if'l
Dredništvo in opravniStvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼vk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 120.
Maribor, dne 13. oktobra 1909.
nina listu:
Celo leto	......	12	K
Po) leta...........6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno.......... 1	K
(
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik 1.
Sijajna zmaga — Liberalci na tleh.
Radosten glas se je te dni raznesel iz lepe Goriške po vsej slovenski domovini: S3. L. S., je pri deželnozborskih volitvah sijajno zmagala tudi v kmečkih, skupinah. Ta dogodek je velijke važnosti in bo ostal v neizbrisnem spominu v srcih slovenskega ljudstva. Mora, v podobi liberalizma, skrita pod agrarnim plaščem;, ki je strašila po Gorijški jpar let, je strta.
Že p(ri volitvah v splošni skupini /je zajvedno goriško Ijudst/vo z veliko večino obračunalo s sle-pivno svobodomiselnostjo in lažnivim agrarstvom. :V nedeljo dne 10, t. m. pa je pomedlo tudi v kmečkih skupinah z agrarnimi liberalci in liberalnimi ag-rarei.
Veselimo se tega dogodka tembolj, ker je goriško ljudstvo spoznalo tudi agrarno stranko, ki ni nič drugega kakor s hinavskim plaščem pokrit liberalizem. Agrarci so obeČali goriškemu ljudstvu nebesa na tem'svetu, ako obrne hrbet S! L. S. In res se je lansko leto v resnici dalo deloma zapeljati po agrarnih slepilcih, letos pja, ko ti slepilci • niso ničesar storili vkljub dveletnemu obstoju agrarne stranke, je ljudstjvo spoznalo, da je iskati prave rodoljube in delavce za ljudski blagor L v vrstah S. L\ S.
Kakor hitro so goriški liberalci uvideli, da se ljudstvo z njihovimi frazami ne zadovolji, ampak zahteva resnega gospodarskega dela, pred vsem pa, da se mu ne jemlje njegovo krščansko prepričanje in se ne dotakne šole, so 'Začeli razširjati med go-rišjko ljudstvo po svojih učiteljih agrarstvo, Laž je fc&Ia mati te struje in 'žeto je djobilai 51. in ‘10. t, m. zasluženo kazen.
Pogled v mogočne vrste S, iL. S. mora razveseliti vsakega pošteno čutečega Slovenca. Nasprotniki ijso S, L'. S. in njenem voditeljem peli že Requiem. In sedaj! Likvidacija se je pojavila na strani nasprotnikov samih. 'Strti je bahati in gnjili liberalizem tudi na Goriškem. Po trdem boju so si naši gorišiki somišljeniki ovenčali svoje glave z junaškim vencem hrabrih bojevnikov za dom in vero; strli so okove, V katere je hotel ,lažnjivi liberalizem vkovati vrlo goriško ljudstvo. Pogumno so šli v volilni boj in vrnili so se kot slavni zmagovalci nad puhlim liberalizmom in hinavskim agrarizmom.
POD I,I!STKIi.
Kolesar.
Spisal V. K.
(Konec.)
Že drugi dan se je začel učiti s Saveem. Izbrala sta sš, ravno samotno cesto, kioder je bilo zaradi dolgočasne okolice skoraj izključeno, da bi se zadel Tomaž ob drugega kolesarja. Zakaj to bi hudo škodovalo kolesu, je dejal Savec.
V kakšni Šoli pa se Tomaž ni hotel učiti in to iz prirojene sramežljivosti.
Kdor je imel srečo opazovati ta dva možakarja, bi bil težko razsodil, kdo izmed obeh se huje poti, učenec ali učitelj.
—	Mirno z glavo in z životom!, je kričal Savec. Ne drži tako krčevito ravnila! Izteguj noge in ne brcaj tako nerodno kakor žaba pa balu. Ne glej na prednje kolo, ampak par klafter naprej, viž ga, lej ga, kam pia siliš?
Gospod Tomaž se je prekucnil v blatni cestni
jarek.
—	O, oho!, je vzkliknil. Reši me! Meni se zdi, da som se prevrnil!
—	Meni tudi, je odgovoril mirno Savec. To je prvikrat, ljubi moj, toda ne poslednjikrat. Upam, da se boš Še večkrat prevrnil in zadel ob kup kamenja ali ob drevo, ali pa telebnil na trda tla. Vse to je za utrjenje dobrega kolesarja Čudovito koristno. In zdaj počivaš v mehkem močvirnem jarku, zato lahko slišiš nekoliko kolesarske teorije,
—	Pomagaj mi rajši «iz luknje!, je prosil naš gospod Tomaž. Oh, kaj ne trpim vse za preljubo mi čast!,
—	Tiho. Kolesar mora biti zmiraj trezen. Ne
Po celi Sloveniji vlada v vseh poštenih in zavednih krogih nepopisno veselje ysled sijajne zmage naših goriških bratov. Vsiakdo stopa ponosno in veselega obraza — le liberalci hodijo s povešenimi glavami potuhnjeno okoli in kolnejo klerikalnega zmaja, ki jim dela toliko preglavic.
Cela Slovenija je v krščanskem taboru, po vseh deželah vladajo ist- nazori, ista načela ,in zato je prišel čas, da se združimo in razderemo meje, ki so nas ločile do sedaj. In to pe bo zgodilo v nedeljo 47, oktobra v Ljubljani, ko se bo ustanovila Vseslovenska Ljudska Stranka.
Deželni zbor.
V včerajšnji seji deželnega zbora je dr, Benkovič utemeljeval najprej v slovenskem jeziku svoj predlog za železnico Polzela-Motnik-Kamnik. V predlogu še vlada poživlja, da v državnem zboru takoj predloži zakonski načrt te železnice, ki naj se zida na državne stroške. Deželni odbor naj se takoj prične pogajati z vlado, da se določi primeren prispevek štajerske dežele za zidanje omenjene proge. Dr. Benkovič je omehžJ, da se je deželni odbor izjavil napram vladi, da bo ta železnica služila v prvi vrsti le gospodarskim interesom kranjske dežele. Deželni odbor naj bi se obrnil do graške trgovske in obrtne zbornice, katera se je izjavila za takojšnjo zidanj e te železnice. Dr. Benkovič je opozarjal na veliko železniško zborovanje na Gomilskem in je prosil predsednika železniškega odseka, naj pospeši razpravo z ozirom na bližajoče se zasedanje državnega zbora, v katerem bo prišla ta železnica na vrsto. Predlog se je izročil železniškemu odseku.
Predlog dr. Benkoviča, Terglava in PiŠeka radi železnice Paka-Gornjigrad pride na vrsto v petek.
