Glas zaveznikov Let«ii.št. 174 Informacijski dineonik A I. S._cena2m nTo, kar hočemo, ni samo obsodba vojne, temveč zgraditev varnega in svobodnega sveta“ TRST, petek 11. januarja 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PeUloo 13 • Telefon it 93854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (oemrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. 1» SocietA per la PubbliclUl in Italla, Trst vta Silvio PeUloo it 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. R. ATTLEE) (CLEMENT Otvoritev ustanovne skupščine Združenih narodov ob prisotnosti 2.000 oseb- Izvolitev belgijskega socialista Henrika Spaaka za predsednika glavne skupščine - Sovjetski predlog o javnem glasovanju za norveškega zunanjega ministra dr. Lieja odklonjen - Danes drugo zasedanje I/Jndon, 11. januarja Včeraj popoldne ob 16. url so zastopniki 51 držav začeli z delom, katerega namen je po besedah britanskega ministrskega predsednika Cleroeota R. Attleeja »ustvariti svet, ki bo varen in svoboden ln v katerem bo vladala pravičnost in moralni zakon*. Prostor, v katerem so se delegati zbrali, je velika dvorana, v kateri Je zdaj približno 2000 oseb. Na eni strani Je postavljen elegantno okrašen oder. Vsa dvorana ln stene so prevlečene z zlatom in modro barvo, to je z barvami, ki so krasile prostore konference v S. Franciscu. Na sredi odra je miza s tremi stoli, kjer je predsednik. Pred to mizo, ki je pozlačena, so postavljeni mikrofoni, ki so prenaša!! predsednikove besede v dvorano in po vsem svetu. Takoj pod odrom je majhna tribuna, odkoder bodo delegati govorili na skupščini. Sredi dvorane so dolge lesene mize in stoli Prevlečeni z modrim blagom, kjer bodo zavzeli prostore svetovalci in tajniki. Dvorana ima tri galerije, od katerih je ena namenjena občinstvu. Druga zelo velika, ki je namenjena predstavnikom tiska in je nabito polna časnikarjev, ki so prišli iz vseh krajev sveta. Tretja galerija je postavljena prav nasproti ter namenjena važnim obiskovalcem. Lahko Je opaziti mnogo znanih osebnosti britanskega javnega življenja, med katerimi so tudi člani imperialnega glavnega stana. v prvi vrsti je vodja letalstva maršal Tedder, ki Je bil namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških ekspedicijskih sil. Edino izjemo v barvah poleg zlate ln modre je kovinska obla, ki visi na zidu za odrom. Nobene zastave ni videti v tej dvorani. Ko je predsednik povzel besedo, so skozi okna prihajali poslednji žarki januarskega dneva. Govor predsednika pripravljalnega odbora Dvajsetpet let po sklicanju prvega zasedanja Zveze narodov, »e Je dr. Edvard Zule ta Angel, predsednik pripravljalnega odbora ta zastopnik Kolumbije, dvignil s svojega sedeža v dvorani »Central Hallz v Londonu, da bi začel ta drugi težavni poskus za dosego miru na svetu. «Ne moremo se en. krat prevari« upov, katere goji v nas človeštvo*, je rekel predsednik pripravljalnega odbora. Ta njegov spomin vsebuje svarilo glavni skupščini Združenih narodov. Predsednik pripravljalnega odbora j* pozval velesile, da morajo prevzeti večji del odgovornosti za mir in varnost ter v ta namen vzdrževati med seboj prijateljstvo in soglasje, ki so bistvene in nespremenljivo osnove Združenih narodov. Spomnil je prisotne, da so druge " Podpisom listine iz San Francisca izgUbtle u M kar ~ncTtJefra- J* <^1 svoje suverenosti. Prispe,e 8Q to ^ ker so bil« Preju,;^ da 8tojimo na pragu nove dobe, v kat,ri ^ njihova varnost uživala jajmlvo vseh. Najboljši nabiti, kako lxx)o male države mogle uveljavi« sv0j vpliv v okviru Združenih narodov bo v tem, če bodo dale dokaz o svoji razumnosti, jasnosti presojanja in čuta pravičnosti pri vseh svojih zahtevah. Po mnenju predsednika Zulete, zastopnika južno ameriške državice Kolumbije, je J^en znak •makosti, ki vlada v ustanovi Zdnu-“enlb narodov in katero uživajo V*1 njeni člani, »odlikovanje, ka-tet*° je današnja glavna skuip^ina fa*a neznatnemu zastopniku maj- izvtran'WUke repubUke žPan8k°ga .V«‘«t.v predsednik« Prvo presenečenje H«nryjlakqe®a vnanjega ministra veva n\L Paaka »o ^volili pr' Z(lt'iiž£nihae'1nika 8'avne skupščine Prvo n narrx:°v. Zdni/.enirest!nevenje na konferenci J® s°vjeuknar0d0v 80 do^ive"> k0 myko p,.,..'. Poslanik Andrej Gro- PredsodnikVc’a imcnuJ«Jo za zunanjega *kui>”lrla norveškega Liee.. ministra Hemprygue Splošno so * ■tavanje dr ^ Ime- «a odi ~ 8paaka ne bo naletelo za „r^r°myko izjavil' da J® predsei'nivk0 del®8acljo izvolitev bajh^u ka važna zadeva in bi bil J Pripraven kandidat za to mesto norveški minister Lie. »Norveška je bila žrtev nemčkega napada, je izjavil sovjetski poslanik. Norvežani so odločni borci za demokracijo in so se izkazali, da znajo kljubovati nemškemu napadu*. Gromyko je nadalje dejal, da ni mogoče dvomiti v diplomatsko spretnost norveškega ministra, ki uživa spoštovanje vse države. Sovjeti zato upajo, da bo njegova kandidatura našla podporo. Kandidaturo norveškega ministra so podprli ukrajinski, poljski in danski zastopnik. Ukrajinski zastopnik Dimitrij A. Manuitekl je predlagal, da bi izvolitev norveške- ga ministra bila javna z vzklikom. Ta predlog so odklonili s petnajstimi proti devetim glasovom in tako dali prednost tajnemu glasovanju. Henry Spaak je nato zasedel mesto predsednika z besedami: »Istočasno sem ponosen in ginjen za brezmejno čast, ki ste jo s tem priznanjem hoteli storiti meni in moji državi. »Dodal jo, da bo jutri imel svoj uradni govor*. Sestanek so zaključili in. preložili na danes ob 16. uri. Henry Spaak je znan, ker je bil devet meeeoev najmlajat evropski ministrski predsednik. Poleg Pitta in Kerenskyja je bil najmlajši ministrski predsednik, ki ga je kakšna evropska država kdaj imela. Mož velike fizične moči je svojo politično spretnost podedoval po materi, ki Je bila prva ženska v belgijskem senatu. Henry Spaak Je bil prvi socialist, ki Je postal maja meseca 1938 belgijski ministrski predsednik. Septembra 1939 je bil imenovan za zunanjega ministra. Za časa nemškega vdora v Belgijo »e mu je komaj posrečilo pobegniti skupaj z drugimi člani belgijske vlade in je našel zatočišče v Londonu, medtem ko je moral pustiti v Belgiji svojo družino. Svet ljudskih komisarjev ukrajinske republike je imenoval odposlanstvo sovjetske Ukrajine za prvo zasedanje skupšč.ne Združenih narodov. Sestavljajo ga ljudski komisar za zunanje zadeve sovjetske socialistične republike Ukrajine, Manuilsky, kot vodja odposlanstva, član ukrajinske akademije umetnosti Bazaan Petroveky in uradnika ljudskega komisariata za zunanje zadeve ukrajinske republike Vojna ln Tarašenko. Manuilsky je že bil vodja ukrajinskega odposlanstva na sestanku v San Franciscu. Senator Vandenbcrg, o katerem so bili mneoja, da se ne strinja z Byrnesom v vprašanju nadzorstva nad atomsko energijo, Je izjavil, da ga je Byrnesova izjava v Londonu zadovoljila. Z njo ga je Byr-nes zagotovil, da