:i bomo kr?j boljšega j sklenili za bodoče i to. Z bratskim pozdravom Frank Ah-šnik. tajnik. NAZNANILO. T'-m potom naznanilu vsem članom in <*-lanieam društva "Orel** št--,, to il posebno sknSnjo pri zdravljenju raotkih boleznL Zato se morete popolnoma zanesti na akene, moj* skrb pa je, da vas poopolnossa oadravim. Ns odlašajte, ampak pridite «1» Jas asdzavUa ssstrupljeno kri. suzuUs to Ust po ttieen, to lasni v grlu. Izpadanje las, boleOne v kosteh, store rana, Bvlai boiesni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah, jetrah la »elodsa. emenico, revmatlzem, katar, zlato žilo, navdubo itd. T Cmto ase sa: V ponedeljkih, čredah ln petkih ad i. art Sfntraj do i. popoldan. V torkih, Četrtkih ln sobotsh od 8. ure Sjntraj do & ure sveder, ob nedeljah pa do 2. on popoldne. —> Pa polti ne sdravlm. Pridite ooebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. LORENZ, 644 Pew a^ mm Pa. Nskatsri sdravaikf rab^a Mm*l% da j*. H m W i" |"tf|i