Ameriška Domovi ima
nton •
Vn '
^■y.
HO/W1E

s
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. OCTOBER 14, 1969
SLOVSNUN
STEV. LXVII — VOL. LXVH
^ngkajikovi še niso udomačeni na Formozi
Kitajci, ki so pred 20 leti po-^eKnili s čangkajškom na celu na F o r m o z o, pred-£tavljajo na otoku še ved-ll(> vrhnjo, vladajočo plast.
TAIPEd, Taivan. — Ta mesec Poteklo 20 let, odkar je mar-Cangkajšek prepeljal svoje P°ražene čete s kitajske celine 113 Formozo, kjer pa živi brez fyih okoli 14 milijonov domačinov. Pormoza je torej po prebi-j3lstvu blizu tako velika, kot ožni Vietnam. Čangkajškovi Jrišleki so mislili 1. 1949, da se ^odo kmalu vrnili na celino in se zato na Formozi obnašali °t zmagovalci, ki so se samo
2aoasno morali umakniti s celice.
domačini niso videli v njih
rojak
Jeli
kot
ov s posebno misijo. Spre-80 jih bolj s previdnostjo
2 navdušenjem. Ko so Čang-
ajškovi ljudje prevzeli tudi vso ast in vse dobrote, ki izvirajo °blasti, so se trenja takoj po-avila in do sedaj jih čas še ni gladil.
j angkajškov režim je priljub-le pri kmetih, ker jim je z agrarno reformo kmetsko
2emij0.
režim
Vsi drugi domačini se
Prič,
uPra
hr odmikajo ali pa ga nabost mrzijo. Imajo za to pre-evalne razloge. Vsa javna
va je v rokah Čangkajško-
. ’Jradnikov, narodna obram-
fjcjle v rokah Čangkajškovih o-
PS'/1 eV’ altoravno je sedaj že
fe ". domačih nabornikov vklju-
, v vojaške oddelke. Med 8
gja^s^rl je samo en domačin, v
i nem odboru narodne stranke j,- .
Čj ’ rma monopol, je med 25 Par domačinov, med V^.gkajškovimi ožjimi sveto-c * Pa nobenega.
Plač'8 Za^n)a dobivajo do-pr inl nižje službe v javni u-re«. l' Maščevati se morejo nad j0 Irnom le tako, da bojkotira-or„ Vse Čangkajškove politične Prižigam^e' Med domačini in Je zato tudi zelo malo ji s?a stikov. Le med šolar-ravn0 ra.Z^^e čisto izginile. Na-ludi '^e’ nimajo domačini ^iškn0benega smlsla za Cang-°žrni °Ve P°^llčne cilje, pred PiiK ^di le samostojnost °VeSa otoka.
^Jna v Laosu je krvava
sWan HINGT0N’ D C- - Voj-bilo' 'jf V ^aosu v javnosti ni Jio. q 1 , ar dosti stvarno orisale] nlern se je poročalo večji ki jjg01" ° nekam neresni vojni, Pim Jj ^ ^^a ^elj podobna voj-V kat!^ram ^01; Pravim bojem.
Po tri^ ^če kri.
Zadnj Vestveh’ ki so prišle sem v Po, času, je pa precej očit-kar 10 v°jskovanje v Laosu PovVaV°’ Sa^ imai° vladne če-Piesoc P5fčn° Po 400 mrtvih na
!ih aovrS0ll,kŠn°.je števil° pad'
ker 2nikov, je težko dognati *elala ^eliko pokončajo vojna Ho-Cuvr. ki bombardirajo Pepos^Hlnhova Pota in ki tudi le v n..uno Podpirajo laoške če Jihovem boju z rdečimi.
k?!®*1 w
inds
V remenski prerok pravi:
Višja T oblačno in hladno. Naj-
Ja tnmperatura okoli 58.
VIETNAMSKI "MORATORIJ" NE BO PRIPOMOGEL MIRU!
Poslanik ZE1A E. Bunker in vrsta drugih opozarja na škodo, ki jo bo napravil “moratorij” naporom za končanje vojne, drugi pa ga podpirajo kot “izraz želje po miru” in “počastitev padlih”.
Rogers poziva k podpori vietnamske politike vlade
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik W. P. Rogers je pozval Kongres in deželo, naj podpreta predsednika Nixona v njegovih odločitvah o Vietnamu. Dejal je, da “mora ameriško ljudstvo spoznati, da ima samo enega predsednika v enem času in da je ta izvoljen za 4 leta”. Ko je on odločil, kaj bo napravil, zasluži za to polno podporo javnosti.
W. P. Rogers je dejal, da je predsednik Nixon že deloma o-mejil vojskovanje v Vietnamu in umika od tam postopno bojne enote, tem pa bodo sledili nato še ostali vojaški oddelki ZDA. Prirejanje demonstracij in pritiskanje na predsednika, da pospeši umik, vojne ne bo preje zaključilo, ampak jo bo rajše podaljšalo. Hanoi namreč pazno sledi dogodkom v ZDA in si lahko dela utvaro, da bo “javno mnenje” končno le prisililo predsednika ZDA k brezpogojnemu umiku in prepustitvi Južnega Vietnama rdečim.
Ker je predsednik Nixon pripravljen skleniti le “časten” dogovor z rdečimi, na ameriško “predajo” ni mogoče računati.
Sen. Goodell, republikanec iz New Yorka, in sen. F. Church, demokrat iz Idaho, sta odklonila Rogersov poziv, in izjavila, da bi ne prišlo da omejevanja vojskovanja v Vietnamu, če ne bi prišlo do tako močne kampanje za to v javnosti v času predsednika L. B. Johnsona.
Polaris podmornice bodo še dolgo varne!
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik M. Laird je nedavno izrazil nekak dvom v varnost ameriških atomskih podmornic, oboroženih s Polaris raketami, v bližnjih letih. Pomor->ki strokovnjaki trdijo, da so te oodmornice varne in bodo nemara varne še morda novih 20 et. Ne pričakujejo, da bi Rusi v tem času tako izpopolnili svo-'e sposobnosti in sredstva za boj proti podmornicam, da bi posta-i resno nevarni ZDA.
-----o———
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
W A S H I NGTON, D.C. — Ravno takrat, ko je vsa politika ušla Beli hiši in Kongresu na . ulico se je predsednik, spomnil, da je napravil nenavaden korak: poslal je Kongresu posebno spomenico in ga povabil na “sodelovanje”. Kot povod za ta korak je vzel dejstvo, da se doslej niti Kongres niti administracija nista odlikovala s posebno vnemo za zakonodajno delo. Jima je bolj prijalo delo političnega značaja. Zato je Nixon lahko našel okoli 30 zakonskih predlogov, med njimi 11 važnih, ki jih je krstil za reforme, ki bi jih bilo treba uzakoniti še do novega leta, torej v pičlih dveh mesecih, kajti v drugi polovici decembra mislijo kongresniki in senatorji bolj na počitnice kot na delo na Kapitolu.
Tistih 11 zakonskih osnutkov, oblečenih v reforme, je res važnih. Že dolgo čakajo v eni ali drugi obliki na kongresno obravnavanje, to se ne da tajiti. Ravno tako ne bo nihče oporekal predsedniku, da kongresno delo zaostaja,1; še bolj mu bo pa pritrdil, da
V Armadi se godijo precej "čudne" reti
Prerekava senatnega pododbora je spravila na dan nekatere prav čudne stvari, ki se gode v Armadi ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor raziskuje že dalj časa nekatere prav nenavadne reči, ki so se dogodile v zadnjih letih. Pri tem je prišlo na dan, da je general C. G. Turner pro-[ dajal na lasten račun orožje, ki je bilo izročeno njemu kot poveljniku določenih enot, skupina narednikov se je na debelo okoriščala s prodajami in nakupi za vojaške klube.
Zasliševanja so vrgla kaj čudno luč na razmere v Armadi in na njene notranje nadzorne organe.
Policijski uradniki iz Chicaga, 111., in iz Kansas Cityja, Mo., so poročali senatnemu pododboru, da so izročili gen. Turnerju 493 kosov strelnega orožja, ki je bilo zaseženo od raznih zločincev. General je podpisal potrdila o prejemu orožja v imenu Armade, pa je nato to orožje prodal in spravil denar v svoj žep. General je pri zasliševanju trdil, da so policijski predstavniki vedeli, da j e predano orožje za njegovo osebno korist. Tekom zasliševanja generala je Armada temu odvzela odlikovanje za “izredno službo”, ki mu ga je podelila, ko je šel v pokoj.
Predsednik Nixon je irnenoval gen. Turnerja za glavnega U.S. maršala, g 1 a v n ega poveljnika zvezne izvršne oblasti. Ko je bilo njegovo ime omenjeno pri zasliševanjih, je gen. Turner odstopil. Pododbor je razkril tudi delovanje skupine bivših narednikov in sedanjih armadnih narednikov v Vietnamu, ki se o-koriščajo s prodajo in nakupi za vojaške klube in z najemanjem csobja, ki skrbi za zabavo vojakov. Naredniki v Vietnamu, ki vodijo te klube, naj bi po tej poti zaslužili letno do $150,000!
-----o------
Deset let in več
DETROIT, Mich. — Nekako ena tretjina vseh avtomobilov v ZDA je stara deset let ali več.
se tudi republikanski administraciji ni mudilo z delom. Zato je predsednikova pobuda naletela na splošno odobravanje. Čutilo se je pa takoj, da ga je veliko ostalo le na koncu jezika. Sedanji političen položaj v naši deželi ne govori namreč v prid Ni-xonovim željam.
Najprvo moramo opozoriti na to, da je Bela hiša v republikanskih rokah, Kongres pa v demokratskih. Republikanski pred sednik je torej naslovil svoj poziv na naslov tistih približno 50 vodilnih demokratskih k o n grešnikov in senatorjev, ki kot načelniki odborov in predsedniki stalnih komisij vedrijo in o-blačijo v Kongresu, ne pa morda na vseh 535 kongresnikov in senatorjev. Tistih 50 demokratskih p o 1 itikov pripada gardi starih političnih mačkov, ki se ne dajo preslepiti z lepimi besedami.
Tam ne bodo mogli odkriti ničesar, kar bi jim koristilo. Nixon je namreč prišel v položaj, da lahko razpolaga le z zveznim proračunom, povsod drugod pa njegova be-
Predsednik Nixon bo
»treieredii podpiranjs trgovinske mornarice
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo še ta teden poslal Kongresu nov načrt, kako podpirati našo trgovinsko mornarico. Podpiranje samo po sebi je postalo že davno tradicija naše transportne politike. Način podpiranja je zastarel, treba ga je prilagoditi sedanjemu sistemu prevozov po morju.