ne bodo odkrili nobene tajnosti atomske energije, ne da bi prej izvedli koristne sporazume o varnosti. Razen tega mora senat odobriti predloge, ki jih bo komisijo za atomsko energijo predložila organizaciji Združenih narodov. Odboru glavnih vojaških stanov Združenih narodov bodo prisostvovali kot stalni zastopniki glavnega stana, admiral sir Moore Henry, general sir Edwin Morris ln letal- ski maršal sir Guy Garrod. Tl bodo člani odbora, ki bo stalno zasedal. Ce bo potrebno, se bodo preselili v Ameriko ali v drugo državo. V izredno važnih prilikah »e bodo tudi voditelji glavnega stana udeležili osebno zasedanj odbora. Udeležba generala De Ganile General de Gaulle Je izjavil, da «bo od same konference odvisno*, če se bo udeležil glavne skupščine organizacije Združenih narodov, Ze prej so poročali, da je general de Gaulle obvestil angleško vlado, da bi se udeležil glavne skupščine, ako bi razgovori zahteva'l njegovo prisotnost. ZAPISKI Oti/oriti/eni govor Clementa Attleeja eGospod predsednik, gospe in gospodje, imam tast otvorill to veliko skupSčino predstavnikov Zdru-lenih narodov. Predvsem se vam Selim zahvaliti, gospod predsednik, za val lepi govor in Selim poleg tega izraziti svoje spoitovanje in sam prepričan da vsi čutimo sijajen način, s katerim ste reSili trde in valne naloge predsedniku pripravljalne komisije. Sinoči smo siliali vzvišen govor Nj. Vel. kralja, ki je razložil v nekaj besedah pomen naloge, ki jo moramo rešiti, življenjsko vainost problemov, ki so na dnevnem redu in Sivo željo vseh narodov britanskega Commonivealtha, v katerega imenu je govorih Tako se bo to prvo zborovanje organizacije Zdrur Šenih narodov zaključilo s popolnim uspehom. ,Zvestoba načelom zmage*1 Imel sem priliko, da sem prisostvoval razgovorom v San Franciscu, kjer smo sestavili listino Zdruienih narodov. Istoiasno je bil znak zvestobe načelom naie smoge in spoznanja, zakaj smo se borili. Glavni smotri izraženi v uvodu in v prvem členu listine Združenih narodov imajo popolno zaslombo naie vlade. Vpam. da tudi v vseh prebivalcih te države, kateri koli politični stranki pripadalo- . \ Zavedamo se, kot mogoče Se nikoli, da je človeštvo pred razpotjem. Dvakrat je za časa mojega življenja vojna prinesla nepopisno trpljenje vsemu človeštvu, ce l morala priti tretja svetovna vojna, bi lahko zavrta civilizacijo za več pokolenj in delo milijard in milijard mož in žena bi bilo uničeno za (talilo dobo. Uvod listine Združenih narodov označuje v občudovanja vredni ob-liki ideale, za katere so dali možje ln žene svoja življenja v času vojne. Potrditi ta načela je lahko, mnogo težje je napraviti iz tega delavno resničnost. V prizadevanju vojne m-petosti je mogoče osnovati lepe ideale s praktičnim prizadevanjem-Ko smo ostali v poletju 1910 sami v boju in v veliki nevarnosti invazije, je bilo celotno prebivalstvo navdušeno za dosego skupnega navržena in ta volja je bila takoj prestavljena v dejanje. Vsak mož 111 vsaka žena je bila pripravljena služiti tam, kjer je bilo njihovo delo potrebno. Moč odločitve je ostala nedotaknjena v petih letih vojne. »Z duhom požrtvovanja“ V teh petih letih, ko so države stopale druga za drugo v boj, je bi-,0 prizadevanje bojevnikov in delavcev ter težnja za obstanek naroda v mnogih državah, namenjeno e enemu cilju: zmagi. Koristi posameznih oseb in težnje poedinih prodov so izginile v skupnem pri- ?a?tZnnniDWCS' k0 >e P°-astiia