Klaverna obramba dr. Kukovca.
Poslanec Mayr-Melnhof je poročal v imenu posebnega odseka za občinske zadeve o prošnji okrožnega sodišča v Celju z dne 20. m. m. za izročitev poslanca ■ dr. Kukovca radi cele vrste prestopkov prok varnosti časti po par. 487 in 49(7 'd, z. Poročevalec je na kratko omenil vse tožbe, $V imenu odseka je poročevalec predlagal, da se ugodi prošnji okrožnega sodišča.
glej me tako debelo, kar je res, je res! 'Pijan kolesar ni nevaren samo sebi in svojemu kolesu, ampak tudi življenju in biciklju svojega bližnjega, Čudno je pa to, da so pravi kolesarji vobče znano radi žejni.
—	Kakor vidim, bodem jaz posebno žejne sorte, že zdaj me žeja, kakor mladeniče v ognjeni peči! Potegni me vum, prav lepo te prosim! Poidiva pivo pit!
. . — Uog ne daj! prav» kolesar prenajša žejo, kolikor najdalje more in ne pije nikdar vina in piva in opojnih pijač, ki prekmalu oslabe kolesarjevo telo.
—	Kaj pa pije?, je vprašal učenec, ki si je prizadeval izlesti iz jarka,
—	Limonado! Mleko!
—	Limonado! O jej! Mleko!, je vzdihnil Tomaž in se zvrnil ves preplašen nazaj.
—	Ako je žeja huda in ni dobiti ne mleka ne limonade, je najbolje, da vzame kolesar kakšno bilke fdi grenko jagodo v usta.
—	Dobro, prav dobro! Zdaj pa nehaj! Za danes je dosti. Pojdiva na Zeleni hrib limonado pit!
Gospod Savec se ga je naposled usmilil in ga Izvlekel iz jarka na cesto. Krenila sta jo proti mostu in pri mitnici se je dal izmučeni '/Tomaž okrta-čiti in tehtati.
—	110 kil!, ‘je oznanil Savec in namežiknil pazniku.; Shujšal «1 za celo kilo. Čestitam:
Toda gospod Tomaž je molčal; Še-le na Zelenem hribu je izpregovoril, rekoč:
—	Ljubi Saved Za kolesarja nimam pravega talenta. Da äi pil limonado in 'jedel travo, tega si niti misliti ne smem. » To je ena. »Druga je pa ta: shujšal sem za- celo kilo in ob tem nismo niti računali pritiklin, kolikor se me jih je prijelo v jarku pa črevljih in drugje. iCe bi kolesari Še dalje, bi se v
Dry Kukovec se je v tej debati tako klaverno in plitvo zagovarjal,- da je bilo ge naših poslancev sram zanj. Nemci so se mu pa smejali. Zapustili so ga celo njegovi najboljši prijatelji socialni demokra-tje, in javno izjavili, kako se more doktor tako osmešiti.
Pri glasovanju so nagi poslanci v slučajih, ko dr. Kukovca tožijo Nemci, glasovali proti izročitvi, v ostalih slučajih so se pa odstranili. Zbornica je dr. Kukovca izročila. Ta dan’ je bil za dr. Kukovca zelo nesrečen; prejel je zasluženo kazen.
Finančni odsek.
V finančnem odseku sta dr. Korošec in dr. Verstovšek glasovala proti daivlom Siidmarki, Schul-vereinu, nemškim turnarjem in nemškonacionalnemu pesniku Kernstocku, V prejšnjem zasedanju je hof-rat Ploj glasoval za zadnji postavki in odtod izhaja jadikovanje nemških poslancev za „kulajntnim“ dr. Plojem. Dovolil se je proračun za kmetijsko Šolo v St, Juriju ob juž, žel. Zastopnika Slovencev sta predlagala razne izpopolnitve te Šole. Zahtevala sta tudi, da se vpeljejo slovenski tečaji na kmetijski Šoli v Mariboru. Pri tem je prišlo do hudih bojev z Nemci, a naša poslanca sta vse napade energično in uspešno odbijala.
Politični pregled.
Delavni načrt za drž. zbor.
Vlada bo bržavnemu zboru zopet predložila jezikovni načrt za Češko, predlog za premembo poslovnika in za socialno zavarovanje in pa pooblastilni zakon za (trgovinske pogodbe s Rumunijo, Srbijo in Argentinijo.
Na vrsto( pride tudi laško vseučiliško vprašanje, pogodba s Turčijo, sprememba meščanskega zakona, sprememba gorskega zakona, zakon za kovanje dve- in enokrqnskih novcev, zakon o lokalnih železnicah in več drugih manjših predlog.
Bienerth ]»ri cesarju.
V nedeljo je sprejel cesar ministrskega predsednika barona Bienertha v enourni lavdijenci. Nato je ministrski svet redigira! izjavo, ki jo .poda Bienerth v parlamentu. Kako se razvije položaj v parlamentu, je še Čisto nejasno.
treh in pol mesecih popolnoma stajah. Mislim, da sem prav računil. Veš kaj, izpremeniva bicikelj v limonado, ki je dozorela y vinogradu!
Savec se ni dolgo branil, ker je bilo že pozno popoldne;-. Zapila sta svoto ea kolo, Še predno sta ga zopet mogla prodati in se peljala ž njim Židane volje v iijakerju domov. In tam je stopil gospod Tomaž, ponosen kakor Luoš-fer, pred svojo Rezo in ji naznanil, da je kolesa sit, ker se ne mara stajati najmanj dvajset let pred svojo smrtjo.
Od samega veselja mu Reza — prvikrat v svojem zakopskem življenju — ni odgovorila nobene besedice.
Smolo je imel.
Trobentač v vojašnici je odjrobil živahno budnico in vzneseno jutranjo molitev,! da se je daleč razlegalo po predmestju in polju v tiho, vedro ‘ nedeljsko jutro.
V kratkem je bilo y kosarni vse živo. Fantje so hiteli vunkaj na hodnik k umivalnikom, Še preden jih je prišel dnevni desetnik vabit s trdih kavaletov. Zidane volje so bili vsi, peli so in žvižgali, vmes so se kajpada tudi malo ptozme.rja^i.
Enoletni prostovoljec korporal Belin, je Še zmeraj iztegoval svoje hrabro telo na vojjaški po-stoljh Vojaki so kričali, se smejali in ropotali na vseh straneh v neprijetnem prahu, ki ga je delala sobna ordonanca s svojo metlo, ©alin torej ni mogel več spati, vendar je Še nekoliko poležal in posanjä-ril pod volnato odejo.
