JULIJ
IX N 8. pobink.
12 P Janez Gaul. 18 T Anaklet 14 S Bonaventura 16 C Henrik	9
16	P Karmel. M.B. +
17	3 Aleksij_
18	N 9. pobink.
19	P Vincencij Pavi.
20	T Hieronim
21	S Prakaed
22	C Marija Magd. 28 P Apolinar + $
24	S Kristina_
25	N 10. pobink.
26	P Ana
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 142.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. JULIJA — SATURDAY, JULY 24, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Zagovorniki predloge za preosnovo vrhovnega sodišča nepopustljivi in hočejo vstrajati do skrajnosti. — Pri-. stanejo na revizijo iste, nikakor pa ne na odklon. — . Velike agitacije na obeh straneh.
Washington, D. C. — Od-
Sek za pravosodje v senatu je na podlagi dognanja obvestil vse glavne demokratske voditelje, da je predloga za preosnovo vrhovnega sodišča, skor toliko, kakor poražena. Pripravljen pa je odsek, da predloži v diskusijo in debato zbornici predlog za preosnovo nižjega sodišča. Razni kompromisni predlogi, ki naj bi nekaj popustili v originalni predlogi za vrhovno sodišče in naj bi pridobili v predlogi za nižje sodišče, so zdaj na dnevnem redu in člani odseka za pravosodje zdaj tozadevno spreminjajo in urejajo predlogi.
Člani senata in kongresa se že ljutijo, ker tega političnega barantanja med protivniki predlog in administracijo ni konca ne kraja. Senatorji in kongresniki se kuhajo od silne vročine, toda nujne zadeve, ki so na dnevnem redu jih držijo v Washingtonu.
Glede predsednikovega načrta za preosnovo vrhovnega sodišča prevladuje za enkrat sledeče mnenje:
1.	Predlogo je treba temeljito revidirati in delno spremeniti, kar naj 'stori odsek za pravosodje in naj istega Ponovno predloži, ali pa z njim počaka prihodnjega zasedanja.
2.	Zahteva, da bi imel predsednik besedo nad vrh. sodiščem pri sedanjem zaseda--nju ne bo uspela.
3.	Volitev voditelja večina v senatu je razcepila slogo med večimi senatorji.
4.	Kongres želi, da se z za sedanjem prekine, vsaj za mesec ali dva in se potem nadaljuje, ali pa še le s prihodnjim zasedanjem v januarju.
Iz vsega tega je torej razvidno da so se med demokrati začele cepiti vrste, baš radi Predloge za preosnovo vrhov nega sodišča.
_ Zagovorniki predloge izjavljajo, da nikakor ne odjenja •lo preje dokler ne spravijo Predloge skozi, tudi če sede kar naprej do Božiča v Wash-'ngtonu. So pri volji sprejeti delne spremembe, nikakor pa ne^ odklona. V ta namen se vrše živahne agitacije na obeh straneh med kongresni-
ki
'n senatorji.
^LINOIS IMA NAJVEČJO KORUZO
Bloomington, 111. _ Kakor jnano se je dosedaj država owa. ponašala, da ima vedno največjo koruzo v Združenih arzavah in menda v vsej Ameriki Tukajšnji farmar
ka iG ' pa je zdaj do' Zal> da na njegovi farmi
aste višja koruza kakor v kar je tudi res. Stebla
zemi7% k0n,Ze meri^ od
lie t Wha nad 13 čev
^tLi\Tord in je zdaj
me«f„ 8 Illinois na prvem u Pred Iowo.
BARAGOV DAN V CLEVELANDU
Prihodnjo nedeljo bo velika
slovenska slavnost v Cleveland skem Kulturnem vrtu.
Cleveland, Ohio. — Prihodnjo nedeljo .25. julija bo slovenski Cleveland slavil velik dan, ko bo proslavljal drugi Baragov dan. Na ta dan bodo odkrili tudi Cankarjev kip, katerega vsled slabega vremer na zadnjo jesen niso mogli.
Velika slavnost se začne s slovesno sv. mašo ob 10:00 uri dopoldne, katero bo daroval preč. g. Dr. Franc Trdan, profesor iz Šent Vida nad Ljubljano. Obenem bo imel ob tej priliki slavnostno prk digo. Po kosilu se začno zbirati in odidejo v slavnostni povorki v Puritas Springs Park, v Kulturni vrt, kjer se vrši z bogatim program popoldanska slavnost. Dr. James Malley bo vodil program. V imenu domovine bota govorila preč. g. Dr. F. Trdan, g. Julij Slapšak, šolski ravnatelj in oče pom. č. g. župnika.g. J. Slapšaka v Newburgu. Govorila bota tudi gg. Anton Grdina in Jože Grdijia in mnogi drugi odlični rojaki iz naselbine. Vsa slavnost bo filmana in jo bo g. Grdina potem pokazal po drugih naselbinah. Proslavi želimo obilo uspeha!
•-o-
ne more dokazati, da ni res mrtev
Cleveland. Ohio. — Harold E. Crawford, vojni veteran kateri je bil leta 1918 meseca julija proglašen mrtvim in je o njem generalni adjutant J. S. Mooney poročal, da "je častno umrl za svojo domovino 24. julija 1918 v bitki." Na podlagi tega vojni department v Washingtonu misli, da je imenovani Crawford mrtev. Crawford se je pa vrnil in proti dokazuje, kar pa vojni department noče vzeti na znanje. Imenovanemu "mrtvemu" in "padlemu" vojaku, ki pa še živi so v Rockfellerjevemu parku tudi že postavili spominsko ploščo z njegovim imenom. Kako bodo njegov slučaj rešili, poročilo ne .ve.
-o-
skrivnostno letalo
opazili Chatham, Mass. — Radio Marine korporacija, ki ima svojo radio postajo tu je prejela vest od angleškega parni-ka Ranee, da je ta videl leteti proti vzhodu veliko letalo, kateremu je dajal znamenja in skušal potom radio stopiti z njim v zvezo, kar pa ni uspel. Čegavo letalo in kdo bi bil, parnik ne ve povedati. Tudi iz Amerike te dni ni odletel proti Evropi noben le talec, vsaj ne da bi bilo obla stem ali komu drugemu zna no.
SPOR NA DAL-NJEMJTZH0DU
Kitajski vojaki samoglavi; nočejo iz Hopei in na svojo roko napadajo.
Tokio, Japonska. — Povelj stvo japonskih čet poroča, da se kitajski vojaki upirajo svojim poveljnikom in nočejo iz Hopei provinci je, očitajoč poveljnikom, da prodajajo kitajsko zemljo Japoncem. Tako n. pr. nočejo zapustiti postojank pri Marco Polo mo stovju, ki vodi preko reke Yungting. Ob vsaki priliki, ko se začno gibati japonski vojaki, začno Kitajci iz zased ob-streljavati.
Lokalni uradniki v Wan-pingsien so sklenili z japonskimi poveljniki dvotedensko premirje in v tem času se imajo urediti nekateri lokalni spori, radi katerih so izbruhnile sovražnosti. Bojijo pa se, radi neposlušnosti vojaštva, da ko pridejo nova japonska ojačenja, da znajo Japonci na najmanjše provokacije udariti naprej in Izasesti Peking.
industrija piva napreduje
St. Louis, Mo. — Pivovarni-ška družba Anheuser-Busch, Inc. ki izdeluje sloveče pivo, je objavila poročilo, da bo v prihodnjem letu zgradila za $4,750,000.00 novih pivovar-niških prostorov po Ameriki. Znamenje, da te vrste industrija napreduje.
domneve o zanetitvi hindenburga
Washington, D. C. — Več tedenska natančna preiskava in proučevanje, kaj bi bilo zanetilo veliki nemški zrakoplov Hindenburg, zeppelino-vega tipa, ne more najti ni-kakega pojasnila ne vzroka, kaj naj bi bilo povzročilo ogenj na 'zrakoplovu. Edina domneva, katero skušajo ugotoviti je, da je morala pasti iz vsemirja statična iskra, kar se včasih dogodi, da prileti od meteorov goreča iskra in lta je morala prebiti oboj in vžgati plin. Zrakoplov Hindenburg, je bil katastrofalno uničen, kakor znano letošnjega 6. maja v Lakehurst, N. J. ravno, ko je imel pristati na tla. 36. življenj je bilo uničenih pri teh veliki nezgodi.
-o-
da bi plačali javni
dolg zd. držav
New York, N. Y. — Znani Donald Richberg, ki je za generalom Johnsonom nekaj časa načeloval vladni ustanovi NRA, je sestavil s tovariši poročilo, ki kaže, da bi moral vsak prebivalec, zmožen za delo v Združenih država delati polnih 11 mesecev, da bi s tem zaslužkom plačali javni dolg Združenih držav, katerih javni dolg znaša 36 bilijonov dolarjev. Richberg pravi, da smo Amerikanci dosti na boljem od Angležev. V Angliji bi moral delati vsak prebivalec najmanj dve leti in 3 mesece, da bi mogli plačati javni 'dolg Anglije,
-o-
trgovina napreduje Chicago, 111. — Družba Sears, Roebuck & Co. poroča, da je v fiskalnem letu od junija 1936 do julija 1937, iz-kupila $255,382,083.00, kar
KRIŽEMJVETA
—	Mexico City, Mehika. — Okrog 5000 delavcev v oljni industriji je včeraj zastavka-lo v Tampico, Azcapotzalco in v Pozarica. Delavci dolži-jo Agulio, mehikansko oljno družbo, da jeprekršlia z njim dogovorjeno pogodbo.