Nixon namerava zahtevati od Kongresa, naj mu da na razpolago $300 milijonov. Porabil jih bo v prvi vrsti za podpiranje naših ladjedelnic. Radi visokih mezd ne morejo niti od daleč tekmovati s tujimi podjetji v tej stroki. Zato bo federacija gledala, da podpre letno vsaj gradnjo 30 sodobnih tovornih ladij.
Zadnja leta so naše ladjedelnice letno zgradile komaj po 10 takih ladij. Dalje hoče administracija reorganizirati podpiranje rednih pomorskih zvez med našo deželo in tujino. Te zveze zmeraj boj podlegajo radi previsokih mezd naših mornarjev tuji konkurenci in bodo kmalu morale končati poslovanje, ako ne dobijo federalne podpore.
Nixon bo svoje ideje razložil Kongresu v posebni spomenici. --------------o—_____
Spopadi pri turških volitvah: 5 mrtvih!
ISTAMBUL, Tur. — V nedeljo so imeli na Turškem parlamentarne volitve. Volivna borba je potekala kaj mimo in skoraj zaspano, tako da ni nihče pričakoval kakega posebnega vznemirjanja Vsi so napovedovali vladni “Stranki pravice”, ki je bolj konservativno usmerjena, odločno zmago. Republikanska ljudska stranka, ki je v opoziciji, je nagnjena precej na levo.
Nepričakovano je prišlo ponekod na deželi do spopadov. Najhujši je bil v Basyurthu v vzhodni Anatoliji, kjer so bile 3 osebe mrtve, 1 pa ranjena.
Volivna udeležba je bila sorazmerno pičla, le okoli 60%. U-radnih izvidov volitev še ni in jih ne pričakujejo pred koncem tedna. Poluradne vesti trdijo, da je vladna stranka dobila okroglo
seda malo zaleže vsaj na političnem polju. Nixon je namreč navezan na zakulisne sile republikanske stranke, ki mu dajo zmeraj čutiti, kaj so in kaj pomenijo. Ako bi torej demokratje ustregli Nixonu, kaj naj dobijo zato? Kaj bi morali dati Nixonu s sodelovanjem? Politično soodgovornost za politiko federalne administracije. Take koncesije demokratje niso hoteli napraviti svoj čas niti Eisenhower-ju (so samo prenašali Eisen-howerjevo politiko), še manj jo bodo Nixonu.
Nixon torej ne more mnogo pričakovati od svojega koraka, bo pa zadovoljen tudi z malimi koristmi. Zmeraj se bo skliceval, da ni le on odgovoren za malo učinkovitost kongresnega dela, saj je bil pripravljen, da ga skupaj s Kongresom pospeši. Njegov poziv mu bo trenutno koristil tudi v sedanji politični napetosti v deželi. Nihče mu ne bo mogel očitati, da se brani stikom s kongresno večino.
Naj večjo korist pričakuje Nixon morda v sodelovanju Kongresa pri razpletu viet-
WASHINGTON, D.C. — Poslanik ZDA E. Bunker je dejal, da vietnamski “moratorij”, ki je napovedan za jutri, ne bo približal konca vojne v Vietnamu. Podobne izjave so dali tudi drugi vodniki dežele. Tako je guverner Kalifornije Reagan izjavil, da podporniki “moratorija” škodujejo ZDA in bi jih moralo biti tega sram. Bivši guverner A. Harriman in njujorški župan Lindsay pa sta se javno izjavila za “moratorij”. Prav tako je dober del kongresnikov in senatorjev za “moratorij”, med tem ko se drugi trdo izjavljajo proti njemu in kažejo na škodo, ki jo bo napravil ZDA in njihovim naporom za končanje vojne t Vietnamu.
Kongresnik Wayne Hays, demokrat iz Ohia, je dejal, da bo nastopil proti tistim kongresnikom, ki hočejo vso noč od danes na jutri govoriti v Predstavniškem domu v okviru vietnamskega ‘moratorija’. Zahteval bo, da se jih za to izjavi zahtevano število in da mora nato tudi tako število biti navzočih, če naj Dom res “zaseda” vso noč. W. Hays je seveda proti temu, kot je tudi proti samemu “moratoriju”.
Nixon bo govoril o Vietnamu
Bela hiša je včeraj objavila, da bo predsednik Nixon govoril obširno o celotnem vietnamskem vprašanju 3. novembra, dva dni po prvi obletnici popolne ustavitve letalskih napadov na Severni Vietnam. Predsednik se je včeraj razgovarjal poldrugo uro s H. C. Lodgem, vodnikom delegacije ZDA pri razgovorih v Parizu, o končanju
51%) oddanih glasov, republikanska pa nekako 33%). Ostale glasove so dobile razne manjše skupine in neodvisni kandidati.
namske krize. Tam bo morda moral napraviti par potez, ki jih bodo njegovi nasprotniki razvpili kot čisto kapitulacijo. Nekateri kongresniki in senatorji bodo morda ta teden napravili korake, ki bodo podobni pozivom na kapitulacijo. Če se bo Nixon tem korakom prilagodil, mu bo njegov gornji poziv le omogočil, da išče podporo za svojo taktiko tam, kjer bi jo brez gornjega poziva le težko našel. Če se mu bo tako posrečilo, da bo pridobil velik del Kongresa za svojo taktiko v vietnamski vojni, mu bo njegovo povabilo Kongresu nosilo bogate obresti, akoravno se nam danes zdi, da vabilo nima dosti smisla.
Na razplet vietnamske krize ne bo treba dolgo čakati. Vietnamski komunisti bodo postali še bolj nedostopni in nepopustljivi, ameriška odpornost se pa ta teden gotovo ne bo okrepila.
Zato bo že prihodnjih par tednov pokazalo, kaj je vredna gornja Nixonova politična poteza, ki nam vsaj na videz ni dosti razumljiva.
vojne. Lodge se danes vrne v Pariz, odkoder je priletel pretekli petek na “poročanje in na sprejem novih navodil”.
Predsednik R. M. Nixon je odgovoril v osebnem pismu študentu Georgetown univerze v Randyju J. Diksu iz Ohia na o-čitek, da ni imel prav, ko je na svoji zadnji tiskovni konferenci dejal, da se ne bo dal prav “nič vplivati po demonstracijah” v pogledu svoje vietnamske politike.
Predsednik pravi v svojem pismu omenjenemu študentu, da spoštuje pravico Amerikancev izraziti svoje mišljenje z javnimi demonstracijami, toda “predsednik bi uničil demokratični proces, če bi dovolil, da bi delala vladno politiko cesta”.
Študent iz Ohia je pisal predsedniku, da “ni bilo modro, da je odklonil znak volje naroda”. Predsednik Nixon je 19 let staremu Diksu obrazložil, da je treba med “javnim mnenjem” in “javnimi demonstracijami” ločiti. Prisluhniti javnemu mnenju je ena stvar, dati se vplivati po javnih demonstracijah je pa druga.
Demonstracija, je pisal predsednik študentu, je “organiziran izraz določenega mnenja, ki je lahko mnenje večine lahko pa tudi ne”. Prisluhniti ulici in se po njej ravnati bi ne pomenilo iti z večino, anapak z “najglasnejšimi glasovi”. To bi nujno vodilo v anarhijo.
------o-----
Predstavniški dom
pozna tudi seje vso noč
WASHINGTON, D.C. — 2e pretekli teden so nekateri kongresniki nabirali junake, ki naj bi v znak solidarnosti z idejo “moratorija” govorili celo noč pred sredo na seji Domovega plenuma. Že koncem tedna so imeli 16 govornikov, ki so rekli, da bodo govorili vsak po eno uro od nocoj do jutri opoldne. Seveda je bilo že takrat treba pričakovati, da bodo tudi nekateri drugi kongresniki hoteli govoriti.
Iz Clevelanda je med govorniki kongresnik L. Stokes, županov brat, kongresnik Vanik pa je le na listi kandidatov za govor.
Ideja o takih sejah ni nova. Že 1. 1962 je 17 republikanskih kongresnikov sklenilo, da bodo govorili vsak po eno uro celo noč proti Kennedyjevemu režimu. Res so začeli, toda vnema je hitro začela pojemati. Junaki so govorili vsega skupaj le 7 ur, potem so pa šli domov spat. -------------o------
Premalo skrbno?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je predložil sodnika C. Haynswortha za sodnika Vrhovnega sodišča, ko je skrbno pregledal listo 160 posameznikov, ki naj bi prihajali v ta namen v poštev. Težave, ki jih ima sedaj s potrditvijo sodnika v Senatu, kažejo, da predsednik morda le ni bil pri izbiri “dovolj skrben”.
------o------
Obe Dakoti istočasno
FARGO, N.D. — Sevema in Južna Dakota sta postali dve državi leta 1887 in sta bili leta 1889 istočasno sprejeti v ZDA.
Iz Clevelanda in okolice
Lep večer je bil—
Družabni večer DSPB preteklo soboto v avditoriju sv. Vida je .epo uspel v splošno zadovoljstvo občinstva. Večerja je bila odlična, godba “Vandrovcev” vesela in poskočna, da so se na gladkih tleh navdušeno vrtili srečni pari, pevci so lepo zapeli kot včasih fantje na vasi, prof. dr. Jerko Gržinčič je poživljal z akordi, ljudje pa so ob pogrnjenih mizah prijetno pokramljali in si povedali vsak svoje doživljaje.
Prijazen obisk—
G. Ivan in ga. Sophie Žele s sinkom Ivanom iz Bridgeporta in z go. Marijo Jalovina iz Argentine, sestro g. I. Zeleta, ki je prišla v ZDA na obisk, so prišli v Cleveland obiskat svoje prijatelje. Včeraj so se oglasili v uradu AD in si ogledali tiskarno. Hvala za obisk in obilo prijetnosti v našem mestu!
Kolo najdeno—
Otroško kolo je bilo najdeno na Grdinovem igrišču pretekli petek. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na 1014 E. 61 St., tel. 431-4225.
Seja—
Klub slov. upokojencev za sen-dersko okrožje ima v četrtek, 16. oktobra, ob dveh popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue redno mesečno sejo. Vse članstvo vabljeno. Na seji bodo podani trimesečni računi o stanju klubove blagajne. Za stalno—
Rojak Bruno Lesica je prišel pretekli teden za stalno k družini Evharista in Mihele Lesica, 15913 Holmes Avenue. Dobrodošel med nami!
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Assega ob 1. obletnici smrti.