nase orožje, moramo stre-- . tem’ ustvarimo stalne ,..”c °f?oiale> 3 enako zavestjo, Zt požrtvovalnim duhom in voljo nadknuti posamezna na- 1 VL? T* in * e™kim du- T nčiti krit m nam * pre- koračiti kritične vojne trenotke. Zato moramo vsi sodelovati pri naiern delu s prepričaniem v nje, n0 izredno življenjsko važnost Organizacija Združenih narodov mora postati odločilen jaktor v zunanji politiki. Po prvi svetovni vojni je bila tendenca, da bi imeli Zvezo narodov kot nekaj izven zunanje nor-mulne politike. Vlade so nadaljevale svojo staro pot in sledile individualnim sredstvom- ter temeljile svojo politiko na sli, ne da bi ra- «Ko smo stali poleti 1940 sami v boju...» zumele, da je svet nastopil novo dobo. ' V starih časih so plemenitaši in njihovi vazali medsebojno vodili vojne ne glede na oblast osrednje vlade. PriSel je trenotek, ko so zasebne vojske ukiniti in vzpostavili zakon po vsem otoku. To kar so v malem izpolnili v Veliki Britaniji in v drugih državah, se mora uresničiti v svetu. »Nedeljivost miru*' Mi vsi moramo priznati resnico, ki jo je proglasil sovjetski zunanji minister v Ženevi, da miru ni mogoče deliti. Ce gledamo na pretekla leta, lahko določimo izvor te vojne v napadalnih dejanjih, katere važnosti do zdaj Se niso poudarili. Dejstvo, da se ni bilo mogoče upreti japon- V zadnjih petih letih so Hitlerjevi napadi v Evropi pripeljali v vojno može vseh kontinentov in vseh otokov. To dejstvo nas mora dovesti do prepričanja, da je blaginja vsakega posameznika izmed nas povezana z blaginjo vsega sveta, da smo mi vsi nerazdružljivo povezani drug z drugim. Vesel sem, da se ustava Združenih narodov ne bavi samo z vladami in državami ali politiko in vojno, ampak tudi z osnovnimi potrebami ljudi, katerega koli plemena, barve ali vere. V tej ustavi potrjujemo naSo zvestobo osnovnim človeškim pravicam. Za nas je svoboda posameznika v državi bistveno dopolnilo k svobodi države v skupnosti narodov sveta. Poleg tega ugotavljamo, da sta socialna pravičnost in visoka živ-Ijenska raven za vse, glavna čini-telja v pripravi in vzdrževanju miru v svetu. Dejal sem, da je rešitev vprašanja miru danes kot le nikdar prej iivljenske važnosti. Naj-brže mi na tem otoku, kjer smo bili toliko časa varni pred vsakim- napadom, obvarovani z zidom, ki ga predstavlja morje, se zdaj bolj, kot vsi drugi, zavedamo, da živimo v novi dobi. Napredek mogočnega u-ničevalneg-a orožja, ki deluje iz dalj-njih oporilč, je uničil domilljijo o izolucionizmu. Pojav atomske bombe je samo najbolj svež izmed itevilnih opominov človeltvu, da v primeru uničujoče sile ne bo mo. goče nadzorovati neizmernih rule-vin in skoraj popolno uničenje bo doseglo najbolj civilizirane dele človeštva. Zato sprejmem z zadovoljstvom odločitev, da se preda komisiji Združenih narodov vse vprašanje nadzorstva nad atomsko ener- skim napadom na Daljnem Vzhodu gtjo. V tem odkritju vidimo jasno in napadom fašističnih voditeljev pred seboj vprašanja, ki se jih mo- Itaiije, je dovedlo do neizogibne kršitve zakona in do druge svetovne vojne. derni svet mera lotiti. Odkritje je iznajaba, ki je polna neizmernih možnosti, tako v uničevanju kot v Sporazum v Grčiji Enotnost liberalne ln ljudske stranke o političnih ln gospodarskih vprašanjih - Sknpna lista za volitve Atene, n. januarja Po dolgih tajnih pogajanjih so liberalci (Venizelosovi rcpublikani-dj in Tsaldarisova ljudska stranka (monarhisti) dosegli