—	Kopenhagen, Dansko. — Pri obmejnih vojaških manevrih je nemško vojno letalo padlo na zemljo in zadelo nekega danskega motorciklista in njegovo ženo, ki sta bila na mestu mrtva. Pilot v letalu se je tudi ubil in 19 nemških vojakov je poškodovanih.
—	Moskva, Rusija.— Ameriški letalec Clyde Pangborn in z njim newyorški kongres-nik Wm. Sirovich, sta bila v Moskvi pridržana dva dni,' ker sta z letalom prišla v Rusijo, ne da bi bila preje dobila potrebni viso, ali prehodno dovoljenje za Rusijo. Kongresnik je nato vizo iz-posloval, nakar sta še le mogla odleteti naprej. Letalca sta na potu preko Sibirije.
—	Magdenburg, Nemčija. — V Nemčiji so uvedli za usmrčevanje kriminalcev giljotino. Posebni mehanični stroj bo za naprej vršil ekse-kucije zločincev. Po Hitlerjevem nastopu leta 1935, kakor znano so uvedli sekanje glav, na kateri način sta bila usmrčena prva Benita Von Falkenhayn in Renate von Natzmer, ki sta bila spoznana kriva spijonaže.
—	New York, N. Y. ... Silni vročinski val, ki je priti skal nad mestom New Yorkom zadnje 4 dni, je glasom poročila tamošnjega zdravstvenega urada zahteval 868 smrtnih slučajev. " To število je doseglo rekord v vseh enakih slučajih. Celo v dobi sedem dnevne hude vročine, ni bilo vsled vročine toliko smrtnih slučajev.
-o-
marconi imel veličasten pogreb
Rim, Italija. — Pogreb velikega iznajditelja Guglielmo Marconija, očeta Radia, ki se je vršil zadnjo sredo je bil zelo veličasten. Udeležili so se ga člani italijanske vlade z samim Mussolinijem na čelu. Udeležila so se ga diplomatska zastopstva .skoro vseh držav, ki se nahajajo v Rimu in silne množice ljudi, ki so prišli spremiti pokojnika na zadnji poti. V slovo so mu zvonili zvonovi vseh rimskih cerkva, vmes so ga spremljale vojaške godbe igrajoč žalo stinke. Takega veličastnega
REV. COUGHLIN RAZKRIVA
Coughlinov list "Social Justice" od zadnjega tedna razkriva gospodarsko taktiko administracije.
Washington, d. C. -- Finančni urednik lista "Social Justice" prinaša na prvi strani vest, da sta zvezni za-kladničar Morgenthau in pa kitajski finančni minister Dr. Kung objavila program, po katerem bodo Združene države izmenjavale ameriško zlato za kitajsko srebro. Father Coughlin ta program kritizira, češ, da je ameriško zlato "nacionalizirano" in kot tako last ameriškega naroda in bi ne smelo biti podvrženo kakemu dobičkarstvu mednarodnih bankirjev. Dalje citira uradno izjavo Kitajske, ki pravi, da bodo denarne uredbe med Kitajsko in Ameriko stabilizirale kitajsko valuto, kar bo izboljšalo gospodarske razmere dežele in kitajskega ljudstva.
Father Coughlin tudi v isti številki nadalje dokazuje, da CIO in Lewis vodita v radi-kalizem. Priporoča pa obenem Fordu, automobilskemu magnatu, da naj uvede sistem primernega letnega zaslužka, kar bo zgodovinskega pomena za gospodarske in socialne razmere v deželi.
Iz Jugoslavije
Veličastni pogreb nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča v Ljubljani, katerega se je udeležilo skoro 50.000 ljudstva. Največji pogreb kar jih je videla Slovenija. — Še druge vesti iz domovine.
je nad 5% več, ko v prej- pogreba, pravi poročilo, da šnem fiskalnem letu.	še in videl Rim.
green proti lewisu v massachusettsu
Boston, Mass. ■— Unije, ki so včlanjene v Ameriški delavski federaciji, katere vrhovni predsednik je znani William Green, je začela z veliko kampanjo proti Lewi-sovi CIO. Večje število članov federacije,ki so se v zadnjih mesecih priključili CIO, je bilo te dni suspendiranih. Kakih 49 lokalnih unij je zapletenih v spor z CIO gibanjem, pravi pomočilo.
--o-
k poročilu duhovniških sprememb
Včeraj smo prejeli in objavili kratko notico o spremembah v komisariijatu slov. oo. frančiškanov v Ameriki. Novi komisar slov. očetov frančiškanov Very Rev. Benedikt Hoge, OFM. dosedanji gvard-jan v Lemontu, je sin ugledne slovenske družine Hogetove iz Bridgeporta, Ohio, .rojen v Ameriki in prvi v Ameriki rojen Slovenec, ki ga je zadela čast najvišjega redovnega predstojništva. Naš list mu k častni izvolitvi iskreno čestita!
Obenem* pa smo prejeli na-daljno vest, da sredi augusta odide v domovine preč. g. p. Salezij Glavnik OFM. iz Le-monta, kamor je pozvan za vzgojitelja franč. redovne mladine v Kamniku. V ta namen se poda tja na začasni dopust.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
Zadnje slovo od priljubljenega nadškofa
Ljubljana, 5. julija. — Že ob prvih jutranjih urah so se po glavnih prometnih cestah in ulicah pomikale množice priprostega naroda, ki je pri-hitel iz vseh krajev, da na skromen način počasti spomin velikega dr. A. B. Jegliča. Vlaki, prihajajoči iz Štajerske, Gorenjske, Dolenjske, in Notranjske so bili nabito polni kmetskega in delovnega ljudstva, ki je pohitelo na pogreb. Stare ženice so v svoji skromnosti že zgodaj ob prvih dopoldanskih urah poiskale primerna mesta, da bi vsaj gledale sprevod in spremile vladiko k zadnjemu počitku. Ljudje so ure in ure vztrajali na svojih mestih. Nikdo ni hotel zapustiti svojega prostora vse dotlej, da je veličastni pogrebni sprevod mimo pasiral. Kako dolg je bil žalni sprevod, si lahko predstavljamo, da so bili prvi udeleženci že na pokopališču, ko so šele dvignili krsto in jo odnesli iz stolnice. Poleg 4 godb — vojaške, poštarske, železničarske in salezijanske — je v dolgem sprevodu vihralo 229 zastav, praporov, standard in bander. Kolikor se je moglo prešteti z razglednega mesta, od koder je bila mogoča kontrola, se je pogreba udeležilo v sprevodu blizu 10.000 oseb. Saj je bilo duhovščine redovnikov in bo-goslovcev do 700. Častno so bila pri pogrebu udeležena zastopstva raznih oblasti in podeželskih občin. Vseh je bilo do 1000. Prav impozan-ten je bil pogled na naše požrtvovalne redovnice, ki jih je bilo do 400 in so korakale skoraj zadnje, sledilo jim je nato še civilno prebivalstvo.
Mnogi starejši Ljubljančani, ki so gledali ta veličasten pogreb, so odkrito priznavali, da takega pogreba Ljubljana še sploh ni doživela in da je blagopokojni vladika popolnoma in v polni meri zaslužil, da mu je Ljubljana kot stolno mesto Slovenije izkazala zadnje časti na tako impozanten način. Saj je stalo v špalirju po ulicah, koder se je pomikal sprevojd, vsaj 50.000 ljudi!
Treba je še omeniti, d^a so žarnice ves dan pogreba po vseh ulicah, koder se je sprevod pomikal, gorele in bile ovite v črni flor.
stanovanju v Mariboru Franca Jerovška, nestorja mariborskih profesorjev. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je 82 letnega starčka zadela kap.
-o-
Ogenj
V	Studencih pri Mariboru je začelo goreti gospodarsko poslopje pleskarja državnih železnic Bernarda Trebšeta. Ogenj se je razširil tudi na hlev in stanovanjsko hišo. Gasilcem se je posrečilo da so rešili samo spodnji del hiše, ostalo je zgorelo do tal.
-o-
Drzen vlom
V	Račah je bil izvršen vlom v hišo posestnice Marije Berglez. Drzen vlomilec je v hiši vse razmetal, dokler lii prišel do denarja, katerega je odnesel s seboj in sicer celih 10.000 dinarjev.
-o-
Nastarejši fant
V	mariborski bolnici je v starosti 89 let umrl Anton. Sirk, ki je bil najstarejši mariborski "fant" ter se ni izneveril samskemu stanu.
-o-
Nesreča Težko se je ponesrečil kamniški mesar Jože Možek. Z motornim kolesom je peljal meso v Kamniško Bistrico, pa mu je med vožnjo po nesrečnem naključju prišla leva noga med verige kolesa tako nesrečno, da mu je zlomilo nogo in ni mogel naprej.