Kulturni sejem—
V veliki veži Konvencijske dvorane sredi mesta bo v soboto od 1. pop. do 6. zvečer “kulturni sejem” z nastopi narodnostnih skupin na bogatem, pisanem programu. Na razpolago bodo vsakovrstne, okusne narodnostne jedi in pijače! Vsi vabljeni!
-----o------
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Ko kroži 7 kozmonavtov v treh vesoljskih ladjah okoli Zemlje, še vedno ni jasno iz uradnih virov, v čem je točno njihova naloga.
RIM, It. — V Vatikanu se je začelo včeraj redno delo škofovske sinode, ki bo zasedala dva tedna in razpravljala v prvi vrsti o vlogi, ki jo naj škofje skupaj imajo v upravljanju cerkve v sodelovanju s papežem. Nekateri cerkveni vodniki bi radi dosegli več pravic za posamezne državne škofovske konference ob omejitvi pravi sv. stolice. Papež Pavel je jasno poudaril monarhično obliko vodstva katoliške cerkve, ki ima svoj izvor v ustanovitelju in je zato nespremenljiva.
LONDON, Vel. Brit. — Vel. Britanija je dosegla pretekli mesec v zunanji plačilni bilanci zopet lep presežek, preko 64 milijonov dolarjev, kar je okrepilo položaj funta, pa tudi same Velike Britanije v njenem naporu za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost.
Predsednik Nixon snubi Kongres na "sodelovanje"
r
AMERIŠKA tiUMOViKA, OCTOBER 14, 1969

Ameriška Domovina
gt Tj a j f j i u- gnc
6117 Sl. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
|	NAROČNINA:
%& Združene države:
F $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
!	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
1	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 197 Tuesday, Oct. 14, 1969
Nixon in leto 1972
Vsi, ki smo zaverovani v dnevno politiko in jo merimo po dogodkih v naši administraciji in v Kongresu, le preradi pozabljamo, da obstojajo tudi še volivci, ki se sicer oglašajo praviloma le vsako drugo leto, večkrat pa tudi med rednimi volivnimi dobami. Mislimo pri tem na nadomestne volitve, ki jih je za kongresnike kar precej, ne pa za senatorje. Ako odpade ali izpade senator, mu imenuje kar guverner naslednika do konca funkcijske dobe, kot se je to na primer zgodilo pred kratkim v državi Illinois, kjer je guverner imenoval naslednika pokojnemu senatorju Dirksenu.
Nadomestne volitve za kongresnike so pri poklicnih politikih zmeraj zelo ostro opazovane. Povedo namreč, kako misli dežela na splošno o politiki. Kandidatje, ki našto^ pajo pri nadomestnih volitvah, jemljejo najrajše tekoče politične probleme za podlago za svojo volivno propagando. Volivci se pri izbiri kandidatov ne ravnajo toliko po lokalnih spornih zadevah, ampak po narodnih, to je takih, ki zanimajo vso deželo. Ravno ta okoliščina daje izrednim volitvam za kongresnike tako velik pomen.
Nixon je že predolgo v politiki, da vsega tega ne bi vedel. Zato on s svojo okolico napeto spremlja vsake nadomestne volitve, najbolj tiste za kongresnike. Zanimive zanj so tudi volitve za guvernerje, čeprav pri teh prevladuje v kampanji zanimanje za krajevna vprašanja.
Časopisje je poročalo pred kratkim, da je Nixon odšel za konec tedna v Camp David in vzel s seboj svoje politične svetovalce. Razgovarjali so se edino le o siplošni politiki. Povod za sestanek so dale volitve za kongresnika v državi Massachussets, ki se je zanje malokdo zmenil zunaj kongresnega okraja. Za Nixona so pomenile hudo razočaranje.
Odkar je bil Nixon izvoljen v Belo hišo, nima republikanska stranka veliko sreče s svojimi kandidati pri nadomestnih kongresnih volitvah. Takih volitev je bilo že precej. Pri nekaterih so zmagali republikanci, pri drugih de-mokratje. Pripetilo se je, da so republikanski kandidatje kar po vrsti zgubljali volivne bitke ravno v takih okrajih, kit so bili do sedaj trdno v republikanskih rokah.
Ko je kongresnik M. R. Laird postal tajnik za narodno obrambo, se je odpovedal svojemu volivnemu okraju, sedmemu v državi Wisconsin, kjer je lani zmagal z čedno večino 64'j. To ni bilo nobeno presenečenje, kajti okraj je bil zmeraj vzorna republikanska trdnjava. V marcu so se vršile nadomestne volitve, pri njih je pa zmagal — s Hum-phreyjevo pomočjo — demokratski kandidat Obey. Zmagal je v okraju, ki je v tem stoletju dosledno volil republikanske kandidate. Republikancem ni nič pomagalo, da so šli na volitve z geslom, da so volitve “plebiscit za Nixonov režim”.
V juniju so imeli nadomestne volitve v šestem okraju v državi Montana. Tam je bil lansko jesen izvoljen republikanski kandidat z 67.8f/, večino. Sedaj je zmagal demokratski kandidat z votivnim geslom, da Nixon nima nobene prave davčne in proračunske politike.
Pred dobrimi 10 dnevi so bile nadomestne volitve v državi Massachussetts, v šestem okraju. Tam je bila republikanska trdnjava. Ime kandidata Saltonstalla pomeni za republikance toliko kolikor ime Kennedy za demokrate v tej državi. Pa vendar je Saltonstall zgubil bitko. Porazil ga je demokrat Harrington. Ni dosegal posebno visoke odstotne zmage, pomisliti je pa treba, da je demokrat zmagal v okraju, ki že od 1. 1875 ni volil drugega kot republikanske kandidate. Harrington se je posebno potegoval za konec vietnamske vojne že v 1. 1970.
Da bo Nixon tem bolj slabe volje, mu je Gallup dognal, da je Nixonova popularnost za 13-14',' manjša, kot je bila Hisenhowerjeva, Kennedyjeva in Johsonova po 9 mesecih bivanja v Beli hiši.
Kdo bi se torej čudil, da je Nixon postal zaskrbljen, saj takih direktnih in indirektnih političnih udarcev ni pričakoval.
Seveda s tem Nixonova politična bodočnost še ni pokopana. Mislimo, da bodo za njegove politične ambicije merodajne kongresne volitve v prihodnjem letu. Tudi za Johnsona so bile kongresne volitve 1. 1966 odločilne. Takrat je prvikrat videl, kako težko so se morali “njegovi” kandidatje boriti za zmago in koliko jih je tudi podleglo republikanskim nasprotnikom. Politična javnost je vse to opazila šele leto pozneje. Johnson sam je nekaj slutil, zato se je vsaki agitaciji v 1. 1966 skrbno izogibal, saj je v dnevih najhujše politične borbe odšel na uradni obisk kar v — Avstralijo.
Gornji volivni izidi tudi razložijo, zakaj se Nixon tako trudi, da bi javnosti ustregel. Je pa pri vsaki akciji v pre-
cepu. Na eni strani mora vpoštevati voljo in željo volivcev, na drugi strani ima pa omejena sredstva. Poleg tega ga mučijo volivne obljube, ki jih hoče pošteno izpolniti.
Pri tem delajo napake Nixonovi politični prijatelji. Ga silijo velikokrat, da mora izpolnjevati očitno politično tvegane obveze. Bilo bi bolje zanje, za Nixona in za republikansko stranko, da bi take obveze brisali. Včasih to delajo naknadno, kar politiki takoj opazijo. Nixon potem spreminja svoje sklepe, poklicni politiki pa vedo, zakaj in kako je do spremembe prišlo.
Nixon torej gleda na 1. 1972. Kadar gleda, ga zaskrbi. Ni pa še vse zgubljeno. Ako se bo pravočasno osvobodil volivnih obvez in pritiska svojih prijateljev, bo še izvozil. Samo tako trmoglav ne sme biti, kot je bil njegov prednik L. B. Johnson.
tem, ko so zdaj na Luno prišli?” no gospodinjsko šolo, dalje ši-j Jerneja Ponikvarja, br. L. Ban-Povedal sem mu nekaj svoje- valne tečaje in triletno šivalno di pa je bil na škofiji. Oba sta
zgmmmmmM


BESEDA IZ NARODA
^[gledajo na ves ta tehnični in znanstveni n a p r edek sedanjih časov. Pred nedolgim me je moj sosed, ki se že precej let muči z malo farmo, povabil, če hočem iti z njim na okrajni sejem, da bom tam videl veliko zanimivosti. Povabilo sem rad sprejel in res sva se peljala na tisti okrajni semenj, ki je trajal skoro cel teden. Sosed ima velik tovorni avto. Njegov sosed pa ima mnogo večjo farmo in ta je z dvema tovornjakoma peljal na razstavo par juncev, lepo rejenih in težkih. Mojega soseda pa je naprosil, če bi peljal s svojim avtom težkega bika, očeta juncev, na razstavo. Sosed mu je uslugo, naredil in tako sva spredaj na sedežu sedela s sosedom, zadaj na avtu za nama pa je renčal ip puhal težki bik. Sosed je koči-ral, jaz sam pa tu in tam se ozi*l nazaj na bika in zdelo se mi je, da me je vsako pot grdo pogledal in z repom pomigal, kakor bi hotel reči: Kam me peljata s to “šajtergo” — mene “gospoda” bika?
Ko je spsed privozil na kraj, kjer je bila razstava, sta on in sosed biku nataknila nekake težke močne jermene ali pasove in nato ga počasi zvabila z avta. Doli na tleh pa se je nekaj razjezil in bi bil kmalu nam ušel. Farmar, sosed mojega soseda, je ostal na razstavi ves teden z bikom in junci. Midva s sosedom pa sva proti večeru se odpeljala nazaj domov.
Na razstavi sem videl veliko zanimivih reči. Mene so zanimali zlasti raznovrstni stroji. Skoro neverjetno, kaj današnji svet nudi farmarjem, živinorejcem, kokošjerejcem, vrtnarjem v o-rodju za obdelavo, kakor tudi razne kemikalije, ki pospešujejo rastlinske proizvodnje in drugo. Ko sem ogledoval vse, sem sam pri sebi mislil: Joj, ko bi imeli naši slovenski kmetje v mojih mladih letih vse to, kaki gospodje bi bili! Tedaj pa so se mučili z m ot i k a m i, kosami, grabljami, ženice pa plele in vse so morali opraviti z rokami. Celo leto so garali, pridelali malo v primeri s sedanjostjo in načini sedanjega obratovanja farm, zlasti tu v Ameriki.