popoln sporazum o različnih političnih in ■ gospodarskih vprašanjih. Sporazum so dosegli tudi 0 preložitvi plebiscita o ustavnem vprašanju do marca 194S. V britanskih vladnih krogih odločno zanikujejo vest, po koten je britanska vlada nudila svojo podporo za dosego sporazuma v Atenah med populistično stranko in Ventzelosovo liberalno stranko. Vesti, ki so prispele v London, po katerih so sporazum dosegli s polno podporo «prijateljev Grčije» v inozemstvu in posebno s podporo britanskega zunanjega mini- stra Bevina, imajo v Londonu za jasen poskus, da dosežejo naklonjenost javnega mišljenja. Ministrski predsednik Sophoulis, je govoril o dokončnem sporazumu med desničarsko ljudsko stranko in med levičarsko liberalno stranko, katere voaja je Eopho-cles Venlzelos, je označil sporazum kot poskus odstranitve vlade. Sophoulis je izjavil tisku, da ni obveščen o razgovorih in dodal, da se ne čuti liberalna stranka na noben način vezana s sporazumom. Ljudska stranka m Venizeloso-va frakcija liberalne stranke sta izjavili, da sta se odločili, da bosta predložili pri volitvah skupno listo. Kazen za sodelovanje e eovražnlkom - v Angliji London, 11. januarja Bivšega častnika angleške vojske, 36-Ietnega Normana ftaillie Steivarta, so obsodili na 5 let prisilnega dela zaradi sodelovanja s sovražnikom. Sodnik kazenskega sodišča jo izjavil, če bi Rtcv urt;! p-f* rneva v Nemčijo, kot so to pri razpravi nasvetovali, bi mogli nastati mednarodni zaplctljaji. Ko ga Je sodišče obsodilo, je sodnik Oliver izjavil, da bodo jetnlški uradniki obveščeni, da bo Steivart lhoral zapustiti Anglijo takoj, ko bodo vprašanja življenja v Nemčiji zadostno rešena. Sodnik Oliver je pristavil: c Anglija vas ne potrebuje več.» blaginjo človeštva. Od narodov, ki Hve na tej zemlji, je zdaj odvisno, da se s pomočjo svojih predstavnikov odločijo za življenje ali smrt. jaz mislim in upam, da je vsak delegat, ki je danes tu, navdahnjen ne samo z odločitvijo, temveč tudi Z upanjem. Mi Imamo vedno med seboj skeptike in pesimiste, ki pravijo, da so vojne vedno obstojale in bo 'tako tudi v bodoče ter označujejo neuspeh Društva narodov kot vzrok skepticivma v pogledu uspeha organizacije Zdruienih narodov. »Neuspehi - preizkušnje,, A napredek civilizacije Je vedno bil v vrsti neuspehov, ki predstavljajo preizkušnje. Dd vam označim primer, dovolite, da navedem zgodovino gibanja etrade umons* vrho neuspehov. Po vsakem porazu so skeptiki in strahopetci pravdi: «Ne morete spraviti k sporazumu delavcev, ker je egoizem posameznika preveč močan.* A dokončno so dosegli združitev. Gojim globoko prepričanje, da bomo storili tako, da bo organizacija Združenih n&rodov predstavljala uspeh. Napake, v preteklosti so Jtas mnogo naučile. Staro Društvo narodov je imelo mnogo pomanjkljivosti in najbrže je bila glavna pomanjklji-vost ta, da se dve veliki diiavi, Združene države in Sovjetska zveza, nista že od začetka udeležili nje-nega delovanja. Danes je svet zdiu-žen kot ie nikdar prej. Polog tega je ustanovitev nove organizacije v glavnem realistična, ker predvideva uporabo sile, da se upoštevajo zakoni. Mislim tudi, da zdaj vsi možje in žene vseh narodov bolje razumejo vrednost tega, kar predstavlja dobitek igre. Da napravimo iz te organizacije živeča stvarnost, moramo dosen podporo, ne samo vlaŠ, temveč ljudskih množic vsega sveta. Te množice morajo razumeti, da u-stverjemo obrambo navadnih mož. Navadni državljan