--o-
Zanimiva obravnava Zanimiva obravnava se je pred kratkim vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem. Posestnik Franc Žnideršič iz Zg. Dupleka je bil leta 1933 obsojen na 4 leta zaradi požiga. Dve leti je že presedel kazni, nakar so ga zaradi vzbrnega obnašanja izpustili. Takoj ko je bil prost ječe, se je začel boriti za svojo izgubljeno čast. Posrečilo se mu je zbrati dokaze ki govore, da je bil po nedolžnem obsojen pred štirimi leti. Na podlagi zbranih dokazov je bil Žnideršič sedaj oproščen.
Goriški nadškof Karel Mar-gotti, ki se je udeležil pogreba, se je izrazil napram svoji okolici, da je bil pogreb nadškofa Jegliča pravi papeški pogreb.
■-o-
Kap
Nezavestnega so našli nedeljo 4. julija v njegovem
DENAR V STARI KRAJ
lošiljamo po dnevnem kuszu. Včeraj so bile baše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55____________ 100
$ 5.00___________ 200
$ 7.20____________ 300
$11.65 .............. 500
$23.00 ______________1000
$45.00 .............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50________ 100
$ 12.25______200
$ 30,00 ___________ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ___________3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
rwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwmwvmi
r Stran 2 1
'AM^RIKIANgKl SLOVENEC
Sobota, 24. julija 1937
Amerikanski Slovenec
Izdaja in EDINOST PUBLISHING CO.
arafaoištva ■» apcwv*:
Cormak RdL, Oiktgo CANAL 5Sm
P&49 W.
Ip: !
Ca pelo leto _ Za pol leta _ jt* četrt teta _ Za Chicago, Za celo leto — Za pol leta _ Za četrt leta _
_$s.oc
zso
1.50
.$6.00
.. 3M .. 1.75
CDtNOST PUBLISHING CO.
Addreaa at
1849 W. Cermak RcL, Chiray CANAL SSM
JSM _ 230 _ LSI
f«r Mt _ Tor half a year For three Chicago,
For oae year _
For half a year _ »For three months
100
1.75
Dopisi važnega Itvo rsaj dan m pai čas do četrtka aredauštvo ne vrača.
ena za hitro objanro morajo biti doposlam na uredni-| dnevom, ko izide Uat—Za zadnjo številk« v tedna je — Ha dopise brez podpisa wc ne ozira. — Kokopiso*
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znaei, 4o kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagate listu.
Entered as second dass matter November M), WŽ5, U the peat Chicago, Illinois,' under the Act of March 3. 1879. _
Rusi in Japonci
Pred tremi desetletji so Japonci izzivalno udarili po1 tedanji carski Rusiji na Daljnem vzhodu in so potisnili ruskega medveda iz korejskega primorja daleč nazaj v Mandžurijo. Poznejše praske v severni Mandžuriji so osvojile še nekaj več ozemlja, tako, da se nahaja sedanja ruska meja ob Amur reki že v skoro notranjosti Sibirije.
Zadnja leta se utrjujejo Japonci ob Amurju na eni strani in Rusi na drugi strani. Na severni in zapadni strani Amurja se nahajajo velikanska naravna bogastva. Neizmerne množine lesa, rude vseh vrst poseda prostrana Sibirija. Rumeno japonsko pleme vsega tega nima, zato je naravno, da japonski imperialist! gojijo skrivne želje, da si vse to čimpreje osvoje.
Edina ovira jim je premočna ter nezanesljiva Kitajska. Zato hočejo to podjarmiti politično in gospodarsko, da bodo imeli zavarovan hrbet, kadar bodo udarili v Sibirijo. Tako Japonci na eni strani.
Kako pa Rusi na drugi ? Ruska rdeča armada je kazala nekaj časa veliko silo in izborno disciplino. Toda notranja sumničenja in znano Stalinovo krvavo čiščenje v armadi, pa kaže, da v ruski armadi ni res take jeklene disciplinarnosti in posebno pa ji manjka nekega patrijo-tizma do domovine. Ako so že častniki tako nezanesljivi, kaj je pričakovati še le pri moštvu? Kako bo v resnici, kadar se bo treba udariti z sovražnikom? Ali bo tudi iz-dajništvo igralo glavno vlogo, kakor je pred tridesetimi leti v rusko-japonski vojni ? Če je krvavo čiščenje upravičeno in so bili ruski generali res v takih dogovorih z zunanjimi silami, potem rdeča armada za obrambo Rusije proti zunanjim sovražnikom ne pomeni dosti. Za par ju-deževih grošev bodo krivonosi generali prodali vso Rusijo. Baš v tem je tista velika tragika, zakaj so Slovani vsepovsod izigrani. Zato, ker jih vodijo neslovani!
tako se dajmo mi za svojega. Dajajmo ga naprej iz rok v roke. Pridobivajmo mu novih naročnikov ob vsaki priliki, Ustanavljajmo in pomagajmo izdajati še več dobrega tiska. Cim bolj bomo poplavili našo javnost s katoliškim tiskom in literaturo, čim bolj se bo širila katoliška miselnost.-
Bodimo naudušeni in delavni za svojo stvar!
Neki holandski konvertit je dejal: "Kdor pri dvajsetih letih ni socialist, je nekaj narobe z njegovim srcem; ampak, kdor je še socialist pri štiridesetih letih, pri temu je nekaj narobe v njegovi glavi."
Londonski list "Universe", ki je svetovno znan katoliški list, piše v svoji izdaji od 25. junija 1.1.: "V Minster-ski samostan, blizu Ramsgate v Angliji, se je te dni vrnilo deset benediktinskih nun. Samostan jim je podarila neka bogata Američanka. Ta samostan ima sledečo zgodovino : Leta 978 so Danci zavzeli samostan in so tam poklali večje število benediktinskih nun. Samostan je bil pozneje prodan in je bil vse skozi privatna last raznoterih družin. Značilno je, da po 959 letih je prišel samostan zopet nazaj v roke benediktinskih sester, katerih last je bil nekoč, a so jih tedanji kruti Danci s silo iztirali, veliko pa pomorili." — Ta slučaj daje jasen nauk, da je tudi vse prizadevanje takih, kakor so: Hitler, Stalin, itd., zastonj. Neron ni uspel, niti ni Julijan, niti Dioklecijan, ne Napoleon, ne Bismarck in še številni drugi niso premagali cerkve "Kristusove na zemlji. Pa jo tudi ne bota ne Hitler, ne Stalin.
Kalifornijski sadjarji slovijo, da so med najmodernejšimi. Svoječasno smo že poročali, da so iznašli poseben način vlaganja sadja, ki ohranja sadje sveže na tri leta. V novejšem času delajo sadnji poizkuse,z vbrizgavanjem neke jedke tekočine v mlada sadna debla. Vbrizgavanje ima za posledico, da se sadni škodljivci, v kolikor so živalskega izvora, dreves ne dotaknejo. Sadje pa ostane užitno in neškodljivo.
Spoznanje prihaja
Kakor pri nas, tako je bilo tudi pri drugih narodnosti. Vzroke, zakaj liudje drvijo h radikalnimi nauki premnogi niso videli, ne znali istih poiskati. Zato tudi cjruzega nismo znali, kakor vpiti, da gori in gori, gasiti pa nismo znali na pravih krajih in posledice so bile, da vse vpitje ni mnogo pomagalo in izdalo.
Zadnje čase pa se pojavlja zlasti med mlajšo strujo katoliških in krščanskih skupin spoznanje, da vsako delo, se da paralizirati le na enak način in z enakimi metodami. N. pr. katoličani smo večkrat povdarjali, kako silno delavnost razvijajo komunisti in socialisti. Kako silno so aktivni na polju tiska, da k^r poplavljajo razne kraje z letaki, časopisi, brošurami in knjigami. Pred tem sme svarili. Sami pa — nismo v nadomestilo dosti dali. V tem pa je bila vsa krivda. Na las podobna tistemu birtu, ki se jezi na svojega konkurenta, ki je bolj delaven kakoi on in ki daje boljšo mero, kakor on, mesto, da bi položaj inteligentno premotril ter nato začel sam dajati več in boljšo mero, kakor njegov konkurent.
Katoličani moramo skrbeti, da bomo imeli več in več vse vrste lastnega tiska in da bo ta dober in boljši od nasprotnega, pa bo zanimanje za nasprotni tisk začelo pojemati. V tem je vsa skrivnost.
Do tega prepričanja je prišel pred par leti. izdajatelj in sourednik lista "The Catholic Worker". Začel je izdajati mesečnik. Istega pa razširjajo njegovi somišljeniki prav tako kakor komunisti svojega. Somišljeniki gredo pred vrata tovarn in delijo list delavcem v roke in druge brošure. In posledice? Gibanje te skupine se hitro širi in videč, da je ta način res uspešen, so to gibanje odobrili že mnogi škofje in celo en kardinal.