Ko sem takole koračil zamiš Ijen okrog razstavljenih strojev in premišljeval, mi pride naproti stari znanec Slovenec s svojim sinom. Jaz ga nisem spoznal, on pa je mene. Pred več kakor 50 let sva tam med Rut-landom in Minonkom premog kopala. Njegov sin, ko se je vrnil iz zadnje svetovne vojne, se je poročil s hčerjo nekega farmarja in zdaj njegov oče živi pri njem. Rojak znanec je rodom nekje blizu Ribnice in še vedno lepo po “rajbenško” govori in zavija. Pozdravil me je: “Glej ga, glej ga Gregorja! Le odkod te je Buh prinesu tie le pred me?”
Gledam ga nekaj časa in spoznal sem ga. Florijan! Vzkliknem tudi jaz. Kaj pa ti delaš tukaj?.Kje pa zdaj živiš? v;
Stari nekdanji znanec mi je vse pojasnil, prav zanimivo. Pri sinu je, kakor sem že omenil in mu ni slabo. Ko sva se o vsem pogovorila, me je Florijan še pred razhodom vprašal:
“Kaj pa ti, Gregor, misliš o
* SVET IN LJUDJE NA NJEM se hitro spreminjajo, i Kar ne-, verjetno, l)a' je vendar res tako. Ko se včasih oziram nazaj v preteklost v moja mlada leta, kakor bi bilo včeraj —„ a kaka, razlika med “tistim včeraj” in sedanjostjo!
Ko sem še kratke hlače nosil in se igral okrog očetove hišice, za katero je bila “Terezinkina dolinica” — tako so rekli tisti dolinici, ki jo je lastovala soseda Terezinka, sem včasih sestavil in zgradil vozilo, s katerim sem se vozil v tisto dolinico. Vozilo je bilo tako, da je vozilo kar samo ter samo navzdol, nazaj sem ga moral nesti, ali pa vleči. Pa prijetno se je zdelo, ko je vsaj drčalo navzdol. Sestavil sem ga seveda s kakimi starimi kolesi od plugovih pljuženj. Za osi so služili kaki navadni koli, čez nje dilca, ki sem jo privezal s kako vrvjo, se vsedel na vrhu brega in drčalo je v dolinico. Pa se je kar dobro zdelo, ko je teklo navzdol, četudi se je v dolini v “jamču” prekucnilo in prevrnilo. Kaj sem se menil tedaj, ko sem imel mlade kosti. ..
Pozneje, ko sem postajal že zrel za “dolge hlače”, sem s pomočjo moje dobre druge matere prišel do “biciklja”. Bog ji bodi dober, kjerkoli je, ne bom je pozabil. Dala mi je pet tedanjih avstrijskih kron, s katerimi sem kupil kolo od nekega pekarskega pomočnika, s katerim je vozil okrog po bližnjih vaseh kruh. Kako sem bil vesel!
Prav tiste čase so od Ljubljane dol privozili neki avtomobilisti z avti. Mnogi v naši okolici tedaj avtov še niso nikoli videli in poznali. Spominjam se pa, ko so se na nekem sejmu, na katerega sem šel z očetom, kmetje, med katerimi je bilo več Podgorcev iz raznih vasi izpod Gor--jancev in tudi nekaj Belokranjcev, o avtomobilih pogovarjali. Neki Vlah tam nekje izza brd in rid Gorjancev je pojasnjeval, kaj je videl in slisal, ko je mimo njega privozil čez Gorjance avto. Tako je opisal in pojasnil, kaj je videl;
“Kočija na štirih kolesih, pa nobenega konja, ne vola, da bi jo vlekel. A prdi in grmi kao vrag in ide kao sam vrag!”
Pojasnil je preprosto, po domače, pa kar dobro. Vsi, ki so ga poslušali, so kar zijali.
Tako nekoč. Ta “nekoč” je bil še skoro včeraj, pred dobrimi 70 leti. Zdaj se pa naši astronavti vozijo že na Luno z vozili, ki “puhajo in prdijo” kar blizu 100 tisoč milj na dan. In še večjo hitrost obetajo za naprej.
Če kaj, to pove, kako hitro se vse spreminja naprej in naprej.
* ZANIMIVO, KAKO DRUGI
ga mnenja. On pa me je na pol šolo, pa še otroški vrtec. Nova resno, na pol smešno pogledal kapela je nujna potreba, tudi če in izjavil:	(šolske sestre ne bi letos obhaja-
“Vejš, Gregor, jaz pa takole Je stoletnice svoje kongregacije, mislim: “Ljudje so rejs čedalje.V Maribor jih je poklical že bolj kunštni, včasih so pa še tud’^ škof Stepišnik na pobudo škofa precej neumni. Je že prav, da se Slomška. Od tam so svoje delo napreduje, ampak kar takole razširile po vsem slovenskem o-tja na Luno in v zvezde silit, ko zemlju in tudi na Koroško. Poje še doma vse narobe, se mi pa'magajte jim!
Dr. Jakob Kolarič
ne zdi pametno. Vejš, Gregor, j predaleč silijo, radi bi menda šli na nebeška vrata trkat, ampak sv. Peter jih ne bo noter pustil, posebno ne takih, ki imajo grde brade in lase. Takega napredka, |	zgodovinskih prispevkov
kakor ga kažejo nekateri ta	njegovih prvih let.)
mladi na svojih obrazih in gla-(	____
vab, nebeščani ne želijo.” — Po j CLEVELAND, O. — Po tistem tej njegovi izjavi mi je šaljivo žej ko je bil v Ameriški Domo-
0b SH-letnici D^U prš Sv* Vidu
pomežiknil.
Florijana poznam. Vedno je bil šaljiv. Svoje je povedal po svoje misleč, komur to ugaja, vzemi, komur ne, pa odkloni.
Rad bi se še kaj razgovarjal s Florijanom o nekdanjih in seda-
vini 6. okt. 1.1. priobčen moj prvi prispevek k zgodovini vi-dovskega Društva naj sv. Imena Jezusovega, me je opomnil br Mihael M. Kolar, da je tu poleg ‘lHoly Name News — Novic DNU” na razpolago še neki dru-
njih časih, pa me je moj sosed gi) in sicer veliko boljši vir za
opozoril, da morava nazaj domov, ker doma ga čaka mnogo dela. Florijan mi je dal svoj naslov in o prvi priliki ga bom šel obiskat, da mi bo še kako po “rajbenško” povedal.
Precej časa sva vozila nato proti domu s sosedom. On je omenjal, da se mu dopadejo neki novi stroji in da jih bo naročil čimpreje. Le to ga skrbi, kaj mu bodo rekli na banki, ko jih bo šel vprašat za posojilo. O-menil je, da zadnje čase mnogim posojila odklanjajo, razen če jim kdo da dobra, zanesljiva stranska jamstva zanje.
Zopet sem malo videl, kako se svet še drugod vrti in ne samo okrog mojega zapečka. Bom še šel, kadar me bo kdo kam povabil.	- ftjjg.
Vse čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravljam in vsem želim se najboljše!
Gregor
Dr. J. Kolarič priporoča
ŠT. JAKOB, Kor. — Slovenske šolske sestre na Koroškem bi rade za stoletnico ustanovitve svoje kongregacije v Št. Jakobu v Rožu pozidale novo kapelo. Po nasvetu svojega hišnega duhovnika dr. Jakoba Kolariča C.M., ki ga slovenski izseljenci v ZDA in Kanadi dobro poznajo, smo naprosile akademskega kiparja Franceta Goršeta v New Yorku, da nam je za jubilejno kapelo naredil križev pot v žgani glini in veliki oltarni križ skoraj v človeški velikosti in kip sv. Družine, oboje iz mahagonijevega lesa. Kapela je povezana z novo stavbo, ki bo služila deloma za šolo deloma za stanovanje starih in onemoglih. Stroški za celotno zgradbo so veliki. Težko bi jih same krile. Zato se obračamo na slovenske rojake v ZDA in Kanadi, da bi nam pomagali plačati vsaj križev pot, oltarni križ in kip sv. Družine. Posamezna postaja križevega pota stane $70, križ $800 in kip sv. Družine $400. Morda bi nam dobra srca mogla darovati večji del vsote tudi za križ in sv. Družino. Svojih dobrotnikov se vedno spominjamo v molitvi, vsak mesec pa se zanje daruje sv. maša. Prosim, da bi nam darove nakazali na naslov Sr. Anuncijata Kežar, šolske sestre, 9184 St. Jakob i. Rosental, Kaernten, Austria.
Šolske sestre s. Anuncijata Kežar •
Gornjo prošnjo slovenskih šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu vsem prijateljem in znancem v ZDA in Kanadi toplo priporo-jpam, posebno tistim, ki so me podpirali, ko smo gradili cerkev Marije Pomagaj v Torontu. Šolske sestre opravljajo v Št. Ja-
zgodovino DNU pri Sv. Vidu, namreč “Minutes o/ the organizing committee of the St. Vitus Parish Holy Name Society (Zapisnik o sejah, sestankih in o občnem zboru organizacijskega komiteta vidovskega DNU” leto 1934.
Preden je prišlo pri Sv. Vidu do dejanske ustanovitve DNU, se je namreč formiral iz vrst vidovskih mladih mož in fantov neke vrste Ustanovni priprav-Ijalin odbor ali komite. Sestavljali so ga bratje Mihael M. Kolar, 1021 E. 21 St.; Anton M. Baraga, 1045 E. 62 St.; Frančišek G. Zabukovec, 6322 Orton Ct.; Stanislav J. Frank, 1273 E. 61 St., in Lavrencij R. Bandi, 5814 Bonna Ave. Predsednik pripravljalnega odbora je bil br. Mihael M. Kolar, tajnik-zapisnikar pa Lavrencij R. Bandi, ki je napisal o vseh sejah in sestankih in o ustanovnem občnem zboru odličen zapisnik. Zapisnik ima isti format in papir ter je napravljen v isti mimeografski tehniki, kakor so bile delane poznejše HNN — Novice DNU; saj so pa bili pri obeh isti ljudje z istimi organizacijskimi nameni; vsi izredno agilni že od svojih šolskih let pri vidovskih župnijskih aktivnostih.
Petorica teh mladih mož in fantov in še nekaterih drugih iz fare se je že nekaj let pred 1934 prizadevala, kako bi si ustanovili pri Sv. Vidu po vzgledu drugih clevelandskih župnij moško farno organizacijo. To je bilo še v času, ko so pri Sv. Vidu postavili novo cerkev. Župnik Jernej Ponikvar je fante pregovoril, naj s svojo društveno organizacijo počakajo dotlej, da bo nova cerkvena zgradba gotova; takrat bo dobilo v njem svoje prostore, saj jim dotlej teh ni mogel nuditi. Fantje so žup-rtika ubogali. Ko so šla dela pri cerkvi h koncu, se je omenjena skupina mož in fantov lotila z mladostno vnemo priprav za u-stanovitev farne moške organizacije.