Danes popoldne je bil namenjen na Pohorje k Breznildarjevim. Stari Breznikar je bil premožen trgovec z lesom in je imel osemnajstletno hčer Milko, ki je bila Belinu že v času prvih logaritmov na vso moč všeč.
Cehi za obstrukcijo.
Kakor smo že v zadnji Številki poročali, grozi vse Češko časopisje z obstrukcijo v državnem zboru.
Tako piše k,'Venkov“, glasilo Čeških agrarcev: „Naša pot v državnem zboru je trdno začrtana. Dunajski krogi morajo vedeti, da to, kar se je godilo proti Slovanom jha Dunaju, Pragi, Brnu, Tropavi i>n Ljubljani, ne' spada k onim stvarem, ki se pozabijo. iTo so sami računi, ki bodo (vlado mnogo stali. Obračun bo za vlado naravnost uničevalen.“
„Narodni listy“ pišejo: „Vsi protičeški dogodki zadnjega fcasa no morejo imeti drfugih posledic, kakor da potegnemo meče najstrožje obstrukcije na celi , črti. Proti takemu vladnemu sistemu, kakor je vlada Bienerth-Schreiner, . ne moremo poznati nobenega pardons.“
Mladočchl.
Pod predsedstvom dr, ßkarde se je vršila seja mladočeškega eksekutivnega komiteja, v kateri se je razpravljalo o izjalovljenih spravnih pogajanjih. Mladočeškim poslancem pe £e za njihov nastop izrekla zahvala in zaupnica. Sklenilo se je, da se Še, predno se sestane_ državni zbor, skliče v pragi plenarna seja vseh mladočeških državnih poslancev, v kateri seji se bo določila taktika fca predstoječe državnozborsko zasedanje. Sklenilo se je tudi vpeljati strankarski znak.
Nemški uradni jezik.
Pri dr. Luegerju so v nedeljo zastopniki vseh nemških strank zborovali dopjoldne in popoldne.
Opoldne so imeli konferenco pri ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu, katere so se udeležili tudi ministri grof Stiirgkh,. dr. Schreiner in dr. Haerdtl,
Sklenili so, da predlože nižjeavstrijskemu, go-renjeavstrijskemu, solnog,raškemu jn predarlskemu deželnemu zboru predloge 4 za izključno rabo nemškega jezika v teh deželnih zborih, deželni upravi in pri županstvih. Reklo se je, da proti sankcioniranju tega zakona ne bo onih pomislekov, kakor pa proti lex Axmann.
Ziastopniki nemških strank so konstatirali, da so se nesoglasja med Bienerthom in Nemci pri zadnji konferenci popolnoma poravnala in da je med Bienerthom in Nemci »opet popolna edinost.
SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo*,, Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 3 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Vsi na delo za razširjenje „Straže“. Če eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije sknpaj.
Raznoterosti.
Šolske vesti. Petrazrednica pri Sv. Križu se razširi v šestrazi ednico. ipefinitivjpo so nameščeni provizorični učitelji:	Josip CenfeiČ pri Sv. Barbari
v Halozah, 'Josip Valenčič v piidjanemmostu, Ciril Vertovec v Lokavcu, Alojzij Bučar v Dobrni. Začasno sta vpokojena Josip Mithapas. in Antonija «Valenčič v Petrovčah.
Vsenemščinarf.je, dosleden. Dr. Kukovec je kakor znano proglasil protinarodno načelo: več nemščine v ljudske Šole. To svojo ljubav do nemščine kaže tudi kot poslanec v Gradcu, Ne sajno da. vlaga svoje interpelacije in predloge v h,(državnem“ nem-
Kakor tudi nas mika, vendar ne bomo opisa-(Vali Milkine lepote na dolgo in Široko, ker bi bila to debela neumnost; saj bi vseh takih natančnih malenkosti noben bralec ne obdržal niti mesec dni v spominu. Zato naj samo mimojgrede omenimo, da je bila Milka res prav čedna in pridna deklica, da je bila navzlic DČetovim grošem 'domače vzgojena in da se je posebno odlikovala s tem, da ni trpinčila klavirja in ušes svojega bližnjega, ampak igrala samo na citre.
To je že velika prednost. Zakaj citre se ‘ ne slišijo tako daleč in če jih kdo napačno (žgačka in te zgrabi jeza, jih lahko zaženeš skozi okno, dočim zoper klavir ni nobenega pravega recepta.
Tako imenitna je bila torej Breznikarjeva Milka; bila je črnolasa in vitkostasa, 165 centimetrov dolga in 55 kg in 40.000 K težka.
Belin je bil nekoliko centimetrov daljši in nekaj kil težji; to pa se je popolnoma zravnalo s tem, da ga niso nadlegovali kronce. Belin svojih resnih namer Še ni razodel z nobeno ‘besedico; Sede danes je hotel to storiti, ker je praznovala Milka svoj god in ker se mu je zdela priložnost ugodna.
Imel je pa revež trdovratnega tekmeca v osebi tovariša Zorana. Tudi Zoran je bil prostovoljec in korploral, tudi on je bil, kakor Belin, absolviran pravnik z dvema državnima izpitoma in tudi on je gledal za Breznikarjevo Milko in njeno doto,
— Šopka bo treba, in mrmral Belin, lepega šopka. Oh, če bi le mogel tega neumnega Zorana kako popraviti, da ne bi mogel ob enem z mano danes k Breznikarjevim! Potem bi bilo vse lajše!
(Kone« prlhodnjiö.J
škem jeziku, kar je za poslanca stranke, kli proglaša narodnost fkot vrhovno načelo, nevredno in vele-klaverno in za stranko pogibeljno, ker ,s tem stranka kot taka abdicira, še celo obsoja postopanje poslancev K, Z., ker svoje interpelacije in predloge vlagajo v slovenskem jeziku. Naši poslanci imajo že dovolj težavno stališče nasproti nestrpni in skrajno nepravični nemški premoči, in tukaj jim pride narodna stranka na pomoč s svojimi zahrbtnimi napadi na našo krŠČapsko narodno delegacijo. „Narodni Dnevnik“ imenuje v dopisu iz Grajdca — kdo ga je spisal se vidi na prvi pogled — narodnoznačajno in junaško ravnanje naših poslancev komedijo, obsoja njih taktiko kot nenaravno, rabo slovenščine, ki jo vsak količkaj pošten in pravicoljuben Nemec mora priznati kot utemeljeno in upravičeno, ker je jezik več nego tretjine štajerskega prebivalstva, razkriču-je kot, demonstracijo, ki izziva Nemce, in kot dosledno zahteva, da morajo Slovenci iv Gradec pošiljati ljudi, ki dobro nemški znajo. Kakor se vi|di iz tega. bi mi morali pravice slovenskega jezika braniti ne samo proti Nemcem, ampak' tudi proti liberalni Narodni stranki. Toda ne smatramo tega za potrebno. Slovanski narod je v svoji celoti, kakor spričujejo razmere na Kranjskem, 'na Štajerskem in sedanje de-želnozborske volitve na Goriškem, obsodil in zavrgel lažnjivi, in skoz in skoz neznačajni in zato škodljivi liberalizem. Kar je še ostalo tega nestvora, in še se potika po izvestnih liberalnih luknjah, bo sčasoma samo izginilo. Stranka, ki žre svoj program, se bo kmalu sama požrla.