Ža nas slovenske katoličane je v tem dragocen nauk. Tudi mi moramo postati agilni in aktivni. Za svojo katoliško miselnost moramo nastopati vse povsod. Z nobeno stvarjo jo pa ne razširjamo bolj, kakor če širimo katoliški tisk. Kakor se nasprotniki žrtvujejo za svoj tisk,
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Po dolgem času molčanja se moram zopet oglasiti, da ne bo morda kdo mislil, da so Novinarja komarji pregnali ali mu vzeli ves "pep" do pisanja. — Zares, komarjev pa imamo letos toliko, da je kar grdo, pa tudi mučno, sedeti tako le ob večerih zunaj na "porču" ali pred hišo. Jaz sicer za te "zverine" nisem posebno občutljiv, oziroma bi bil občutljiv, pa mrcine ne "lajkajo" moje krvi, ker se ie baje Vsa pokvarila na zadnji svetovni vojni tam v koroških Alpah in na Tirolskem, kjer smo Lahe preganjali, kot mi oni dan nekdo omenil. Jaz se zaradi tega seveda ne delam preveč skrbi in tudi k zdravniku ne pojdem, da bi mi, komarjem na ljubo, kri izboljšal in denarnico, (pa saj je nimam, še v žepu nimam kaj nositi,) praznil. — Res, komarjev in vsakovrstnega mrčesa je letos pri nas silno veliko. Marsikateri si je spomladi, komaj je začelo toplo, orekopal svoj vrtiček, pof.ejal solato in drugb zelenjavo in >krasil gredice s cvetlicami, ia je le malo užitka imel od vsega tega. Prvi gostje, seve-
■'■■ ' ■	Ti"Tii i~	i	i,*.
da nepovabljeni, so bili vrabci, ki so malo ne vsako sola-tico sproti ki je vzkalila potegnili iz zemlje in tako veliko škode napravili. Raznih papirnatih vrečic, ki so na vrvici privezane bingljale se niso prav nič bali, ampak so se nagajivčki na njih poziba-vali in se kratkočasili. S tem so pokazali, da so tudi oni moderni, kot so postali moderni celo današnji otroci, ki se nič več ne bojijo ne "bav-bava" in ne "bugi-mena." — Ker je ostalo vrabcem je začel ugonabljati razen mrčes, ki ga je toliko, kot ga še ni bilo pri nas. Ta mrčeš je tako zagospodaril, da se je spravil tudi na razne cvetlice in prav v cvetne glavice, kjer jih je uničil. Da je pa uničenje popolno, smo zadnji teden dobili še "palež" kakor tukaj nekateri pravijo. Ta palež je požgal vse rastlinje, od nežnih cvetic solate, peter-šilja, in druge povrtnine, tudi pelin in travo ter po nekaterih vrtovih celo drevje (topole,) da izgleda vse kot bi bilo polito s kakimi struner.i-mi kislinami, ki onemogočajo vsako rast: Nekateri so mnenja, da je ta palež od sonca, ki da je premočno posijalo na razmočeno zemljo. Drugi pa
temu ugovarjajo, kar bo naj-brže resnica, kajti če bi bilo to, bi morale biti pokončane tudi razne farme. Pravijo namreč, da so temu krive nekatere tukajšnje tovarne, ki mešajo med premog nekake kemične sestavine, katere potem pretvorijo črnosivo barvo premogovega dima v skoro prozorno belo, kajti po nekih mestnih predpisih se ne sme pustiti preveč premogovega dima v zrak. Te kemične sestavine pa se ne uničijo, ampak ostanejo v zraku in se polagoma vsedejo na tla, na rastlinje. Kamor jih je veter zanesel v večji množini, tam je potem vse požgano in uničeno. — Koliko je na tem resnice ne vem in *če bi se hotela stvar do konca dognati, bi morali stvar vzeti v roke kemisti, ki bi potem povedali v koliko so uničenja naših vrtov krive tukajšnje tovarne. Nekateri celo pravijo, da bi morale tovarne to škodo poplačati, kajti prav nič človekoljubo ni da se tako brezobzirno uničuje, dasi pičel pridelek ubogega delavca. Seveda, to je pa že druga pesem. — Ker sem toraj že enkrat na vrtu in pri cvetkah, naj na kratko omenim, da se mi je pred par tedni prav lepo razcvetel "Edewis" ali toliko čislana alpska cvetka "planika." Samo škoda, da je tudi ta poslala žrtev grdega paleža.
Drugače pa nam gre življenje tukaj še kar tako po starem. Štrajk pravijo da je končan in obe stranki si prila-stujejo čast zmage, tako CIO, kot kompanije, da nazadnje delavec ne ve kje je. Polagoma, bodo tudi delavci vsi zopet prišli do prejšnjega dela in morda tudi zaslužka, in kompanije baje ne bodo postopale proti stavkarjem, ker jim bodo menda v Washing-tonu zabranili. Od marsikje se sliši da je CIO preveč komunistična, če že ne boljševi-ška in da zato niso "winali." Če je temu tako, ali ne. ne morem zapisati, to pa lahko« zapišem, da mnogi pravijo, da je bila ta stavka preura-njena in da še niso bili za njo ne dovolj organizirani niti vedeli niso kaj vse bi radi. — Tudi o tem ne bom pisal, kajti končna resnica je vendarle ta da je bilo s to stavko najbolj prizadeto revno delavstvo, ki je bilo ob sedemte-denski zaslužek, kar se po tako dolgi depresiji vsekako občutno pozna.
Novic pqsebnih pri nas ni. Nekateri, bolj redki so, gredo za par dni kam na obiske, ali počitnice, le da ne gredo predaleč. Menda najdelj si je upal Mr. John Zalokar, ml., ki se je podal s svojo soprogo na Willard. No, da bom pravičen, moram omeniti tudi Mr. in Mrs. John Bajuka z Avenue L., ki sta se letos podala s svojo karo na precej dolgo vožnjo ob Velikih jezerih. Kako daleč sta bila. ne morem še poročati, morda kedaj ob drugi priliki. Nekateri tudi obiščejo našega rojaka-
a—m.----'i	__L—j.
pijonirja Mr. in Mrs. Lovrenca Samotorčana, tam na njegovi farmi v Goloma, Mich., da mu nesejo naše pozdrave, on pa potem izroča pozdrave za nas. Tako da smo kljub daljavi še vendar kolikor toliko skupaj.
Novo je to, da bo dr. sv. Florjana št. 44, KSKJ. priredilo svoj piknik v nedeljo 25. julija. To je prvi piknik po dolgih letih in mnogim se že kar čudno, da skoro neverjetno zdi, da se je društvo nekdaj slavnih in za piknike zelo podjetnih društvenikov toliko ojunačilo. Pač znamenje, da se časi obračajo na bolje. Upati je, da bo piknik kar najbolje obiskan, tako od strani članstva, kakor tudi od strani ostalega občinstva. Če pomislimo, koliko je to društvo že dobrega storilo za člane, kakor tudi za skupnost, menda ga ne bo med nami, ki se ne bi udeležil tega piknika. Piknik bo v znanem East Side Forest preserve. — Enako se pripravlja na piknik tudi podporno društvo Svoboda št. 36, ZSZ. v nedeljo 1. avgusta. Tudi to društvo je postalo zadnje čase zelo aktivno in delavno. Sedaj si ie ustanovilo svoj base-ball team, ker ima med svojim članstvom zlasti lepo število mladine. Pričakuje na svojem pikniku velike udeležbe od strani občinstva. — Tako torej, se nam bližata dva prijetna dneva, ki jih bomo preživeli s prijatelji in znanci na svežem zraku v hladni senci. Na svidenje na obeh piknikih.
Najnovejše kar sem izvedel je to, da dobimo novega g. župnika, v osebi č. p. Bernarda Ambrožiča, urednika mesečnika "Ave Maria." Č. g. želimo dobrodošli in pa veliko uspeha med nami. Naj bi Vsemogočni blagoslovil njegov delo, da bi naša fara zopet postala zgledna, zlasti pa da bi se poživilo življenje cerkvenih društev. — Pa drugič še kaj.
Novinar
HVALA VAM MR. KUŠAR Cleveland, O.
Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je prejel pismo ki ga objavlja drugim za vzgled. Oglasil se je mož Jugoslovan iz prepričanja Mr. Ivan Ivušar iz Berwyn, 111. in poslal je poleg lepih zbranih besedi tudi priložen ček za $5.00 za kulturni vrt, pismo se glasi: "Nak, to pa že ne, nisem bil med prvimi, med zadnjimi pa tudi nemaram biti s prispevkom za naš "Jugoslovanski Kulturni vrt."
Da me boste prav razumeli Clevelandčani vam naravnost povem: "Kar je vaše — je tudi naše." Kakopak, vaše delo in trud je tako velik, da bi se moral vsak zavedni rojak, — Jugoslovan odzvati vsaj z malim prispevkom. Sicer sem že predolgo odlašal z že davno namenjenim prispevkom pa upam, da še nisem prepozen. Kako bi pa mogel
vstopiti v Jug. Kult. vrt (za slučaj da pridem v Cleveland.) Očitek bi mi bil trpki: "Ivan ti pa nisi nič prispeval." Prav nič ne bi bil izne-naden če me Jugoslovanska furija na dan slavnosti ne prinese v Cleveland. Iskreni Jugoslovanski pozdrav Vam in Vašim sodelovalcem. Vaš Ivan Kušar."
Iskrena Vam hvala, Beg Živi Vas iskrenega Jugoslovana! Odbor z veseljem prejema vaše čestitke, vaš dar in vaše iz srca Vam prihajajoče besede, ker Vas že dolgo poznamo kot navdušenega Jugoslovana. Vi in Vaša soproga Živeli in imeli mnogo posne-malcev in bilo bi bolje med-nami. Silno bomo veseli če Vas bi mogli imeti medseboj na slavnosten dan. Bog živi Vas!	Odbor J. K. Vrta.