Kakor je razvidno iz zapisnika Ustanovnega pripravljalnega odbora (UPO) so se zbrali v nedeljo, 14. januarja 1934, ob 2.30 popoldne pri br. Mihaelu M. Kolarju k svoji prvi seji. To bi bil začetni datum v zgodovini vidovskega Društva najsvetejšega imena Jezusovega. Na ta svoj sestanek fantje župnika Ponikvarja še niso povabili. Na njem so se namreč dogovorili, kako bodo obiskali njega in koga bodo poslali na škofijo. Odločili so, naj pojde do župnika br. M. Kolar; br. Lavrencij Bandi, ki je bil takrat še kandidat za bogoslovje, pa naj pojde na škofijo in tam pri škofijskem poverjeniku za društva NU skuša vse potrebno urediti.
Druga seja pripravljalnega odbora se je vršila 21. januarja
dobro opravila, kakor je to razvidno iz zapisnika. Na 2. seji je bil navzočen že tudi župnik P°' pik var. Kakor stoji v zapisniku, je župnik na njej izrazil svoje prisrčno veselje in zadovoljnost nad odločitvijo mož in fantov, da si ustanove svojo farno orga* nizacijo. Obenem pa jim je obljubil vso svojo pomoč in podporo. Na sejo je prinesel tudi neko slovensko versko revijo, katero, iz zapisnika ni razvidno jn tudi br. Mihael Kolar se je ne spominja, katera naj bi to bila, ter je iz nje možem in fantom prebral nek navduševalen informativen sestavek o moških cerkvenih organizacijah.
Tretji sestanek UPO je bil 24-jan. 1934 na stanovanju br. Baraga, 1045 E. 62. cesta. Na njem so se dogovorili glede prvega sestanka mož in fantov. Ta naj bi bil naslednjo nedeljo, 28. jam Zanj so določili natančen načrt. Že na tem sestanku so tudi odločili, da bodo vsi društveniki ■vsako 2. nedeljo v mesecu skupno pristopali k sv. 'obhajilu. Določili so udnino 15 centov na mesec, ki naj jih vsak ud plača vnaprej. Govorili so tudi o dru-števnih značkah itd. Odločili so, da organizirajo takoj tudi posebno mladinsko sekcijo DNhJ Pri tem so jim pomagale tudi sestre s tem, da so pridobile večini dečkov zadnjih dveh razredov za vstop v mladinski odsek-;— Vse sestanke odn. seje bodo začeli in zaključili z molitvijm — Že tedaj je tudi padla misel na izdajanje lastnega društvenega glasila, t. j. HNJ — NovP DNU, katero naj bi prejem^ vsak ud proti primerni naročnini. Izbrali so si tudi naslov-predavanj in predavatelje za nje. — Tako je prišlo do 1. ustanovnega sestanka mož in fal1' tov v nedeljo, 28. jan. 1934, ki j0 potekel natančno po priprav' Ijenem načrtu in sporedu in ,e postavil trdne temelje vidoV' sitemu DNU.
Janez Sever (Dalje prihodnjič)
IZ NAŠIH VRSl
Indianapolis, Ind. — Sp°^0’ cano uredništvo in uprava! Pc' pa hvala za obvestilo, da mi Je ootekla naročnina. Tukaj Vab* Došiljam denarno nakaznico z eno leto in se Vam prav lepo za hvaljujem za redno pošiljk0 lista.
Ameriška Domovina je vse£a jriznanja vredna. Prinaša nab1
novice in lepe povesti,
kater6
Ži'
kobu že nad 60 let veliko versko in kulturno delo med našo 1934 v novem župnišču. V času žensko mladino na Koroškem, med prvo in drugo sejo je br. M Vodijo sedemmesečno in enolet- Kolar (17. jan.) obiskal župnika
prav rada berem. Dal Bog, da Ameriška Domovina še dolg0 vela in prinašala vesti s sl°vel\ ■ke domovine. Hvala vsem, * se za to trudite.
Želim Vam mnogo uspeha 1 lobrih, zvestih naročnikov. NaJ epše pozdrave Vam in vsel11 bralcem pošilja hvaležna
Mary Markich
* ., Cleveland, O — Spoštovab1-
Priloženo Vam pošiljam ček ^ enoletno naročnino in prilafl3 , dva dolarja za tiskovni a lista, ki ga prav radi čitab1® Prejmite naše prisrčne pozCha ve!	Joseph Slokj^,
Iz otroških ust
Jurček je bil prvič v Glavni junak je umrl in stave je konec.
Jurček: “Mama, kaj ne šli tudi za pogrebom?”
kibu:
pred'
b°bl0
Pri zdravniku v.
Mati pripelje sinčka k z0 hiku.
Zdravnik: “Pokaži jezik!”
Sinček:
di?”
“Mama, ali oS^e
tu-
f
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
iškof dr. Stanko Lenič med montrealskimi Slovenci
Stanovanjska stiska v Kanadi
Nakup hiše je navadno zve-Zatl z iskanjem posojila na nepremičnine (mortgage). Večina nima toliko gotovine pri roki> da bi lahko celo hišo takoj Pečala. V vsakdanjem jeziku Pravimo, da so na hišah zastave, ^0rtgages, včasih eden, včasih . Vai včasih celo trije. V Kanadi je najbolj običajno NHA posoji-°> morajo odgovarjati predpi-a°m zakona, ki se imenuje “Na-ional Housing Act”. Ta posojila , aiejo razne denarne ustanove |n tudi “Central Mortgage and °Using Corp.”, ki je stanovanj-a agencija zvezne vlade. Letos |e ta korporacija zmanjšala vso-razpoložljivega denarja za 75 ^‘bjonov dolarjev, dobiti NHA posojilo pa ni ta-0 lahka stvar. Kupec mora iz-^n j e vati določene pogoje, Predvsem glede svojih dohod-
kov,
Mesečno odplačevanje
JlA posojila ne sme presegati h njegovega kosmatega do-0dka. V ta mesečna odplačeva-r‘Ja je vključena glavnica, obre-. 1 m davki na nepremičnine. Če 2aposlena tudi kupčeva žena, P0tem je mogoče vzeti v poštev 50'/f njenega zaslužka. Vze-da mož zasluži $500 na P'esec (to
katera pravi, da ima poklic ..., a v resnici se želi samo naučiti angleščine, potem izgubi pot in se obrne drugam. Treba je biti previden, dokler ne vidimo konca. Veliko molitve je treba za te duše in tudi za nas misijonarke, da gremo korajžno naprej. Vsak dan ima svoje križe in težave in vse to velikodušno darujemo Jezusu iz ljubezni do duš, saj je ravno ta “daritev”, ki nas dela vesele in srečne. Res povem vam, da čutim, da ne bi bila prava misijonarka, če bi pri svojem delu imela samo veselje in tolažbo; za misijonarko je potreben križ, saj ga je tako slovesno sprejela pred odhodom iz domovine. Torej, molite zame in za našo drago Kitajsko.
Pred dnevi sem vam odposlala, seveda po navadni pošti, en mal spominček s Kitajskega, ki sta mi ga prinesli dve deklici; je njuno ročno delo in tudi barvanje je krasno. Vedno mislim, kaj naj bi vam poslala, a nimam nič vrednega pri rokah. Sprej--mite to malenkost kot znak hvaležnosti. Tukaj je veliko uboštvo in je treba, da mi darujemo ..., oni želijo samo prejemati. Srčne pozdrave vsem članom misijonskega krožka; naj molijo zame in kadar bo kaka prilika, se jim goreče priporočam v pomoč. V
2asln“	P0VPre^n^ naroc^^ | načrtu imamo, da bi zgradile
- v K“adi’ '"‘>re mesec-[ ma, iona, za dekieta Dovo.
yati	mi, da sc vam še enkrat za-
$250
‘eru, da zasluži tudi žena na mesec, se plačilni obro-^ morejo zvišati za $33.75, to je na $168.75.
tecimo, da bi človek s takimi °bodki želel kupiti hišo, ki sta-$24,000. Srečen bo, če bo na aašnjem denarnem trgu dobil / vrednosti hiše ali $18,000 s°jila na prvo zastavo (mort-^aSe) po 93/4yc obresti. Plačeval ° ^ let po 158 na mesec glav-£lce M obresti. Dodati je treba $60 za davke, ali skupaj $188, ^ar je $19.25 več kot mu glede tegovih dohod kov dovoljuje j A- Tudi ni verjetno, da bi el $6,000 za prvo plačilo ^ 0wn payment). Ce te gotovi-j. Mnaa, si mora dobiti posojilo drugo zastavo, ali pa osebno ]j^Soiil°- Vsa kupčija ga zakopan V dolgove ne samo do vratu, čez glavo.
2 Vsega povedanega sledi, da dif.°S P°vPrečen Kanadčan, tu-]r e alužita oba z žen<j>, ne more Se t 1 Srednje stanovanjske hi-sta ]Udie 80 prisiljeni najemati don4OVanja, ^udi če jim poberejo ^ njihovih dohodkov, ^o^arovana NHA posojila je fjn2ri? dobiti tudi pri nekaterih rj ančnih ustanovah. Ko je vla-
Škof dr. Stanko Lenič na obisku v Montrealu s slovenskima družinama Kramberger in Podbreznik iz Maribora.
hvalim za vse, kar sem od vas prejela, spominjajte se me še zanaprej. Po kitajsko se reče “tzin ni” (prosim). “Šie šie” (hvala), Vaša vdana
S. Anica Miklavčič
Pripis s prošnjo: Sestra Anica Miklavčič zelo potrebuje pomoči misijonskega zaledja. Misijonsko zaledje pa smo vsi, tudi ti, dragi bralec. Ali bi kaj pomagal?! Blag ajnik misijonskega krožka v župniji Marije Pomagaj je g. Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto 4, Ont. Hvala!
MONTREAL, Que. — Mnogokrat čitam, kako je ob sprejemih kakega gosta bodisi iz tujega kraja ali iz domovine. Opisati hočem, kako smo mi sprejeli škofa dr. Stanka Leniča. Župnik Prebil nas je pismeno obvestil o tem obisku. Veselili smo se že cel teden. V soboto zvečer smo škofa pričakovali v cerkveni dvorani. Predno je prišel k nam, je že bil v spovednici in spovedoval.