Blamaža dr. Kukovca. Nikdar se Še ni v zbornici kak poslanec tako blamiral, kakor se je včeraj v štajerskem deželnem zboru vodja liberalnih čet v izročitveni debati. Zagovarjal se jeitako ipespretno in plitvo, da se mu je vsa zbornica posmehovala in so celo njegovi najboljši prijatelji socialdemokrate' javno izjavili, da niso mislili, da se more pravni doktor tako zelo osmešiti. Mi pa, ki dobro poznamo dr. Kukovca, se temu nič ne čudimo. Saj je znano, da se je dr. Kukovec s svojo politiko dosedaj Še povsod o-smešil. Toliko političnih kozlov Še nihče ,ni ustrelil, kakor zastopnik štajerske liberalne „inteligence“. In na takega poslahca so liberalci Še ponosni. Dober tek!
Obsodba dr. Kukovca. Včerajšnji dan je bil za dr. Kukovca skrajno uničevalen. S svojim kla-vernim zagovorom se je pred celo zbornico osmešil, vrhutega so ga pa zapustili njegpvi najboljši prijatelji in zavezniki socialni demokratje. Pa ne samo zapustili so ga, ampak celo obsodili. Socialdemo-kraški poslanec Jodlbauer je v izročitveni debati izjavil, da socialni demokratje ne stoje • na stališču, da ‘bi bile v poetičnem boju dovoljene take žalitve, radi katerih zasleduje sodišče dr. Kukovca. Torej celo socialni demokratje, o katerih je znano, da so mojstri v žalitvah, obsojajo tir. Kukovčeve žalitve. Ta obsodba dr. Kukovca zelo boli, posebno ker je izšla( od strani njegovih najboljših dosedanjih prijateljev, pa naj se tolaži z dejstvom, da za grehom pride kazen.
Nov klub. Dr. Kukovca so včeraj v deželnem zboru pustili na cedilu edini njegovi prijatelji socialni demokratje. Ostal je Čisto sam. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se bo sedaj ustanovil v deželnem zboru slovensko liberalen klub, kateremu bo predsedoval dr. Kukovec, podpredsednik bo generali Narodne stranke, zapisnikar p,a predsednik „Zveze slov. posojilnic“. Klubovi člani se bodo iskali potom in-seratovi v raznih listih.
Cehi na Diunaju. JJunajski Nemci po vsi pravici trepečejo pred Češko poplavo wunaja. Češki (dunajski socialisti imajo Črez 90 političnih organizacij; češke strokovne organizacije imajo okroglo $5.000 članov. Cešike delavske posredovalnice na Dunaju preskrbujejo svojim rojakom kolikor mogoče mnogo služb po delavnicah in tovarnah. Pa tudi čeških obrtnikov, zlasti manjših, je vedno Več. V X. okr. imajo Cehi lastno obrtno nadaljevalno Šoljoi. ICeŠki krojači (so ustanovili, lastno veliko delavnico za job-leke. Poleg 11 krajevnih podružnic „Komenskega“ imajo dunajski Cehi 159 đenairjiifi zavodov |n 'društev, ki podpirajo Češki živelj. Razen tega izhaja na Dunaju 31 čeških časopisov, med) njimi dva dnevnika z več kot 20.000 naročniki. .< Najuplivhejši list je „Videnški dennik“1, ki je sicer nestrankarski, vendar se> mu takoj pozna, da pa urejajo narodni socialisti. (Velik upjliv ;,majo tudi „Delnice listy“, glasilo češke nižjeavstrijske soc jalne demokracije, ki ima seveda drugačen ugled kot naša jugoslovanska socialna demokracija. — Cehi nam morajo kfcti , ^a vzgled, kako se prisili gaspn'otnika, dfe nas bode upošteval.
Monopol vžigalic. Po načrtu, ki ga pretresuje tki an čn o ministrstvo, se ima osnovati obratno društvo s 59 mil. "kron ‘glavnice, ki bi odjkupilo tvorfniee vžigalic v Avstriji. 'Za to bi se tenu društvu za dobo 15 let prepustilo izdelovanje in |orodajanje vžigalic pod sledečimi pogoji:	vžigaiiap se bodlo proda-
jale v normalnih škatljicah po ,50 komadov po 4 stotinke, od katerih dobi država 2 stot. in sicer se jej zajamči najmanji dohodek 15 mil. kron na leto. Od vžigalic, namenjenih za izvoz, dobi država 5% fakturne vrednosti, vendar najmanj 400.000 (K na leto. Dočim se obratno društvo pri od|kupu privatnih tovarn oprosti pristojbin in pridobininskegai davka, se družba obveže izročiti državi 'brez stroškov vse svoje tovarne s strojnimi napravami vrđd, ako jbi' (se po 15 letih pogodba ne podaljšala. Z uvedbo monopola
v tej obliki bi država Hobi]a na leto najmanj 15.4 mil. kron in s tem bi se prebivalstvo obdačilo na leto s približno 56 (stot. na. glavo.
Zopet govorice o preteči vojski. Lord Nortb-cliffe, ki je lastnik londonskih ,„!Tčmes“, je raznim amerikanskim Časnišfcim poročevalcem, kateri so ga obiskali, povedal sledeče važnosti, k ee nanašajo na vzdržanje evropskega miru: Anglija si je nabavila dovolj dokazov, iz katerih ge razvidno, da Nemčija neče javno razpravljhti o svojih velikanskih vojnih pripravah; nadalje je Angliji tudi znano, da se v nemških ladjedelnicah dela sedaj noč in dan, kajti izdelujejo se nove vojne ladije in druge mornarične potrebščine. Končno je tudi splošno znano, da najuglednejši nemški časnikarji s<)daj več ne Jajjje. o bodočih načrtih Nemčije. Poleg tega je tudi vsemu svetu znano, da je Nemčija že povodom prejšnjih prilik popolnoma neprovocirano kar iznenada napadala druga ljudstva, in da so ladije, katere gradi pod kri ako trgovine, namenjene za vojno in Še-le potem za trgovino. Tudi je nadalje vsemu svetu znano, da je sedanji nemški cesar že pred leti izjavil, da je iskati bodočnost Nemčije na vodi. 'Ako uvažu-jemo vse to, potem nikakor n£ (umestno misliti o bodočem razvoju političnih dogodkov v Evropi preveč optimistično.