-o-
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V INDIANAPOLISU Indianapolis, Ind.
Par mesecev se že nahaja bolna Miss Kristina Dugar, mlada članica SŽZ. Zdravnik se je izrazil, da se bo morala podvreči operaciji na golši. — V bolnišnici sv. Vincencija se nahaja Mrs. Antonija Bajt, mati velike družina ter predsednica podružnice št. 5, SŽZ. Morala se je podvreči težki operaciji, ki se je posrečilo in zdravje se ji polagoma vrača. Želimo ji, da se kmalu pozdravi in se vrne domov k družini, ki jo že težko pogrešajo. — Operaciji na slepiču se je morala podvreči Mrs. Anna Zirovnik. Tudi nji želimo da se skoro povrne zdrava na svoj dom. — Bolnikov v naši naselbini je še več, ki pa so bili v tem listu že omenjeni in so v domači oskrbi. Vsem želimo da bi se čimprej zopet veselili ljubega zdravja.	,
Zadnji ponedeljek so položili k večnemu počitku Mr. Joseph Rad kovica, starega šele 29 let. Pokopan je bil po katoliških obredih. Moja so-žalje njegovi materi Mrs. Radkovič ter sestram in bratom. — Pred nekaj meseci je umrl Marko Bizjak. Doma je bil iz Mozirja na Štajerskem in sicer iz vasi Sele pri Mozirju, kjer zapušča še dve
sestri in več sorodnikov. _
Pred nekaj tedni je umrl Peter Podovratnik, po domače Gaber, iz vasi Lokve v Lepi-njivi, fara Mozirje, kjer zapušča otroke in več sorodnikov. — .Včeraj, 20. julija, so našli mrtvega ob cesti blizu mesta na farmi, Mihaela Krebsa, starega okolu 60 let. Delal je na farmi. Na poti proti domu ga je obšla slabost, padel je na tla in umrl. Mrtvega so našli šele par dni potem. Doma je bil v fari Šmihel nad Mozirjem, Štajersko. — Vsem umrlim večni mir in pokoj, žalujočim pa iskreno sožalje.
Annie Koren -o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira -jo njihov katoliški list "Ari Slovenec!"
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(65)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Nekaj časa so Leopardj»ki.ljudje Tfu* zana začudeno gliclaU, ko se je kot u-jeta zver zvijal po tleh, nazadnje so se mu začeli smijati. Kmalu se je Tarzan zopet pomiril in se nazadnje vsedel ter mrko zrl pred se. Ko so videli da ni nič posebnega na njem, so se Leopard-ski ljudje zopet pomirili.
Naenkrat se je pa Tarzan dvignil. Stegnil je roke, prost je bil vezi. Kakor čudež izgleda vse to, toda pomislili moramo, da je Tarzan, predno se je v legel. dobro pregledal tla. Česar bi morda nihče drugi ne opazil, je opazil on, da iz trave moli oster kamen. Drugemu bi bilo to brezpomenljivo, ne tako Tarzanu.
Le/.aje na tleli se je toliko gibal, da mu je ostri kamen prišel na vezi. Odtod tisto zvijanje.in premikanje, dokler mu ostri kanten ni prerenal vezi. — Se predno so mogli silno presenečeni Leopard,ski ljudje premislili kaj se je zgodilo, je Tarzan že pograbil ležečega loma in izginil v vejah dreves.
Dasi je Tarzan delal z vso svojo naglico, vendar si ni bil svest svoje rešitve, kajti vodja divjaške tolpe je kaj hitro prišel k sebi in zapovedal Leo-pardskim divjakom, da so jo ubrali za pobeglim velikanom. "Ubijte ga," je kričal. Od jeze jeze je bil namreč popolnoma pozabil na Lulimijeve povelje.
Sobota, 24. julija 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran C
ZGODOVINA RAKA
Bolezen raka je znana že več tisoč let. Prva poročila o tej hudi bolezni izvirajo iz leta 2000 pred Kristusom. Tedaj so zdravili rakove rane z jedkim mazilom. V 6. stoletju pred Kristusom je neka kraljevska hči o-zdravela radi take maže. Hipokrat je v 4. stol. pr. Kr. dal ime bolezni raka "Karkinos" in je poročal, da je zdravljenje tem uspešneje, čim prej se človek začne zdraviti zoper to bolezen. Hipokratov nauk je razširil Ga-lemus v 2. stol. pr. Kr. Ta je poznal samo raka na koži in njegovi spisi so odločilno vplivali na ravnanje s to boleznijo v poznejših stoletjih. Galemus je že operiral raka na prsih in je izžigal rane z velikim uspehom. V kasnejših stoletjih so izvajali kirurgijo samo nešolani ljudje in bilo je zoper čast zdravnika, da bi rezal rane.
To se je spremenilo šele okrog 1350. leta, ko so ustanovili univerze v Salermu v Italiji, v francoskem Montpellierju in v, Pragi. Tedaj so se bavili tudi z rakom in prva poročila o raku v debelem črevesu izvirajo iz teh let. Znanstveno podlago za zdravljenje raka pa smo dobili šele v 16. stoletju, ko sta brata Yansen iznašla drobnogled.
Ker je vsakršno življenje navezano na celice, izhaja tudi rak iz življenja in rasti celice. Potek bolezni raka se »Prevaja po krvnih telescih. Glede na podedovanje raka so dobili razne izsledke. Za nekatere vrste raka je edina Pomoč operacija. Že v starem in srednjem veku so to spoznali.
Dunajski kirurg Gussen-bauer je leta 1872 to dokazal glede na raka na prsih. O tej vrsti raka je prvi statistično poročal Billroth. _ O raku v želodcu so delali poskuse na živalih (Merzem leta 1809) in so določili podlago za zdravljenje te vrste raka. Billroth je prvi uspešno operiral želodčnega raka 29. jaguarja 1881. Odtlej uspešno °Perirajo raka v želodcu in so te operacije v najlepšem raz-v°ju za ozdravljenje želodca. Dosti slučajev je, ko ozdravijo raka bodi z operacijo ali
obžarevanjem ali z obemi sredstvi skupaj. Drugi načini zdravljenja raka so bili doslej brezuspešni.
Znanstveni svet pa se trudi neumorno po vsem svetu, da najde zdravilo za raka. Bel-grajski profesor F. Blumen-thal (prej v Berlinu), pariški E(. Jacops in švicarski H. Rosenberg so objavili nove izsledke in uspehe za pobijanje raka! Poldrugo leto so preizkušali bolezen na živalih in pet mesecev na ljudeh. — Uspehi, ki so jih dosegli pri ljudeh, so tako čudoviti, da so opise teh uspehov izročili že zdaj javnosti v presojo.
Svojo terapijo (način zdravljenja) imenujejo multrva-lentno in hormonalno, kar se pravi, da se telo na raznih delih začne zaeno zdraviti. Zdravilo je večinoma iz žlez. Zanj so uporabljali jetra, želodec, žleze trebušne slinavke, črevo, vranico živali in so iz vsega tega napravili različ-in izvlečke, ki jim pravijo A, B in C. Izvleček A lajša bolečine, B vpliva na stranske izrastke rane, C pa razkraja izvor otekline in krepi telo. Z izvlečki zdravijo tako, da dajo bolnikom tablete, mu vbrizgnejo injekcijo in še na-mažejo rano z mazilom.
Zdravili so 114 brezupnih slučajev in so od teh le štirje umrli. Vse te bolnike so zdravili že prej, nekaj jih je bilo že operiranih, skoraj vsi so bili obžarjeni z radijem. Dvanajst bolnikov je imelo raka na koži, 29 v prebavilih, 18 na prsih. — Večina bolnikov je imela tudi že otekline v drugih organih in trpeli so neznosne bolečine. Posebno glede na bolečine je bil vpliv že ene same injekcije novega zdravila naravnost čudovit in tudi tek do jedi se je povrnil.
Ce je to zdravilo zoper raka res tako izvrstno in bo j moči uspešno nastopiti zoper I to bolezen, ki leto za letom zahteva več žrtev, tedaj bo, človštvo slavilo imena teh . treh zdravnikov in jih prište-; lo k največjim znanstveni kom!
BELI POPRAVLJAJO MOST PRI BILBAO
Bele čete popravljajo most se umaknile pred belimi.
px-ed mestom Bilbaom, katerega so razrušile čete Baskov, predno so
i\
ZA NAŠE GOSPODINJE
ZATIRANJE MRČESA
Po mili zimi in deževni pokadi, pa tudi drugače, se v po-'etnh mesech kaj rad pokaže 1-aznoteren mrčes, kot muhe, mravlje, komarji in druga taka neprijetna zalega. Dobro je že koj s početka, ko opaziš da se ta mrčes pojavi v kuhnji, začeti ta mrčeš preganjati. Zlasti tudi Preganjaj mravlje, če so ti zašle v kuhinjsko shrambo, ker so te silno nadležne.