Pri vhodu v dvorano ga je sprejela deklica v narodni noši, ga pozdravila in mu izročila šopek rdečih nageljev. Pozdravil ga je predsednik cerkvenega odbora, isto tako tudi predsednik Baragovega društva. Nato je sledila večerja. Po večerji se je škof zahvalil za tako prisrčen sprejem. Opisal nam je tudi sedanje življenje v domovini. Saj je mnogo Slovencev med nami, kateri so bili tudi že doma, a še več jih je, ki si te vožnje ne mo-
Nati0
Meseca junija spremenila
{jrg . Housing Act” in od-obr 1 a najviši° dopustno mero le e,Stovan.ia, so se takoj zgani- ' vani.
aanke, trust kompanije in Zavaroval„ice (Bo še.)
Misijonska nedelja je pred vrati
Tretja nedelja meseca oktobra je vsako leto posvečena misijonski misli. Praznovanje je v molitvi za misijonske namene Cerkve in v darovanju, da se misijonsko delovanje podpre. Baragov misijonski krožek ima vsako leto veliko prireditev v župniji Marije Pomagaj. To nedeljo popoldne je navadno cerkvena dvorana premajhna. Letos vabi najmanj sto daril: TV aparat, pisalni stroj, tape recorder, kolo, da omenim samo štiri. Na svidenje torej v nedeljo, 19. oktobra, pri Mariji Pomagaj: v cerkvi bomo molili, v dvorani bomo darovali in bomo obdaro-Misijonski por.
bodo zaprla vsa vrata dobrote in ljubezni.
Na vrhu sijaja tega sveta se z občudovanjem oziram na to pot skozi brezupnost do tiste točke, odkoder sem mogel tudi jaz razlivati med ljudi žarke Tvoje slave.
Vem, da mi boš dopustil vse to izražati v potrebni meri. Kolikor pa sam ne bom mogel, se bom zavedal, da si za to nalogo izbral še druge.”
^ misijonskih križih
_	• v	—
■ p ^lse s Formoze
*0^ časa je že minulo od hi \^a zadhjega pisma. Čeprav c*s aaa za Planje, je pa vedno
ihoiitv-S^0rrdn na VaS’ sPorrdn v
fPotnin žhost
in hvaležnosti. In tak ležv-"* -^e moja dolžnost. Hva-
Pja	Pa ze Z0Pet tudi proš-
Dliža
deija ' se ^di misijonska ne-p0rov Zdto se Prav posebno pri-dgjo^01 Vasim molitvam. Moje
^Prei'1 F°rmozi gre Počasi
jemo ' Veiiko sejemo in žtrvu-bo,žjomed,t° mladino, vse v čast lepjp’ ^Llcd če ne vidimo takoj v2tr-- UsPe,D°v; tukaj manjka da Se'nosD- Dekleta pridejo ra-'kaka ^ v^er vidijo v tem korist; srCu • °Z'ia beseda bo že ostala v sp, 'pinr|rodda sad ob svojem ča-kfice * *	1 dobre in prave po-
je težko spoznati. Marsi-
Prepovedana molitev
Kdo je ruski pisatelj Aleksander Solženicin? On je eden tistih, ki je zrastel po oktobrski revoluciji. O njem je povedal pisatelj Anatolij Kuznecov, ki je pobegnil v London, da je bil do konca druge svetovne vojne ateist. Ker pa ni bil zadovoljen s Stalinom, se je znašel na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču. Tam je prišel in to prvič v svojem življenju v stik s kristjani in je bil tajno krščen. Po Moskvi je podtalno krožila Solženicinova molitev:
“Kako mi je lako živeti s Teboj, moj Gospod! Kako lahko mi je verovati v Tebe. Ko se mi misli zagrenjujejo, ko mi pada pogum, ko se najbolj pametni mec nami ne zmenijo več kot za to kaj bo do večera in ne vedo, kaj bodo morali storiti jutri, mi Ti pošiljaš jasno zaupanje, da si
Kako onečaščajo pokojnikov spomin
Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj nekateri tako onečaščajo spomin pokojnega diktatorja Ho Či Minha. Vse mogoče neresnične stvari govorijo o njem. V Torontu je imela “First Unitarian Church” spominsko svečanost za pokojnim diktatorjem. Pastor te cerkve rev. John Morgan je pokojnika imenoval “največ-jega človeka, kar jih je kdaj cerkev počastila. Mrs. Kay Mac-pherson — bivša predsednica družba “Voice of Women” — ga je nazivala “dobrodušnega stri-
preračunane krutosti in terorja, kakršnega moderni svet še ni videl.”
rejo privoščiti, zato so bili še bolj veseli, ko so slišali od domačega človeka opis današnjega življenja in razmer doma. Kar nas je posebno veselilo in še bolj ganilo, je to, da je škof šel k vsaki mizi, se razgovarjal z ljudmi, jih spraševal, kako živijo. Seveda Judi naši ljudje so ga izpraševali razne stvari in on jim je z veseljem razlagal in povedal, za kar so ga vpraševali. Pogovori so bili tako prisrčni, da si trenutno pozabil, da si v tujini. Bili smo vsi zelo veseli, ko smo videli, da se škof tako u-dobno in domače počuti.
Predno se je škof poslovil od nas, je še spregovoril g. Prebil par besed, se mu zahvalil za o-bisk, lepe besede ter ža pozdrave iz domovine. Natd je bilo še malo zabave. Drugi dan, v nedeljo je bila slovesna sv. maša. Cerkev je bila polna cvetja in tudi vernikov je bilo mnogo. Mnogo jih je delalo, zato so pri šli k sv. maši in ob tej priliki pozdravili škofa. Pri prihodu v cerkev so ga dekleta v narodni noši spremljala do oltarja. Mec sv. mašo je imel škof pridigo. Pevci so se tudi zelo dobro odrezali, da jih je škof pohvalil in se zahvalil za lepo petje. Po končani pridigi se je škof poslovi, od nas, ker popoldan se je peljal k Slovencem v Hamilton.
Bili smo zelo veseli tega obiska in ga ne bomo pozabili.
Frank Kramberger
Laž in potvarjanje resnice: staro orožje komunizma
TORONTO, Ont. — Odkar so ruski boljševiki uspešno izvedli oktobrsko revolucijo, (revolucija je odpravila carski režim že v marcu 1917) se komunisti metodično poslužujejo laži, prevare, potvarjanja in zakrivanja resnice (poleg brutalnega nasilja in množičnih umorov), da
nili proti Kočevju. Od teh 700 bolj manifestativnega značaja, jih ni veliko ostalo pri življe- Poleti 12 do 15 bodo še precej nju. Pobijali so jih v Velikih podobni poletu 11, le trajali bo-Laščah, v Ribnici, Jelendolu in do nekaj dalj. Astronavti bodo Kočevju. Prav v mesecu oktob- na Luni 30 ur in ne 22 kot zad-
vsilijo svoj rdeči evangelij ne-ca”. Dr. Abraham Feinberg, ra-,srečnim množicam. Najnovejši bin pri torontskem Holy Blos- (slučaj komunističnih laži, pre-som Temple pa ga je imenoval t vare, fizičnega in ideološkega “prijazno, dobrodušno in veselo nasilja je bila zasedba Češkoslo-
osebo, ki čuti, kako vsako človeško bitje potrebuje samospoštovanja in dostojanstva”.
Pokojnemu “stricu Ho” bi bilo gotovo nerodno, če bi moral poslušati take neslanosti o samem sebi. Brez dvoma bi mu bilo bolj všeč, kar je v londonskem Daily Mail zapisal Bernard Levin: “Čista resnica je, da je bil Ho Či Minh brezsrčen in krvav tiran. Prvo, kar je naredil, ko je zavzel Severni Vietnam, je bilo, da je poklal 50,000 mož in žena, ki bi mogli biti nasprotni njegovemu vladanju.: Ko je začel vojno, da bi zavzel še
in boš zato poskrbel, da se ne Južni Vietnam, je vodil politiko
vaške po njenih komunističnih sosedih.
Slovenski komunisti stare Stalinove šole so prevarali slovenski narod za njegovo svobodo in ga s podlimi lažmi nagnali v klanje, ki mu v slovenski zgodovini ni primere. Osvobodilna fronta, ki je bila rojena v Sloveniji kot otrok brutalnega stalinizma in katero je tovariš Josip Vidmar — eden soustanoviteljev — v koledarju Izseljenske matice za leto 1967 opisal kot “eno samo veliko politično, moralno in tudi kulturno dejanje”, je bila ustanovljena na laži, varanju in prekriti resnici. Namen
OF je bil predvsem polastiti se oblasti in osvojiti Jugoslavijo za somunizem. Našim domačim comunistom je bilo toliko za slovensko svobodo in slovenske interese, kakor okupatorjem Italijanom in Nemcem. Tisti, ki so komunistom nasedli in se jim iz čisto narodnostnih nagibov priključili, so kmalu spoznali, da je OF velika laž. Tito sam je bil pokoren Stalinov sluga vse do leta 1948, dokler ga ta ni vrgel Kominforme. Prav tako so bili zvesti Stalinovi učenci vsi slovenski komunisti, ki so na Slovenskem pričeli s komunistično revolucijo in množični u-mori vidnih in ne tako vidnih slovenskih nacionalistov. Kot v prvih dneh organiziranja internacionalne komunistične konspiracije, OF in revolucije same, ko je bila laž glavno orožje comunistov, tako so ostali še danes odtenki teh starih laži v vsem javnem življenju. Doma se resnica še vedno potvarja, prikriva, zavija in duši na sto različnih načinov iz dneva v dan.
Lep primer, kako slovenski comunisti lažejo in prikrivajo resnico, sem našel v serijskih knjigah “Slovenija”, ki s slikami in krajšim tekstom opisujejo posamezne predele Slovenije, in v katerih so prispevki ljudi, ket je tovariš Franček Saje, avtor knjige “Belogardizem”. Knjige je izdala Državna založba Slovenije. V četrti knjigi, ki obrav nava Dolenjsko in Belo Krajino, sem ob sliki porušenega turjaškega gradu bral v kratkem tekstu (brez dvoma prispevek tovariša Sajeta) med drugim tudi tole:
“. .. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so se v grad Turjak zatekle številne belogardistične sku'pine. Prešernova arigada je 13. septembra 1943 začela napredovati proti tej trdnjavi, jo naslednji dan čvrsto obkolila in jo po silovitem topniškem obstreljevanju 19. septembra osvojila. Ujela, je okoli 700 sovražnikov. Nekaj dni pred osvoboditvijo, 4. maja 1945, so belogardisti odvedli iz Ljubljane na Turjak večjo skupino političnih pripornikov in jih tam pobili. Zdaj turjaški grad obnavljajo .. .”