Iščejo.se člani za novi slovensko-liberalni klub v štajerskem deželnem zboru. Ponudbe sprejema t.
8.	predsednik novega kluba dr. Alois Ku'kawitz, deželni poslanec v Gradcu.
Štajersko.
Umrl je v ponedeljek v mariborski bolnišnici 181etni VTierceslav vitez Nov.^kovski, ki Je dne 29. septembra hotel, umoriti svojega brata in potem še samega sebe s tem, da si je pognal krogljo skozi glavo..
Poizkušen vlom. V noči na 10., t, m. se je dosedaj neznan tat priplazil na mariborskem glavnem kolodvoru v (pisarne prvega nadstropja in skušal vlomiti v blagajno., Vlomilec je odprl vrata s ponarejenim ključem in vlomil yeČ pisalnih miz. Prinesel je jß s ehe j dva krampa, zidarsko kladivo, dleto in kovinsko žago. Vse to je pozneje pustil v sobi. Da bi,lažje prišel* do denarja v bl^gajjjhi, se (je poslu-?*d plinove razsvetljave na ta način, da je s pomočjo fcevi napeljal plin do blagajne in potem vžgal, da bi v razbeljeno železo lažje vrtal. Vendar se mu ni posrečilo vlomiti blagajno; napravil je samo eno majhno luknjico pri ključavnici. jV blagajni je bilo samo 6T kron. Prižigalec svetilk; Alojzij Slik je videl nekoga plaziti se po stopnicah ob štirih zjutraj, vendar se ni nič brigal zanj, ker mu o vlomu ni Mio ničesar znanega. Tat ni odnesel rečesar. Del orodja je lajsft zidarskega mojstra Kjffpiainna ini je bilo tisto noč vkradeno jz neke' lope za orodje.
Roparski umor. Dne 7. oktobra sta brata Neubauer fiz ptujsko okolice, blizu Radine ha zverinski način umorila in nato oropala (801etnega raznašalca kruha Ploja, ki je bil uslužben pri peku Nedoku v Kapeli. Med Jem ko je starejši ropar držal žrtev za vrat, mu je mlajši z nožem prerezal trebuh. Nato sta vrgla truplo v vodo, kjer je bilo že drugi dah najdeno. Roparja so orožniki že v soboto izsledili in izročili sodišču v 'Gornji Radgoni.. .Oba sta priznala svoj čin,. ,V grmovju skrita sta čakala, da bi prišel kdo mimo in ko je prišel. Ploj, sta ga napadla in umorila.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Jlemschko Fel., tržan; in usnjar, (se je dne lly oktobra 1909 poročil s Antonijo Autor, tržanovo in gostilničarjevo hčer.
Sv. (Lenart v Slov. gor. Nemška; šola. Sent-lenartski Nemci so gotovo svoje koledarje zgubili ali pa so radi svoje nemške šole gö sedaj, ko Še ;niti v njej niso začeli učiti, tako neumni postali, da so mislili, da' je bil dne 10. oktobra pustni torek ali fašink.' /Navadno vsak Človek Še-le; takrat malo ponori. Mogoče da je v luteranskih kalendrah že ta dan pustni torek. Nemci so namreč H), t, m. popoldne imeli maškaradni sprevod od Sarnitza do nemške Šole ter do njihovega Narrenihausa ali norišnice. Na čelu maškarade sta bila) dtva jezdeca, našemljena, kakor so bili nekdaj dvorni norci. Pogodila sta (res imenitno svojo ulogo.. !Zh. njimi godba, a za temi pa uradniki tukajšnjega c, kr. davčnega urada in pa p. lčjr. sodnijei Njih na čelu. ,'c. kr., davčni asistent Aleksander Solaik, ki je nosil celo zastavo z vsenemškimi, torej 'veleizdajpiškimi trakovi. Imel je tudi črez ramo obeišen ‘(veleizdajniški trak, na glavi pa razcefrano rešeto. Videli suho še sledeče uradnike, ki so vsi imeli vsenemšlke znake:, c. kr. davkar Grejan, c. kr. davčni asistent Dernjač, c. kr. sodni Joancelist DernaS, «. kr. sodni nadoficial Janez Urek, ki je, kadar je zagazil kakega Slovenca, takoj skril svoj vsenemŠki znak pod suknjo, in e. kr. sodni pristav Ambrož Petrovič. Seveda se jo moral z veleizdajniškvm vsenemškim znakom ge bahati naš Miha. Fišer, c. Jkr: isodhi sluga! iZai njim so se peljali otroci v ©ni kripi, v kakoršinih vozijo naši kmetje teleta y mesta. Bili so tudi ti otroci vsi našemljeni z veleizdajniškimi (vseuemškimi znaki, iZa temi so prišli tujci., V sredi med temi so (nesli nekaj, kar je bilo podobno luteranskemu križu. — Ko smo «zagledali to luteransko maškarado, smo se nehote spomnili na oni pustni torek v letu 1906, ko so Šentlenartski Nemci tudi napravili tako maškarado po trgu, pri kateri priliki se je ubil otrok. A ker je bil slučajno to otrok Sarnitzovegaj maj ar j a, kateri
sam ni upal sodnijsko postopati, se seveda krivcem ni ničesar zgodilo.
Ptuj. 'Poročil se jej sodjnijk dr., Stefan Sagadin z gospino Marico VasiČ iz Selja.
Ptuj. sZa protestantovskega vikarja namesto v Karbice na CeŠjkem odhajajočega vikarja Ludovika Böhma pride .semkaj Andrej Römer jz Stuttgarta. Nekaj let naj še potrpijo Ptujčani, pa bodo imeli pastorja iz svoje srede; izmed lanskijh maturantov se je odločil protestant Rudolf Czerny za protestantov-sko bogoslovje. — Zimski železniški vozni red je isti kakor letni. — Graded je f>il poročen g. Julij Hört, profesor na ptujski gimnaziji, z gospico Katar rino Eisenbach, bivšo učiteljico» — Ravnatelj Andr. Gubo je fzdal obširno ilustrovano zgodovino celjskega mesta. Knjiga je jako skrbno sestavljena; z velikim trudom je pisatelj nabiral leta in leta podatke za svojo snov jn nabral jih je nebroj. iVenuar se nam dozdeva, da bi nekatere malenkosti bolje izostale, ker pačijo znanstveni značaj cele knjige. Zal, da je knjiga pisana v popolnoma nemškem duhu in žali slovenskega bralca naj prav mnogih mestih. Slovensko ljudsko stranko pozna samo kot klerikalno stranko: „,Die Wahl in der neugeschaffenen 5. Kurie (Arbeiterklasse) fiel klerikal aus“ {str. 4SjO). „Bei der Reichsratswahl in der 15. Kurie wurde der klerikale kandidat Dr. Korošec gewählt“ (str. 471). V imenik pisatelj slovenskih imen večinoma sploh ni sprejel, med’ tem Jfco našteva popolpoma neznatna nemška imena prav rad. — Mestne, Šolski svet je dal ljudskim Šolam In meščanski Šoli sredo in Četrtek prosto, ker baje primanjkuje beračev za vinsko trgatev. Kdo se ne smeje?