Preglej ves prostor, kjer se Pojavljajo mravlje, poišči špra-kjer prihajajo v shrambo 1)1 v špranje natresi mrčesriega Praska. Ker je pa mrčesni pra-Sek Precej drag, poizkusi tole sredstvo: v vodi raztopi kloro-Tega apna (dobiš v drogeriji) ln Ra vIiJ v špranje. Baje poma-ga tudi petrolej.
v Muhe in komarje sproti uničuj. Ko zagledaš muho v,kuhinji »ji sobi, jo pokončaj. S tem uni-;18 na tisoče muh, ker vsaka mu-na znese na tisoče jajčec. Muha ,Se silno hitro množi! Da preže-nes muhe iz hleva, ga enkrat na mesec prebeli s tole tekočino: -mešaj na galon vode dva funta galuna. Vse muhe bodo poginile, d to ne škoduje.
st ei!fZPrx°an0 tudi P^anjaj enice, če so ti zašle v spalnico.
Če ;le vsaki dan prezrači in
vri* Je,ta mrčes> ki ti v poletni ocini krati tako potrebno spa-mJ.e ze močno zaredil, tedaj po-J ua vsaj enkrat na teden z in w OČno milnico- V žimnico nasui med po8tel.ino perilo pa
t.« tudi vse dele
zla«« ^tudi tla v 8tl vse špranje in razpoke ne
samo pri tleh, ampak tudi mogoče razpoke ob oknih, vratih, stenah in stropu. Ponovi to vsaki teden in v nekaj tednih bo spalnica prosta mrčesa. Ce se morda tu pa tam še pojavi kaka stenica, ponovi čiščenje, dasi ni več potreba tako temeljito in prepričala se boš, da boš ta nad-1 ležni mrčes odpravila; seveda, če ni sosednje stanovanje vse prenapolnjeno mrčesa in pa če , boš vedno skrbela za čistočo t spalnice.
Komarje preženeš iz stanovanja, če vsak dan zažgeš v sobi malo kafre. Na razbeljeno žerjavico natresi kafre in postavi v sobo. Okna imej zaprta eno uro, potem pa sobo dobro prezrači. Odpri okna navzkriž!
Tudi molje zatiraj. Preglej omare. Vso zimsko obleko razobesi na zrak in v senco. Nato stepi in skrtači, zavij v svež časopisni papir in shrani. Enkrat na mesec pa vse preglej, ker časopisni papir le ni čisto zanesljivo sredstvo, da bi molj ne prišel k obleki in jo razjedel. Med obleko potresi tudi naftalina in mrčesnega praška in obleko shrani v dobro zaprti omari ali skrinji.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Zmleta pečenka
Funt govejega mesa, funt svinjskega (pleče) zreži na precejšnje kose in prepraži na masti. Prepraži tudi nekaj slanine, eno čebulo in pest jurčkov. Ko vse skupaj malo porumeni, postavi na stran, da se ohladi. Nato zmelji na strojčku, in sicer dvakrat. Zmelji tudi dve oriba-
ni, namočeni in otisnjeni zemlji. Vse skupaj dobro zmešaj, osoli, popopraj, dodaj eno jajce in ma-j ar ona. Ce je zmes zelo mehka, dodaj še malo drobtin. Iz te zmesi napravi podolgovato štruco, povaljaj v moki in položi v kozo, katero si obložila s slanino. Dodaj še narezanega korenčka, peteršilja in zelene. Nato peci. Med pečenjem pridno s sokom polivaj in peci kakor navadno pečenko. Ko se je pečenka lepo zapekla, jo polij s pol pajnta kisle smetane in sok malo okisaj z limonovim sokom. Gotovo pečenko zreži, zloži na krožnik in oblij s sokom. Zraven daj va-Ijance in solato. Tako pripravljeno meso je tudi mrzlo zelo okusno, le da ga tedaj ne poliješ s sokom.
★
Riževi cmoki v juhi
Košček presnega masla naj se razpusti; dodaš ^ jajca, 2 rumenjaka, 2 razrezani zemlji brez skorje, malo soli in malo na pol skuhanega riža; iz tega oblikuješ majhne cmoke in jih vkuhaš v juho.
★
Grah brez mesa
Dva kvorta svežega, oluščenega graha deni na kožico, dodaj 1—2 žlici masti (grah potrebuje veliko masti), dve sesekljani čebuli, peteršilja, majarona, jur-čke, paradižnikove mezge, ščepec popra, soli in pusti grah 25 minut počasi dušiti. S tako pripravljenim grahom lahko garni-raš ocvrte telečje zrezke, pečenke in piske. Ako hočeš imeti še enkrat toliko graha, dodaj, ko je grah že dovolj dušen, prežga-nje iz dveh žlic moke in masti ter ga zali j z vodo ali juho. — K takšnemu grahu serviraj polento ali ajdove žgance ali nov krompir.
Dobra pogača
Kolikor tehtajo 3 jajca, toliko pripravi sladkorja, kolikor 2 jajci, toliko presnega masla in ravno toliko moke. Presno maslo zmešaj s 3 rumenjaki, s sladkorjem in limonovo lupino, da dobro naraste. Nato prav rahlo primešaj iz treh beljakov trd sneg z moko vred. Deni v poma-zan tortni model, potrosi z olup-ljenimi ter na listke zrezanimi, z žlico sladkorja zmešanimi mandeljni, pa peci počasi, približno eno uro. Lahko primešaš z moko vred za nožev vrh peciv-
nega praška.
FLIER—Mikhail Gromoff, Russia's star test pilot, one of the three aviators who left Moscow to fly over the North Pole, seeking to reach San Francisco or Los Angeles in record time, over a distance of 5,657 miles. Their plane, with rod wings and silver fuselage, followed on the route flown by their fellow aviators who landed at Vancouver, Wash.
PRAKTIČNI NASVETI
Dobro sredstvo za rast las
— Vejico breze (na drevesu) odreži in vtakni konec ki je ostal na drevesu v stekleničico, katero priveži tako, da se bo sok stekal v stekleničico. Drugi dan odreži drugo vejico in če treba tretji dan tretjo, da dobiš pajnt soka. (Seveda, je čas za to najbolj spomladi, ko začnejo breze .poganjati.) K brezovemu soku primešaj (približno pol funta) čistega alkohola in pol unče rožnega olja, katerega kupiš v drogeriji. To dobro premešaj in si s to vodo maži lase, kar zelo pospešuje rast.
*
Zlate ali srebrne vrvice, ki so počrnele, očistiš takole: Cisto krtačo pomoči v špirit in krtači vrvice, nato jih položi na čisto krpo, da se posuše. Ali jih pa zdrgni s prerezano čebulo in čez nekaj ur jih z mehko gobo umij, nato posuši.
RAZNE ZANIMIVOSTI
ZDRAVSTVO.
NE DELAJ SI PREVEČ
SKRBI, DA NE PRIDEŠ POD KIRURGOV NOŽ
Ameriški internist dr. Walter S. Alvarez je imel v Salt Lake City predavanje o zvezah med afekti in obolenji slepiča. Obrnil se je predvsem na ženske, ko je med drugim dejal:
"Strah pred ločitvijo, a tudi prepiri s taščo in druga razburjenja so neredko vzrok za vnetje slepiča. V nekaterih primerih je zadostovalo, da so odstranili taščo iz hiše, pa so se izognili operaciji slepiča. Vsi "tipično ženski" vzroki razburjenja "so vzroki za vnetje slepiča. Svetujem ženskam zato, naj si urede čim mirnejše življenje, naj se izogibajo hrupa, ljubosumnosti in pretiranih skrbi za gospodinjstvo.
Hrup človeka draži, ga dela nervoznega in pripravljenega za vse mogoče prepire, ki bi jih mirno živeč človek ne mogel razumeti. Ljuhosumnost je motor razburjenja, ki teče noč in dan. Kdor vzame vprašanje gospodinjstva preresno, bodisi glede razdelitve denarja, bodisi glede občevanja s posli, obrtniki itd., ta je že tudi izgubljen in kirurg si že brusi nož zanj. Kdor pa se
zna vsem tem težavam izogniti in se zna sporazumeti tudi z možem in svojci, tega naj zavoljo slepiča ne bo strah. Seveda ne sme pretirano jesti in piti. Pametno, nepretirano dieto je treba vedno upoštevati. Ta dieta ne ohranjuje samo telesa in duše, temevč povečuje tudi smisel za finosti hrane".
DEVET ZAPOVEDI IZ HIGIJENE
1.	Vstajaj rano, podnevi delaj in lezi zgodaj spat.
2.	Preprosta mešana hrana pa voda bodi tvoja jed in pijača. Neobhodno potrebni so pa tudi solnčni žarki in dober zrak.
3 Zmernost in treznost sta najboljši lek.
4.	Snaga obvaruje rje; stroj, ki je večkrat očiščen in namazan, deluje dolgo.
5.	Zadostno spanje nadomešča izgubljene moči in jih krep-ča. Predolgo spanje pa slabi.
6.	Obleka naj bo taka, da se v njej svobodno giblješ in pri-jmerna vremenskim spremembam.
7.	Snažna in vesela hiša je srečen dom. Z zabavami se duh sveži in krepi, preveč zabav pa dovede človeka do razuzdanega življenja in do zla.
8.	Vesela nrav sladi življenje; žalost in malosrčnost postarata človeka pred časom.
9.	Ako delaš z duhom, ne pusti, da postanejo trde tvoje roke in noge. Ce se pa živiš z delom svojih rok, neguj svoj duh in skušaj od dne do dne razširiti svoje duševno obzorje.