Tisti, ki so bili rojeni med vojno in po njej ali pa v begunstvu in jim dogodki, ki so se odigravali na slovenski zemlji med leti 1941-1945, niso znani, bodo ob branju Sajetove enostranske zgodovine morda njegovi “polovični’ resnici verjeli. Tovariš Saje je izpusti nekaj zgodovinskih dejstev, katera jaz tu zapišem v dopolnilo tistim, katerim bodo te knjige prišle v roke in bi bili za popolno resnico prikrajšani.
Tovariš Saje pripisuje vse junaštvo osvojitve Turjaka Prešernovi brigadi, kateri je poveljeval Dule, znani krvolok in izrodek poštene človeške družbe, skrbno pa molči o sodelovanju italijanskih čet, i t a 1 i janskega topništva, ki je poskrbelo za “silovito topniško obstreljevanje”, ter o oklopnjakih z italijansko posadko. Smešno bi se namreč bralo, če bi zapisal, da je Prešernova brigada s pomočjo italijanskih okupacijskih čet, topništva in tankov zavzela grad Turjak, katerega so branili slovenski fantje, ki so pravočasno spoznali namene in cilje komunistične OF. Tovariš Saje prav tako molči kot grob, da so komunistični partizani pd zavzetju gradu pobili vse ranjene vaške stražarje in legionarje v grajski kleti, ostalih 700 ujetnikov, katere omenja, pa so kot klavno živino povezali s telefonsko žico in jih med pretepanjem ter prostaškim psovanjem in pljuvanjem partizanskih priležnic go-
ru 1. 1944 so v Jelendolu odkopali 150 žrtev komunističnih množičnih umorov turjaških branilcev, ki so jih komunisti leto dni preje pobili.
Dovolj je preživelih prič, še več pa mrtvih, ki vedo povedati resnico o turjaški tragediji, katero komunisti doma že vrsto let potvarjajo, zakrivajo in pokrivajo z novimi lažmi. Še tako lepe slike domovine, ki krasijo te knjige Državne založbe Slovenije, ne morejo zakriti podlosti slovenskih komunistov, ki so v imenu Stalina in Tita mučili in ubijali poštene verne in zavedne Slovence, z množičnimi umori narodu pripravili novo suženjstvo ter na preliti krvi nedolžnih žrtev zgradili svojo komunistično diktaturo. Nič ne more te njihove, v nebo vpijoče zločine zmanjšati in opravičiti. Nič ne more opravičiti tudi naše brezbrižnosti in v mnogih primerih predajanje pozabi ter brezčast-nemu klanjanju morilcem naših bratov in sestra, ko ob tragičnih obletnicah niti v misel ne jemljemo žrtev komunističnega barbarstva v času revolucije in po njej.
Resnica je najboljše orožje, čeprav včasih izgleda, da laž žanje boljše uspehe, toda končna zmaga bo zmaga resnice in pravice, katere se tovariši doma boje in izogibajo. Prišel bo namreč čas, ko bodo pred narodom stali razkrinkani kot krvniki in morilci svojega naroda. In besede tovariša Sajeta ter njemu podobnih komunističnih trobentačev bodo le gnojnica v zgodovini slovenskega naroda.
Otmar Mauser
njič, bodo hodili na Luni že pol milje daleč.
Poleti 16-20 bodo dali astronavtom možnost, da bodo ostali na Luni do 65 ur in šli nekaj milj daleč od mesta pristanka. Na zadnjem poletu bodo imeli s seboj tudi motorni “golf” voziček, da se bodo lahko hitreje premikali.
Da bi bili doseženi ti cilji, bo treba prekonstruirati sedanjo vesoljsko ladjo in jo primerno povečati. Stroški bodo znašali okoli $200 milijonov. Pri novih poletih bodo dalje astronavti tudi večkrat krožili okoli Lune, jo fotografirali od vseh strani, da tako najdejo čim več točk, kjer bi ladje mogle na Lunini površini varno pristajati.
CLEVELAND, O.
Stenske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi rada imela dober dom; privatna soba, kopalnica, TV in telefon. Mora imeti rada otroke. Dobra plača in koristi. Kličite 464-8180.
—(199)
Moški dobijo delo
Help Wanted Male
Na veselico v Hamilton
HAMILTON, Ont. — Društvo Slovenski park vabi na veselico 25. oktobra ob 8h zvečer. Veselica bo v Ukrajinski dvorani sv. Nikolaja, 1888 Barton St. E. Za ples in dobro voljo nam bodo igrali “Veseli Slovenci” iz Clevelanda. Tudi za jedačo in pijačo je preskrbljeno.
Čim več nas bo, tem lepše bo!
Za Slovenski park M. Vode
Truck Driver — Stock Man
Must know Cleveland and speak English; 25-35 years. Company benefits inch hospita-ization, paid vacation and lolidays; personal purchase discounts.
PEKOC HARDWARE CO.
11908 Buckeye Rd. 561-4561 Eve. 751-0873
(198)
Custodian
Cultural institution. Must be married. Apartment included. Call 721-5722.
(198)
Vojašnice v Vietnamu čaka kritična bodočnost
MY THI, J. Viet. — V delti reke Mekong je bila za našo deveto pehotno divizijo postavljena moderna vojašnica Tong Dam. Obstojala je iz 314 pošlo' pij, vsa solidno postavljena, zato pa tudi primerno draga. Koliko takih vojašnic imamo v Vietnamu, ni znano. Sedaj je nasto pil čas, da jih bodo postopoma prevzele vietnamske čete.
Tako se je zgodilo, da je 1 septembra naša 9. divizija izročila vojašnico Tong Dam vietnamski 7. diviziji. Razpadanje vojašnice se je pa začelo že prvi dan. Vietnamska vojaška uprava se ni pripravila za prevzem Zasedla je le četrtino poslopi; vsa druga je prepustila dežev nemu vremenu, vlagi, povodnji. Se tudi ni brigala za vzdrževanje cest in vseh pomožnih naprav v vojašnici. V vojašnici je ostalo začasno še okoli 700 naših vojakov in ti pripovedujejo, kako vse razpada.
Uradni viri o tem nič ne poročajo. V Saigonu se zelo bojijo, da bo večino naših vojašnic zadela podobna usoda. Usodna je hitrica razpadanja, ki bo postavila vietnamske čete z dežja poc kap ravno takrat, ko bodo mo-i
MAH OGLASI
Hiša v najem
3-sobna zidana hišica s kletjo in toploto, štedilnikom in hladilnikom, na 2 in pol akra zemlje se odda v najem. Samo prha. Kličite 943-2787.	(x)
Stanovanjc oddajo
4-sobno neopremljeno stanovanje zgoraj oddajo na E. 79 St. Dlizu St. Clair Avenue. Kličite 943-5246.
-(198)
Naprodaj
Izbrana hiša v Willowicku, 3 spalnice, brez kleti, pralnica, prostorno podstrešje, 2 in pol garaže, CTS in Euclid bus, blizu trgovin, šol in cerkve. Lastnik. Kličite: 731-6137.
(200)
Štiri sobe oddajo
4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo (zgoraj) v okolici St. Clair Ave. Kličite 432-3193 po 6. zvečer.	(200)
Ženitna ponudba
Resno misleči, dobbro situiram kanadski Slovenec, star 37 let, visok 5’6” s svojo hišo in stalno dobro službo blizu Toronta, bi rad spoznal dekleta, Slovenko, Avstrijko ali Nemko, v svrho ženitbe. Ponudbe na upravo lista pod značko “Čar jeseni”.
—(14,16,17 okt)
Zidana 6-družinska
Blizu St. Clair Ave. Vsa stanovanja po 4 sobe, bakrene cevi, najemnina $350 mesečno. Cena
rale prevzeti vso težo vojskova- ^.50^ Pokiičite Johna Lorenz
nja s partizani.
Prihodnji poleti Apollo dobili obširnejše naloge
HOUSTON, Tex. — NASA poroča, da je določila za Apollo
MAINLINE REALTY 221-9381
(Oct lf-15-17)
Lastnik prodaja
čisto novo zidano hišo s tremi polete nove delovne programe, spalnicami v Euclidu Kličite Vsi poleti bodo trajali dalj časa 531-8327. kot polet Apollo 11, ki je bil	(200)
AMERIŠKA DOMOTTKA,

= F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM

Sele ko se je svitalo jutro in so prebrodili nad polovico Pro-pontide in ko najboljše oko ni zapazilo nobene zasledujoče barke, se je Epafrodit pomiril. Dovolil je veslačem pol ure odmora in obilen zajtrk. Tudi njemu je prinesel Numida ostrig in mrzlih prepelic ter vrč starega vina. Trgovec se je zavil v plašč, zakaj mrazilo ga je v hladni jutranji sapi. Jedel je s slastjo, napor in skrb sta ga užejala, da je točil izredno mnogo iz vrča. Ko se je okrepčal, so se mu umi-rjevale misli, budila se mu je samozavest, da je zmagal des-pojno, otel Iztoka in sebe. Na vzhodu se je bočila zarja. Trgovec se je ozrl proti Bizancu, ki je pogledom že davno utonil v morju. Občutil je nenadoma tesno bolest v srcu.
Bizanc! Štirideset let je bival v njem, zaslovelo je njegovo ime, z Justinijanom je kockal neštetokrat, preden je še zaca-roval. Tisoče je izgubljal nalašč, da je prestolonaslednik Upravda imel novcev za razkošno življenje. Danes pa mora bežati, dasi ni storil krivice. Bežati mora, ker je branil Ireno, ker je otel življenje tistemu, kateremu je dolgoval sam življenje.
CHICAGO, IL3L
MALE HELP
Woodwork Machine Operators & Cabinetmakers
Expd. Long range program, steady future, top wages and fringe benefits, pension plan. Store fixture experience pref’d.
' Steady Employment
!' WIRE or WRITE
WEBER SHOWCASE : , S FIXTURE CO.
I 1340 Monroe, N.W.
Grand Rapids, Michigan
Div. of Walter Kiddie & Co. Inc.
An Equal Opportunity Employer _______________________(198)
COOK
FOR FARM HELP.
^ Retired man preferred.
Live In.
358-4429
''_____________________(197)
GENERAL MAINTENANCE
Internal maintenance and custodial. Experience desired. Excellent fringe benefits. Modern facilities. Apply personnel office.