Vrhloga pri Pragerskem. Dne 1.. oktobra 1.1, je 161etnoi Julka /Teržan iz Pečke pri kopanju pro-deca v Ternoivcih, katerega potrebujejo za gradnjo tukajšnje nove okrajne ceste, zasulo kamenje in pa zemlja tako, (da so jo komaj (drugi delavci izkopali. Teržan je dobila hude notranje poškodbe, tako da jo je moral zdrajvnik poslati Wi Maribjo{r v! bolnišnico.
Konjice. Dne Ü5. oktobra t. I. sta se radi neke ženske med seboj sprla in stepla 611etni vdovec A. Rečnik in pa delavec Franc Magerl. 'Zadnji je prvega s toporlščem tako dolgo Obdeloval, da mu je zadal več težkih poškodb, radi katerih se p moral Rečnčk podati v bolnišnico. (Orožniki po Magerla spravili pod ključ.
Pismo iz Gomilskega. Izvestnemu fantalinu se je v zadnjem času izljubilo spustiti med svet zopet nek fulminanten Članek v „Nar., Listu“ ter ga sprožiti proti gomilskim „breznarodnežem.“ Malo nam je mar, da je ta Članek stilistično zgrešen in po vsebini nevreden,;, v tem se| grčali (dopisnik sam. Da pa tej sanjariji resnica popolnoma manjka, o tem ni dvoma; kajti laž je danes iv: modi pri C stih, ki si takole malo več mislijo, kot tudi naš fantič, ki ga vsi dobro poznamo kot ignjilo jabolko med zdravimi. Pred vsem pnibijemö pred svetom, da je sramota za list slovenskega „razumništva“, da odpre svoje predale takim neumnim šušmarijam. Zato ne odgovarjamo ne j,Nar. Listu“, ne njegovemu dopisniku, temveč pišemo za poštenejši 'Širji svet. Dopisnik si pri-lastvuje dijake kot svoje 'in obžaluje, da v letošnjih počitnicah niso priredili nobene igre, kakor so to storili vsako leTb. Dopisnik! Dijakov nikar ne prištevaj v svoj krog, saj so večinoma izišli iz „zve-zarskih hiš“, so sinovi od tebe psovanih „jčukarskih ženic.“ Kar se pa tiče dijaških prireditev, bodi ti povedano, da dijaki sami ne bi mogli kaj (posebne-gaj prirediti, ker je njih Število premalo, brez pomoči od tebe sramotenih „zastarelih devic“1 in sedaj „krščanskih čukov.“ Bogvekaj niso bile vredne tiste igre, k» so se pred leti prirejale, in še teh ne |bi bili mogli prirediti brez pomoči naših poštenih kmečkih fantov in deklet. Gmotni uspeh je navadno bil deficit, in Če 'je že bil kak malenkosten prebitek, se je rajši porabil za sebične namene kakor pni za bralno društvo. O kakem moralnem uspehu še je p,a manj govoriti, ker je bil navadni učinek dolgočasenje malobrojnih gledalcev. Navsezadnje pa še predrzne ta domišljavi dopisun v „N. L.“ hvaliti, da se je bojda naše bralno društvo — katero vodi in vzr-držuje v družbi našega velezaslužnega nadučitelja Zotterja ter nekaj častnih mož samo (naša preprosta vrla kmečka mladilna, ki prireja cele vrste raznih lepih veselic in drugih prireditev v povzdigo in čast cele fare ter v velik gmoten prid tega vzornega'društva — le po gotovi („jdealjno navdušeni, izšolani mladini" dvignilo in vzdramilo! Uuuh! Ce bi naše bralno društvo moralo (čakati na tako idealno in navdušeno mladino, med katero dopisnik samega sebe prišteva, da bi ga vzdramila in vzdignila, hi. Še daljen spalo, kakor medved po zimi, ter bi obležalo v jami. Dopisnik nesramno hujska proti Orlu Vidi se mu, da je nervozen, posebno od takrat, ko jo kova* s svojima ničvrednima pajdašema — kojih imena še danes zamolčimo — program, kako čuku perje Izpuliti. Pri tej priliki v preobilni meri zavžiti alkohol pa jih je res napravi podobne (pravim pravca^ tim čukom/.; Prišli ste vi, učena 'trojica;, jdultiurono-sci, rešitelji naroda, zmešanih možgan vsled preveč povžite črne opojnžne, Še po golnoči nam kratit zaslužen nočni mir skoro pod okna z najgršim krokal njem, tulenjem, Čukanjem — seveda Orlu v (čast in sebi v nečast. Po dnevi pa ste smrčal*, po škednjih, da so se kar tresli. Sramota! Iza takšne naprednjak ke in vzgledodajalce! Fej! Povedano pa bodi tej trojici, da je naš OireL'vsleđ tega ponočnega kultur-
nega početja še krepkejše; in ponosnejše razprostrl svoja mogočna krila črez našo mirno Gomilsko./ In pomni dobro, dopisiunče mlado, (mladič brez, perja, ki hočeš menda biti voditelj v nasprotnem taboru, da se naše Gomilsko in se tudi vedno bo in sicer vedno bolj, oklepalo krščanskih načel ter da se ne bo nikdar vdalo tvoji kurji slepoti. Vsa farba, jki jo prinašaš ti novi pleskar, pri nas ne drži. Vedi tudi, da kdor hoče živeti med nami, mora živeti tudi z nami; zato nehaj našo čisto yodo kaliti z ostudno liberalno gnojnico, in, potem se boš pošteno veselil s poštenimi» Podlo in nizkotno dovolj je za te, kos-matovestnež, da si dovoliš v svojem nesramno obrekljivem dopisu celo osebne, napjade na našega v vseh naših gomilskih društvih tako Častno zastopanega ter zaslužnega sotrudnika, M. C., ki je tudi velik prijatelj našega domačega dijaštva. Zapomni si, da si s tem Činom izgubil med mami še zadnjo trohico spoštovanja. Ge misliš, da boš' s tem, Če napadeš našel fante, naša dekleta in naše piože, razcepil naše vrste, se zelo motiš. Cim bolj nas boste napadali, tem bolj bomo držali skupaj. Prihodnjič ti niti ne odgovarjamo .več z besedami, dobiš pa odgovor v dejanjih, s katerimi bomo trdno stopili na liberalna kurja očesa. Ogibajmo se torej rajši takšnih duševnih revežev, da se ne nalezemo bolezni, ki se ji pravi lenoba in domišljavost;! Ne ozirajmo se na liberalen zasmeh, ne poslušajmo liberalnih besed! Dobro vemo, 'da je naša pot, katera nam kažejo sveti naši idejali edino prava], da je bodočnost naša. Pokazali smo že dovolj, daj nam je res mar do dela, do samoizobrazbe in do izobrazbe naišega ljudstva. Tako naprej krepko, srčno!