-o-
PAR ZDRAVNIŠKIH Električno zdravljenje so poznali že davno pred odkritjem elektrike po Galvaniju. Že stari Grki in Rimjani so zlasti proti glavobolu uporabljali električne stresijaje, ki jih povzročajo slovite z elektriko nabite ribe.
*
Za popolno kopel v kadi je potrebno približno 75 galonov vode.
★
Voda prevaja toploto dvajsetkrat bolje nego zrak, zato ne moremo niti v vrqči niti v mrzli vodi zdržati tako dolgo kakor
v zračni kopeli iste temperature.
*
Zdrav želodec izprazni svojo vsebino kakršna je pač njena prebavljivost, eno do pet ur potem, ko jo je sprejel v črevesje.
ZASLUŽKI VELIKIH KOR-PORACIJ
Chicago, 111. — General Electric Co. izkazuje v svojem finančnem izkazu za prvo polovico 1937, svoto $26,293,604.00 prebitka. V zadnji polovici lanskega leta je imela ta družba le $16,-000,000. prebitka. Prva polovica tega leta izkazuje za celih $10,000,000. več.
-o--
LABORITI PROTI RAZDELITVI PALESTINE
London, Anglija. — Ker v Palestini, kakor znano ni bilo mogoče skoro celo zadnje desetletje priti do kakega kompromisa med Arabi in Židi in ker se dogajajo še vedno spopadi med njimi, je angleška vlada še pred več meseci ustanovila posebno komisijo pod vodstvom grofa Peel, kateri je bila dana naloga, naj prouči in najde pot, po katerem bi se 1 dalo obe sporni stranki prevesti do mirnega sožitja v Palestini. To pa je skoro neizvedljiva stvar in komisija uvidevajoč ,vse to, je prišla do zaključka, da bi bila edina rešitev razdeliti Palestino v dva dela. Kjer je arabska populacija v večini, se naj izroči Arabcem, kjer židovska, jo naj vladajo in upravljajo Žid-je. Arabci so deloma na to pristali. Nočejo pa Židje. Kajti židovsko naseljevanje iz Nemčije v Palestino se še vedno nadaljuje in slednji upajo, da bodo v Palestini imeli veliko pretežno večino in na podlagi tega vodstvo Palestine spada edino le njim, kot večini v deželi. Stvar je zdaj pred angleškim parlamentorti in temu načrtu zlasti ugovarjajo laboriti, meneč, da bi ta-
ka razdelitev povzročala še večje neprilike in spore med Židi in Arabci.
PONAREJEVALEC DENARJA PRIJET
Chicago, 111. — Jos. Na-stassi, je bil včeraj aretiran na severni strani mesta, ko je izvršil roparski napad na nekega automobilista. V ječi je izpovedal, da je ponarejeval tudi denar in je naredil za 314,000.00 kovancev po pol dolarja. Tozadevni aparat so našli potem v njegovem stanovanju. Nastassi pride vsled tega pred poroto.
--o-
BARKLEY VODJA DEMOKRATOV
Washington, D. C. — Ker je bil pokojni senator Robinson vodja demokratske večine v senatu, so na njegovo mesto zdaj izvolili senatorja Alben W. Barkleya, i9 Kentucky. Dobil je samo 1 glas večine, katerega mu je dal illinoiški senator Dietrich.
-o-
KAJENJE PO ZOBNIH POPRAVILIH
Zobozdravniki sicer sami po-gostoma ne opozarjajo na to, toda uvidevni pacienti bodo sami. uvideli, da je kajenje po kirurških posežkih v ustih samo škodljivo. Nikotin dviga krvni pritisk, ker spreminja žilje in to povzroči kaj lahko kakšne motnje pri celitvi ran. A tudi kajenje brez nikotinskega tobaka ni priporočljivo, ker izzovejo ka-tranasti in drugi produkti tobaka ter amonijak v dimu lahko vnetje v ustni duplini.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec''!
Jugoslavijo
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih;
remen »« europa
rzi vlak od Bremen in Europa v Bremmer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki
columbus hansa »« deutschland
Hamburg »« new york
Izborile železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali presejitev vaših eyropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE IS
'cjNORTH GERMAN LLOYD
IQfl Sikirvm __________________
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI
ljubljene prijateljice
JENNIE GABER,
ki je umrla 25. julija 1936.
Minilo je že leto dni, odkar si zavedno zavrla oči. Utihnil tvoj mili je glas — petindvajseti julij za nas nesrečni čas!
1
Težka bila j,e ločitev, še težje bilo je slovo. Z venci rakev ste odeli in položili jo v zemljo.
Draga Jennie ljubljena, nepozabljena mi prijateljica. Za vedno nas si zapustila — ko zemlja hladna te zakrila.
Grob $ cvetjem ti krasili, v trajen vedno ti spomin. Cvetje s solzam* zalili •— naših srčnih bolečin.
Žalujoče prijateljice : MRS. GROHAR in DRUŽINA v Waukegan, 111. MRS. BORŠTNIK in DRUŽINA v Chicago, 111.
Dne 2b. julija 1937.
SPRETNA KUHARICA
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
M
llovdI
——
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 etrani in je lepa v platno vezana knjiga. ,'
STANE S POŠTNINO VRED
$1.5©
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
f Stran J
•AMERIKANSKI SLOVENEC
'm
Sobota, 24. julija 1937
"Dušica
11
8
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
Njene velike rjave, otožne oči so se več ko samo enkrat ujele z Andrejevimi, ki so z neprikritim občudovanjem počivale na nežnem, sladkem-obrazu francoske begunke, in vsakikrat ko sta se njuna pogleda srečala, je šinila rahla rdečica preko njenih bledih lic.
Prisrčen razgovor se je razpredel med francoskimi in med domačimi, pa kmalu se je prikazala med vrati Sally z velikansko skledo juhe. "K večerji prosim!" je poveljeval lord Anton s svojim gromkim glasom in splošno vstajanje in prerivanje je zavrvelo po sodi. Hempseed in drugi gostje so se odpravljali, da narede prostor gladnim beguncem in dokade svoje pipice zunaj v točilnici, Francozi ter Andrej in Anton pa so posedli krog kadeče se juhe.
Le oba tujca se nista dala motiti, brezbrižno in mirno sta nadaljevala svoj domino in pila svoje vino.
i
IV.
v	j
LIGA "DUŠICE".
k
Jellybandovi novi gostje so bili gladni in njegova kuhinja je bila izvrstna. Marljivo je segala družba po Sallyjinih duh-tečih, okusnih izdelkih. Dobrovoljni glasni lord Anton je skrbel za zabavo, vse je govoričilo in se smejalo in kdor jih ni poznal, bi težko verjel, da so trije izmed njih' pravkar s skrajno nevarnim begom ušli krvavi revoluciji Pariza in Francije in da je četrti, mladi Andrej Foulkes, tvegal življenje, ko jih je spremljal čez mejo.
Zaposleni so bili sami s seboj in z večerjo in nobeden se ni brigal za tujca, ki sta edina še ostala od prejšhjih gostov v sobi.
Končno sta se, se je zdelo, naveličala igre in sta izpila vino.
Eden izmed njiju je vstal in si, s hrbtom obrnjen k veseli družbi, zamudeno in počasi obešal svoj široki površnik na ramena. Njegovo oko je za kratek trenutek opazovalo družbo.
Vse vprek so govorili in se smejali Antonovim šaljam. Nihče ju ni gledal.
"Vse varno!" je šepnil tovarišu in ta se je gibčno, kakor zna le človek, ki je tega dobro vajen, spustil za tovariševim plaščem na kolena in je v hipu zlezel pod' široko hrastovo klop poleg mize.
Z gJasnim "Lahko noč!" je njegov drug mirno odšel iz sobe. —
Nobeden večerjajočih gostov ni opazil čudnega obnašanja in ko je tujec zaprl vrata za seboj, so si vsi olajšani oddahnili.
"Končno smo sami!" je dejal lord Anton.
Vstal je in prisrčno napil zdravico na rešitev obitelji Tournayjeve. "In tudi na zdravje gospoda Tournay!" je pridjal. "V Parizu je še sicer, v levovem žrelu, pa u-pamo in Bog daj, da bomo tudi njega v par dneh pozdravili na angleških tleh!"
Gospe Tournay se je tresla roka, ko je dvignila čašo v odzdrav.
"O Bog!" je vzdihnila. "Komaj si drznem upati —."
"Moja napitnica ni samo prazna beseda,gospa!" je resnobno dejal lord Anton. "Vi ste rešeni in na varnem — tudi vaš soprog bo v par dneh rešen —! Ne bojte
se zanj, zaupajte —!"
"Ah, seveda zaupam na Božjo pomoč, — molim —, čakam —."
"Zaupajte na Boga, vsekakor!" se je oglasil gospod Andrej. "To storimo tudi mi vsi. — Pa zaupajte tudi nekoliko v svoje prijatelje tu na Angleškem, ki so se zakleli, da bodo rešili vašega soproga in ga varno spravili čez "Rokavo", prav kakor so rešili tudi vas!"
"Seveda, seveda! Popolnoma zaupamo v vas in v vaše prijatelje! Dobri Bog — saj o vas govori vsa Francija! Saj je kratkomalo čudež, kako so nekateri naši ljudje ušli iz krempljev krvoločnih revolucionarjev! In vse to ste storili vi, gospod Andrej, in vaši tovariši!"