THE FIRST NATIONAL BANK OF ELGIN
A FULL SERVICE BANK 6 S. Grove	Elgin
An equal opportunity employer
(198)
SHOP MECHANICS
Immediate openings to repair and recondition prototype process equipment, supplied to chemical and related industries. Work is varied, including welding, electrical, machine operation, etc. Informal atmosphere, good working conditions.
EIMCO CORP.
301 S. Hicks Rd.
358-1100
Palatine
“O, Bizanc, kako si ostuden,” je izpregovoril na glas. “Sedaj moram proč od tebe, moram. Ukaz usode! Toda šel bi bil brez tega povelja, ker je gnus do razmer tako grenak, da bi ga moja leta več ne prebolela.”
Epafrodit je zaklopil oči, kakor na nebu zvezde ob vzhodu jutra. Zavil se je še tesneje v plašč in se udobno naslonil na mehkem stolu. Valovi so se penili ob bokih ladje in mu zazibali otožne misli v sladek užitek zmage in maščevanja.
Živo se je vglobil v carigrajsko jutro. Slišal je šum množice, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni sužnji. Videl je bledi obraz duhovite despojne, ki si je grizla ustnice v gnevu, da jo je ukanil Grk in ji iztrgal plen iz rok. Smeh se mu je krožil okrog ustnic, ko je gledal v duhu suho lice despota, beročega njegovo pismo, ki ga je moralo užaliti do smrtne grenkosti.
Sporočil mu je, da gre v smrt, da se potopi sredi morja. S to lažjo ni upal Epafrodit ustaviti preganjanja in stikanja za seboj! Predobro je poznal Bizanc, kjer se je moralo vedno verjeti nasprotno, kar si povedal. In če1 bi verjel Upravda, ne verjela bi nikdar despojna. Zelja po maščevanju bo dvignila sidro najboljšim barkam in razkropile se bodo po vsem Egejskem morju ter ga iskale. Epafrodit se je skoraj glasno nasmehnil. Njegov načrt je bil na pičico zarisan. Odločno je razgrnil volneno togo, vstal, se ozrl proti vzhajajočemu soncu in z dvignjenimi prsmi potegnil vase hladni zrak. Zasenčil je oči z dlanjo. Na obzorju se ni ganila nobena bela perut hiteče ladje.
Umirjen in zadovoljen je poklical Numido in mu zapovedal,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER FOREST
2 bdrm. twnhse., gas ht, cent, air-cond. crptg. & drapes, gar. Exc. Location. Many xtras. Low $30s. By Owner.	248-1720
(197)
CARPENTERSVILLE By Owner, Mod. 3 bdrm. 72’ Ranch, rec. rm., 2 car gar., corner lot. Can assume 414 pet. mtg.
426-5858
_________________________ (197)
LIBERTYVILLE — by owner, two bdrm. brk. ranch. Cor. lot, radiant ht., 1!4 car gar. Covered patio, fenced yd., % blk. Copeland Manor schl. $29,500.
630 Hampton Terrace. 362-7273
OAK PARW— For Ige. family, why not buy a beaut, brk. bungalow and have all comforts you may ask for 1st flr.-front porch, new cptd., liv. rm. and din. rm., 2 cptd. bdrms., bath, mod. birch cab. kit., beaut, pnld. back porch, 2nd flr.-l bdrm. and expanding. Bsmt. kit., % ba., rec. rm. w.-bar, 3 storage ims., 2 car gar., beaut, garden, hot water baseboard heat, everything in perf. cond. low taxes, 20 min. fm. Chgo., very good trans, in all directions, close to schls., churches, playgrnds., and swimming pool, have to see it to believe it, by owner.
Call 848-5965	Mid $30s
FOR SALE
11 FLAT delux-apt. bldg. In delux. area. Income $23,000. Taxes $4,600. Priced rite. 631-4038 after 3 PM.
(198)
BENSENVILLE ~
Heavily wooded 2.13 acres. W. of Rt. 83, bet. Grand and Irving Pr., pan. Ranch. Hme. 2 frpls., 2 baths, 2 car att. gar., 20x40 pool, w/dres-sing rm. & toilet. $40,000—Owner.
279-2755	(198)
naj krmar okrene ladjo, ko prebrodijo Helespont, proti severo-zapadu, v smeri otoka Samotra-ke. Če zazro pred seboj ladjo, naj se ji ne ognejo. Ob njej naj plovejo dalje in razvijejo njegov prapor. Ce pa bi se bližala barka za njimi, naj mu takoj naznani.
Nato je šel v spalnico in zaspal kakor truden vojvoda po zmagoviti bitki.
Bližala se je tretja polnoč, odkar so bili na morju. Spati ni smel nihče, tako se je glasilo povelje. Epafrodit je stal na krovu in strmel v noč, da bi zagledal luč v pristanišču trdnjave Toper. Zakaj krmar je trdil, da jih zagledajo o polnoči. Vožnja je ves čas bila ugodna. Srečali
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT
Industrial loc. Open Mon-Fri. Reas, priced. MALLORY 334-9115 aft. 2 p.m. OR LO 1-1400 aft. 5 p.m.
(198)
TAVERN — Corner Loc.
NW. Call betwn. 9 and 4 $4,500	BR 8-6233
(198)
FEMALE HELP
TELLER
COMMERCIAL & SAVINGS. Now accepting applications. Full Time— Salary Commensurate with Experience. Exc. Fringe Benefits. Apply Personnel Office.
NATIONAL
so nekaj bark, ki so plule v Bizanc. Vse so poznale Epafrodi-tovo jadrnico in vse so jo spoštljivo in navdušeno pozdravljale. Epafrodit se jim je nalašč bližal, ker je hotel, da potoma povedo carskim ladjam, kam je bežal. Preračunal je natančno, da morajo ladje preganjalke zakasniti en dan ob najhitrejši vožnji. Toliko časa pa mu je zadoščalo, da načrt izvede in izbriše vsako sled za seboj.
“Toper,” je ponovil krmar in se priklonil Epafroditu. Takoj so pričeli povezovati jadra. Vesla so le polagoma udarjala v vodo in gnala jadrnico v pristan. Preden so prišli v soseščino bark, je ukazal Epafrodit: “Sidro!”
Velika vretena so zaškripala, maček se je potopil in zapičil v dno, ladja se je stresla, nekoliko nagnila in obstala. V morje so spustili čolniček. Vanj sta sedla Epafrodit in Numida, moštvo je ostalo na ladji in poleglo. Edini evnuh Spiridion ni zaspal. Vse noči in dneve je prebedel na barki. Zaril se je v kot pod krovom, pokril s plahtami vreči z denarjem in prečepel na njih v groznem strahu. “Ce jih ulove?” Zamižal je vselej ob sami misli in se stisnil v klobčič ter objel svoj zaklad. Kadar se mu je vrnil zopet pogum, ko je na ladji vse počivalo in so doneli le udarci tolkača veslačem, je odgrnil umazane plahte, odvezal vrečo s tisoč zlatimi bizantinci ter s slastjo tipal po zlatnikih, prešteval jih s potnimi rokami in spuščal tiho na kupček. Ce mu je iz tresoče se roke zdrknil zlat in je tanko zacingljalo, je vselej vztrepetal. Vso dušo mu je objela nedosežna sladkost ob tem glasu, hkrati pa mu je grozen
strah zgrabil mozeg, da je pokril z vsem telesom svoj zaklad in prisluškal dolge trenutke, če ni glas koga zbudil in privabil dolgo roko, ki bi se iztegnila iz mraku in segla po denarju. Ko je prebil strah, je štel dalje, pre-štel do zadnjega, spravil, tesno zavezal vrečo in pričel razmišljati, česa bi se lotil. Priskoparil si je toliko, da bi lahko brez dela živel. Ali kako bi mogel posegati v kup, ki bi kopnel in ginil. Ne. Sklenil je, da v Toperu izstopi in gre v Solun ter nepoznan započne majhno trgovino.
Zato je tako silno hrepenel, da bi se mogel izkrcati. Toda Epafrodit je šel, z njim Numida, moštvo spi brezskrbno spanje, on pa berii, čaka in se trese. Naj sedajle pridejo ladje iz Bizanca... Zadrgetal je ob tej misli in se ozrl skozi okroglo lino izpod krova.
Kakor bi ga speklo, je odmaknil obraz.
Počasi se je dvignil in pritisnil samo eno oko k lini.
Zastokal je, zaječal in so zvil nad svoj zaklad. Otrpnil mu je razum, stisnil ga je toliko strah, da se je od drgetanja stresal pod njim.
Kmalu je slišal, da je nekaj trčilo ob barko. Dvignil je glavo in prisluškoval. Jadrnica se je rahlo gugala. Zopet je potegnil dolgi vrat proti lini in pogledal.
Ob ladji je stala kupčijska barka, sklopljena z mostom z Epafroditovo ladjo. Na mostu je videl ljudi, ki so stopali iz tuje barke na krov. Zaslišal je nad seboj stopinje. Usta so se mu razprla v krik. Toda glasu ni bilo iz grla, zaječal je in objel zaklad ter miže čakal smrti.
Ladja se je zibala, umirje-vala, stopinje nad njim so pri-
GF ELGIN
A FULL SERVICE BANK 6 S. Grove	Elijin
An equal opportunity employer
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE LITE HOUSEKEEPING Young pleasant resp. person w/ed. bkgrd. for professional home. Stay or Go. Good sal. Ref. reqd.
842-0927 Aft. 6 pm OR wknds.
(198)
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 15Cth St.	KE 1-9411
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
PARK POD CESTO — Pod avtomobilsko velecesto v sredi mesta Miami, Fla., so uredili M. Athalie Range park z igrišči za mladino. Ker je velecesta razdeljena, je v parku tudi kar dosti sonca in svetlobe.
bajale in odhajale, vračale se zopet in utihnile. Spiridion je bil pt. vsem tele m oblit od straš-ie j •. ze. Se enkrat se je nagnila ja-! . ica, zaioV/aio so verigo, nato vse tiho. Pod vesli je pljuskalo morje. Drgetajoč kakor topolov list se je vzpel na vrečah
in poglčdal skozi lino. Tuja la dja se je oddaljila in v term izg* niia. Evnuh se je oddahnil in v zahvalo molil vero.
(Dalje prihodnjič!
PODPIRAJTE SLOVEN5KS TRGOVCE
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
431-208S 531-G300
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA
(K.S.K. J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois C0431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................
NASLOV ............................
MESTO .............................
DRŽAVA ....................... CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
Moj stari naslov: .............................
Moj novi naslov:
••••»••■••e*****1
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628