Goriške volitve.
Gorica., 42. oktobraw
Volitve v splošni in kmečki skupini so končane. Potrebna je Še ena ožja volitev na Krasu, ki se yrši med našima dvema kandidatoma, tako torej je en kraški mandat zagotovljen <3. L. S., med tem ko je drugi kraški mandat dobil liberalec dr. Gregorin.
Vseh veljavno oddanih glasov, na Krasu je bilo 1087. Absolutna večina znaša 544 glasov. Dobil je pa ffr. 'Gregorij 55,2 glasov in) je torej izvpljen z 8 glasovi večine. Kandidat S. L. S. dr. Stepančič je dobil 306 glasov in drugi kandidat S. L. S. Zlobec je dobil pa 486 glaso(v. D'ržaviV poslanec libe-raleo Alojzij Strekelj je dobil le 293,, {liberakno-ag-rarni Abram pa 309 glasov.
Ta izid pomenja velikanski uspeh za S. L. S., ki je v tej volilni skupini na Krasu letos prvič postavila lastno oficielne kandidate. Na tem Krasu, ki je od nekdaj veljal za glavno trdnjavo liberalizma, zmaga tržaški liberalni prvak z borimi 8 glasovi večine;; liberalni državni poslanec tega okraja pa propade tako sramotno, da «na celih 211 glasov manj kot naši kandidati e» To je poraz.!
Dolbro vemo, »da je naši stranki na Krasu mnogo pripomogla do takih uspehov znana liberalna kjupcija s trtami. Ljudstvo je spoznalo, da libteralci gledajo Je na sivoj dobiček. Saj je znano, da so liberalni magnatje osleparili (kraiškega kmeta pri (trtah v enem letu za 100.00Q Ki Gotovo pa Je tudi, da se je ljudstvo tudi sicer začela vzbujati k samostojnosti., Ni dvoma, da tudi na Krasu v najkrajšem Času povsodi prodre zmagonosna zastava krščanske
S.	L, S.
In goriška okolica? ,V teityokraju, kjer je lani zmagal profesor Berbuč s 3 glasovi večine, so letos dobili naši kandidatjjetjnajdf 200 glasov večine. V tolminskih gorah sta Gregorčič in Kosmač dobila nad dvotretjinsko večino. Tako ima sedaj S. L, S. 8 izvoljenih poslancev, liberalci pa le enega. V nedeljo se vrši na Krasu ožja volitev. Za S, L. S. je vseeno, kdo zmaga, ali Zlobec ®li dr. Stepančič. Nas to ne skrbi. Tim bolj paj za to skrbe liberalci, ki ne vedo, Koga bi volili. Prišli so namreč v tak položaj, da bodo morate ostati doma, ali pa glasovati za klerikalca. Oh, to bo hudo!
Kaj prinese prihodnjost, ne vemo, Upjatipaje, da S. L. S. pridobi še, nekaj mandatov. * Tako bo S. L. S. prišla v deželni zbor kot najmočnejša stranka, I*> ne bo potrebovala opore nikjer, pri kateri' pa bodo drugi iskali opore. S. D. S, pa bo tudi edina zastopnica slovenskega ljudstva v deželnem zboru.
Nekaj bi Še k sklepu omenil. Na strani laških liberalcev je, kandidiral v deželni zbor šef deželnih uradov deželni svetnik dr. Pettarin. Priznamo mu zmožnosti, priznamo osebno prijaznost; toda vkljub temu ne gre in se ne Bme pustiti, da bi se deželni uradniki postavljali za kandidate v deželni zbor. — Upamo, da bo tudi ,v tem oziru IS. L\ S. napravila red. Seveda so liberalci propadli tudi med Furlani, ki so izvolili krščansko-socialne kandidate. Furlanska katoliška stranka ima sedaj 6 izvoljenih poslancev, laški liberalci pa še nobenega.
Deželni zbor kranjski — Liberalna obstrukcija.
Sobotna seja kranjskega deželnega zbora je bila prav burna in je pokazala liberalne poslance javnosti v vsej njih nagoti. Razburjenje je povzročilo poročilo verifikacijskega odseka, kateri je po
daljšem razpravljanju sklenil predlagati deželnemu zboru, da se izvolitev dveh liberalnih poslancev, Lenarčiča in iVišnikarja, ne odobri, -ker se niso vršile zakonitim potom. Poročevalec verifikacijskega odseka dr. Pegan je naglašal, da v Lenarčičevem volilnem okraju ni bilo vpisanih 323 volilcev, v Višni-karjevim pa 861 volilcev in torej na podlagi tega predlagal, da se izvolitev teh dveh poslancev ne odobri,
To je med liberalci, strašno učinkovalo. Dr. Triller je takoj začel rohneti in patetično deklamirati, a njegova glavna govorniška figura je bila — vrv okoli vratu. Na pomoč so jim v smislu nemško-liberalne pogodbe prihiteli tudi Nemci, v katerih imenu je grof Barbo izjavil, da bodo glasovali z liberalci. Pri govoru poročevalca verifikacijskega odseka dr. Pegana so delali vedno medklice, posebno ko je omenjal volitve v trgovski in obrtni zbornici, sta začela vihrati poslanca dr. Novak in 'Zupančič, katerima je poročevalec zaklical: hNe razumem vaju, da sta -tako nervozna, saj se gre za vajino kožo.“
Oglašenih je bilo več govornikov. Dr. Šušteršič v krasnem govoru dokazuje na podlagi zakona, s strogo juridičnega stališča pravilnost načel poročevalca dr. Pegana.