"Mi smo le pomočniki, gospa —!"
"O moj ljubi soprog —!" je zaihtela grofica. "V smrtni nevarnosti je —, vsak dan utegnejo izvršiti obsodbo in —. Kar misliti ne smem na to —! Nisem ga hotela zapustiti —, pa otroci —! Huda, strašna je bila borba med ljubeznijo do moža in med dolžnostjo do otrok —. Niso hoteli brez mene na Angleško —. In vi in vaši prijatelji ste mi slovesno zatrjevali, da bodete rešili tudi soproga! In sedaj smo tu — in soprog je na begu, na strašnem, nevarnem begu —. Preganjajo ga, lovijo ga kakor plašno žival —. V kaki nevarnosti sem ga zapustila —! Ne bi ga smela zapustiti samega —, ne bi bila smela —!"
Utrajnostim žalost je potrla ponosno plemkinjo, bridko je zajokala in Suzana je pohitela k materi, da ji s poljubi posuši solze.
Moški so spoštljivo umolknili vpričo bridke tuge. Lord Anton in gospod Andrej sta v zadregi in nerodno gledala predse. Angleži niso vajeni čuvstvenih prizorov, ne pri sebi, ne pri dragih —.
"Kar mejie zadeva," je rekla Suzana in z mokrimi zaupljivimi očmi pogledala gospoda Andreja skozi gosto mrežo kostanjevih las, ki so se ji usuli čez čelo, "— jaz brezpogojno zaupam na vas in vem, da bodite očeta varno pripeljali na Angleško, — prav kakor ste nas —!"
Tako zaupljivo in s tolikim poudarkom je govorila, da so se vsi nasmehnili in tudi materi so se kmalu posušile solze.
"V zadrego me spravljate, komtesa!" je odgovoril gospod Andrej. "Preveč hvalite mene! Jaz sem le skromno orodje v rokah našega velikega zapovedni-ka^ njega, ki je zasnoval in izvedel tudi vašo rešitev."
Z vnemo in gorkoto je govoril in Suzana g a je začudena glecfela.
"Vašega zapovednika — ?" je radovedno vprašala gospa Tournay. "Seveda —! Saj morate imeti nekoga, ki vas vodi! Da nisem prej na to mislila —! Pa povejte mi, kje je, kdo je — ? K njemu moram, takoj moram k njemu, in jaz in moji o-troci ga bomo na kolenih zahvalili za vse kar je storil za nas."
"Zal, gospa, — to je nemogoče!" "Nemogoče —? Zakaj?"
. "Zat0 ker "Dušica" deluje na skrivnem m ker je njegova osebnost znana le njegovim najzvestejšim tovarišem, in tudi tem le pod slovesno prisego —"
(Dalje prihodnjič)
Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla:
Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec"
ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vpra' šajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
Tel. Canal 5544
1849 W. Cermak Road
Chicago, Illinois
FILM — SLABA ŠOLA
V francoskem mestecu Me-aux so prijeli in zaprli tri male deklice, hčerke najbogatejših staršev v mestu zaradi vlomov.
Otrokom so dokazali, da so večkrat vlomili, čeprav deklice niso stare več kakor 9 do 13 let. Kljub svoji mladosti pa so znale male punčke tako imenitno vlamljati, da so izbrale vedno najbogatejše vile. Izbrale pa so navadno take kjer so vedele, da so lastni ki za več dni kam odpotovali. Nato so te prazne hiše vsa tri dekleta počastile s svojim obiskom in so iz praznih vil pobrale vse, kar so le mogle nesti seboj.
Preiskava je dognala, da so deklice najrajše gledale razbojniške filme, ki so potem v mladih dekletih razvneli domišljijo, da so se lotile tega, kar so s tako naslado v filmu gledale. Vse tri deklice so seveda morali oddati v po-
boljševalnico. ima kino.
Na vesti jih
FRANCO ZAGOTAVLJA ROJALISTE
Salamanca, Španija. — General Francisco Franco, vodja belih čet v sedanji španski civilni vojni je izjavil predvčerajšnjim, da Španija bo lahko postala zopet monarhija, če beli zmagajo. "Seveda," je dejal Franco, "ne več monarhija starega tipa, pač pa taka. ki bo mostila med starimi tradicijami naše dežele in novim socialnim in gospodarskim redom, ki se sedaj uveljavlja ^vsepovsod " Izrazil je tudi željo za tretjega sina bivšega kralja Alfonza. ki mu je ime Don Juan in kaže baje izredno talente. Ta Francova izjava ie povzročila veliko veselje v vrstah šnanskih rojalistov. Pristaši slednjih baje tvorijo dve vojaški divizije v beli armadi.
i*isano polje
J. M. Trunk
Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni.
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo— nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — Zaprto ves dan ob nedeljah.
II. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Corner Loomis St., Chicago, 111.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
De Valera razočaran.
Morda nimam dosti vpogleda v sedanje borbe Ircev, zdi se mi pa, da se tudi med Irci ponavlja, kar se vedno prikazuje, kadar gre za odločitev med nekim vrlo idealnim strmljenjem in med materiel-nimi interesi. Do tisoč let že imajo Irci borbe, zdaj bi izgledalo, da bi bila neka neodvisnost mogoča. De Valera je napravil načrt, predložil načrt pred narod za odločitev in je nad izhodom odločitve, kakor pišejo, razočaran. Napol za, napol proti. Kdor ima nekoliko vpogleda v take borbe, nikakor ne more biti razočaran. Kako idealno strm-jenje se ne uveljavi kar čez noč. Materielna stran je nekaj povsem naravnega, saj od samih idealov nihče ne more živeti. Ideal vodi skozi suho in prazno puščavo, lonci napolnjeni z mesom so le v Egiptu. V modernih časih so neke industrije neobhodno potrebne naravnost za obstoj. Angleška je bila več ko skromna za Irsko. Nekoč so Ircem vzeli celo zemljo, zdaj so Irci prišli do zemlje v zadostni meri, pa je zemlja sko-roda edino, kar jim nudi po-goj za obstanek. Ko so Irci le pritiskali za neodvisnost in se je Angleška morala vdati, je pritisnila na zemljo in njene proizvode. Industrija potrebuje časa, nai*od mora pa živeti, na Irskem skorodu izključno le od zemlje, in tu je Anglija zaprla vrata. Odtod razočaranje nad izidom narodne odločitve: ideal je prišel v navzkriž z materielnimi interesi, in očividno so bili ti interesi premočni, da se ideal še ne more uresničiti. Še bo treba borb. Materielna stran se mora okrepiti, ideal mora dobiti podlago, potem se morda uresniči tudi ideal. Tako na Irskem.
Nekaj sličnega so doživeli koroški Slovenci, ko so stali nenadoma pred odločitvijo med idealom in materielnimi interesi. Materielnost, gospodarski odnošaji.so zmagali ali vsaj vplivali pri odločitvi, na-
PRODA SE
za zelo nizko ceno za samo $2500. hiša s 6 sobami. Izredna prilika za kako slovensko družino. Proda se radi smrti mojega brata. Pridite, da Vam hišo pokažem. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Leo Mladich, 1941 W. Cermak Road, Chicago.

ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
rod pa je zapisan počasnemu izumiranju. To je bilo razočaranje na Koroškem pri plebiscitu.
Ali nimamo še vedno neko — jugoslovansko razočaranje? "Od Triglava do Balkana" ..in še malo dalje je pač tudi ideal. Ampak ti šmenta-ni materielni interesi, ki se pojavljajo skoroda na robu vsake vasi. Že prve dni je bilo vse polno razočaranj in teh je še danes na koše. Tu jezik, tam vera, in kjer ni jezika ne vere, so davki, in borba gre naprej, ideal se ne more uresničiti.
Siloviti Mirabeau je bil duša za resničen ideal, ko je prišlo do francoske revolucije, in v bistvu se mora priznati, da je bila osvoboditev nižjih slojev, tretjega stanu, nravi ideal. Isti siloviti Mirabeau pa je v kratki dobi borbe umrl zlomljen, ker je videl, da se ideal ne uresničuje in prehaja na pota mdeseboj-nega uničenja. Kralj Ludovik XIV. je zasledoval neki ideal, enako cesar Jožef II. O teh idealih se lahko razpravlja, ampak oba sta umrla—razočarana. ker nista mogla uresničiti ideala.
Čudno je, da je jugoslovanski kralj Aleksander natančno vse uredil, ko je odpotoval na Francosko in bil umorjen. Čudno. Ali je le slutil, ali videl in vedel malo več ? Morda je bil enako — razočaran nad jugoslovanskim (idealom. '
Če je zdaj de Valera nad Irci razočaran, nikakor ni edini,dosti jih je bilo že pred njim in jih bo še tudi za njim. Ideal je pač ideal, in kak političen ideal je silno trden oreh.
— Peking, Kitajska. — Na tukaišnjem japonskem poslaništvu, katerega straži ja-bonska straža so bile včeraj dve Američanki Mrs. H. Jones iz Detroita in Miss Carol Lathrop iz Washingtona sprejete na zelo surov način. Ko so protestirale proti takemu obnašanju so jo stražniki na poslaništva povrhu še obrcali. Japonska prijaznost proti Američanom!
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN .1. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
CHICAGO, ILL.
Tel. Canal S817
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,