Načelniku S, L. S. so vsi odličnejši poslanci pritrjevali. Celo liberalni poslanci so v privatnih razgovorih priznali, da je dr. Šušteršič s tem govorom samega' sebe prekosil.
Dr. Triller je premleval samo stare fraze o klerikalnem nasilstvu, kar se je dobesedno naučil iz „Slovenskega Naroda.“
ViŠnikar je v dolgočasnem In zmedenem govoru kjvasil take stvari, da so poslušalci zevali dolgega Časa in je večina poslancev zapustila zbornico.
Lenarčič se je posebno vjedal v duhovščino.
Ko se je imelo glasovati o poročilih verifikacijskega odseka, so se liberalci in Nemci odstranili in s tem zopet pokazali, da nemŠko-liberalna pogodba še vedno » velja. Po glasovanju so prihiteli nazaj v dvorano, kjer so razbijali in kričali, kakor kaki najeti razbijači. Prinesli so seboj smrdeče bombe, s katerim se je posebno poslanec Turk bavfl, pomagal mu je pa Zupančič, oba seveda liberalca.
Ker pista s svojim ropotom hotela odjenjati, je deželni glavar pozval člane disciplinarnega odseka, da' odredijo sejo ter uvedejo postopanje proti Turku in Zupančiču. Predsednik disciplinarnega odseka baron Apfaltrern prinese pismeno sodbo v zbornico in jo izroči deželnemu glavarju, ki sejo zopet otvo-ri ter prebere sledeči sklep 'disciplinarnega odseka: Poslanca Turk in Zupančič se radi nedostojnega in neparlamentarnega vedenja, s katerim sta motila zborovanje, izključita od treh sej in izgubita pravice do dijet.
To je liberalce Še bolj razburilo in dr. Tavčar je celo dejal, 0a si bodo liberalci pomagali z revolverji. Po dolgih prepirih in burnih prizorih, pr; katerih je Turk razširjal smrad z neko smrdljivo tekočino, sta se obsojena poslanica Turk in Zjupain-čič vendar podala iz zbornice. Tbrk je pri odhodu iz zbornice kazal svojo obvezano roko, katero si je pri razbijanju po klopeh ranil, ter se z isto brisal ob nos, k čemur mu je nek liberalec iz galerije zaklical: „Pepe, se boš s smrkljom: zag-iftu! “
Liberalni poslanci so nato vložili cele kupe nujnih predlogov, slfateivLmi hočejo preobložiti dnevni red. !S tem se je končala sobotna seja.
V ponedeljek je začel deželni zbor točno ob 8, uri dopoldne. Na vrsto je prišla lovska postava, kjer se gre za to, da se vsaj zajec proglasi za lovne živali, katere lahko vsakdo vsepovsod pobije, K temu predmetu je govoril prvi dr. Tavčar, kateri je v dveurnem govoru branil zajca, oziroma dosedanjo lovsko postavo. S svojim dolgim govorom ni imel drugega namena, kakor ovirati delovanje zbornice, kar znači tudi njegova izjava, da govori, Če treba — 13 ur. K predlogu v razpravi predlaga celo 33 spremljevalnih predlogov, ki so seveda vsi na korist zajcu, jovcem in — dr. Tavčarju.
Po jdolgi debati je konečno prišlo do glasovanja ob 11. uri ponoči in je bil lovski zakon sprejet, nakar so liberala* v jezi zap(ustili zbornico in Šli
—	spat, posltapci S. L. S» so pa Be nadalje vzdržali in rešili celo vrsto Važnih predlogov. 1 Ob %2. uri po polnoči je deželni glavar prekinil sejo, katera je trajala nepretrgoma 17 in pol ure.
Liberalci so zopet pokazali s svojimi surovostmi in zavlačevanjem, da nimajo smisla za delo ' v ljudski blagor. Zato je bil skrajni Čas, da je sla* vensko ljudstvo po celi Sloveniji ppmedlo iz liberalizmom in se oklenilo naše organizacije, katera edina ima voljo in tudi nloč, da jpomaga našemu slovenskemu ljudstvu.
Koroško.
Šolske vesti. Kot pomožni učiteljici srte nastavljeni Alojzija Vondergchmiedt na šoli v Porečah ob jezeru in Emilia Ortwein pl. Molitor v Borovljah.
—	(V stalni pokoj je stopil ravnatelj na deški ljudski Šoli I. na Benediktinskem trgu v Celovcu Peter Pose hi.
Prevalje. Dne 5. t. In. smo spremili k zadnjemu počitku gospo Marijo Reißmüller, mater gospe Kristanove in trgovca gobpoda Čebula. Pokojnica je bila splošno priljubljena, kar je pokazala sijajna udeležba pri pogrebu. Prizadetim izražamo sožalje, pokoj n* materi pa želimo mir ju pokoj!
ki set prejemaj o po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Učenca, 15 let starega fanta, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Iran Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju.	a 10
Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke knpi Anton Kolenc v Celje.
Zanesljiva in pridna natakarica
se sprejme — če mogoče — na račun v dobro idoči gostilni Franca Seršena v Ljutomeru. Istotako se sprejme učenec iz poštene hiše, s potrebno šolsko izobrazbo v trgovino mešanega blaga. 207
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega snkna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
Edina narodna steklarska trgovina Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa debelo.	Nfa drobno.
Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandl, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. 192
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Svoji k svojim!
v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka
Franc Vrečko v Šoštani-u.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
Pmrrmfrmp 8 sl0Tenskimi ploščami, čistim in VXL cilllUlUIlO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
* Veliko denarja *
H si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro 5 I :: in močno blago v pošteni trgovini :: ~
m	a
i- Franc Kaitin-a naslednik 202 B
I JANKO ARTMAN |
g v Št. JurJu ob Južni železnici. S
i Velikanska zaloga najboljšega manufak-y turnega, špecerijskega in železninskega blaga ^ f: po čudovito nizkih cenah, vedno sveže blago. £
yas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6’— in „Imperial“ čista volna kg. K 7 *80.
13®** Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
K se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. K ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ L. božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih v J potov itd. vse na posebno trpežno platno in v S jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- J"
X	re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- X
XI	kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje K poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre-
L» duje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po v Q	dogovoru in brez vse konkurence.	23\
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo)
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 45/*%, . na vknjižbo sploh po 5°/o, na vknjižbo in poroštvo po 5 V*% ia na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih za-
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnile se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne ht od 2.—5. dopoldne. ,	6
hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se'obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jalija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-Btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek {dača posojUnioa sama.
vodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
V	um	Ujflf BkB UAR	um BvB o^fva	wFm
um M"