je v večji men pod pritiskom bojazni gospodarske negotovosti, kot vojne. Vsakega posameznika moramo prepričati, da se vse stvari, o katerih bomo razpravljali na tej konferenci, nanašajo na vse in imajo vpliv na družinsko življenje vsakega moža, žene in otroka. Brez socialne pravičnosti in gotovosti ni trdne podlage za mir, ker 1bet soctatno upropa-ščentml in tistimi, ki nimajo ničesar izgubiti, gangsterji in napadalci nabirajo svoje pristaši. Zeto mislim, v kolikor je važno delovanje Varstvenega sveta, ni manj važno napraviti iz gospodarskega in socialnega sveta učinkoviti mednarodni organizem. Potrebnost mednarodne vojske Policijska sila je neobhodno potreben del civilnega občestva. Cim večja bo socialna gotbvcst in zadovoljstvo prebivalstva, lažje bo doseči končni cilj. To kar hočemo, ni samo obsodba vojne, temveč ustanovitev varnega in svobodnega sveta, ki bi ga upravljala pravica in moralni zakon. Hočemo potrditi prednost pravice nad silo in skupne dobhete nad egoističnimi in strankarskimi cilji. Mi smo se lahko danes zbrali v tej starodavni hiši svobode in reda. ker je na tisoče smelih moi in žena trpelo in umiralo, da bomo mi lahko živeli. ' Ob spominu na te velike žrtve moramo zdaj dokazati, da ,«imo manj vredni za izvrševanj« te velike naloge, da nismo manj nestrpni in da nimamo v sebi manj požrtvovalnega duha. Moramo In hočemo uspeti.* 7tlir na Kitajskem CUNGKING, 11. januarja. — Izdali so ukaz za prekinitev državljanske vojne. Ukaz za prekinitev sovražnosti, ki sta ga izdali obe sdvražni stranki in s katerim prenehajo sovražnosti med kitajsko narodno vlado in kitajskimi komunisti, je sporočil generalisim Cangkajšek v začetku seje posvetovalnega sveta, katerega članice so razne kitajske polil ične stranke. Ukaz odreja takojšnjo prekinitev vsakršnega gibanja vojaških čet, izvzemšl prevoz narodnih sil v Mandžurijo in čet, ki imajo nalogo obnoviti kitajsko suverenost na teh področjih. Sporazum za prekinitev sovražnosti pomeni srečen zaključek mirovnih pogajanj med generalom Cang Cu-nom, zastopnikom kitajske vlade, ter komunističnim generalom Cu-En-Laiem. General George Marshall, posebni odposlanec predsednika Trumana na Kitajskem, se je udeležil sestanka. Ukaz sta objavila generaBsim Cangkajšek in Mao Ce Tung, komunistični vodja v Jenanu. Kot dopolnilo k nkazu, da prekinejo sovražnosti, je tudi nkaz, da vzdržujejo prometne zveze med obema strankama. (International News Senice* javlja, da bodo zastopniki komunistov, osrednje vlade in Združenih držav bivali v Pekingu ter nadzorovali Izvrievanje sporazuma o prekinitvi sovražnosti. Agencija (International News Service* dostavlja, da bodo izdali ukaze zastopnikov generailsima Cang-kajška, in sicer po izvršnem odboru glavnega stana ge-neralisima Cangkajška. Razprava v NOrnbergu Zvesti tovariš Hans Frank iztrebljenj« poljskega naroda In Židov - namen njegove uprave na Poljskem NUmberg, II. januarja Tri ta osemdeset zvezkov dnevni, ka bivšega guvernerja zasedene Poljske, Hansa Franka, so predložili kot dokazUno listino mednarodnemu vojaškemu aodlMu pri razpravi proti Franku in drugim 20 večjim nacističnim vojnim zločincem. Podpolkovnik W. H. Baldwta, član sveta tožilcev Združenih d.žav, je otvorll preiskavo proti Franku ter podal sledeči izvleček obtožon-čevega dnevnika: «28. avgusta 1942. Izjavljam, da sem ta bom vedno nacionalsocialist ta zvest tovariš Fiihrerja, Adolfa Hitlerja, katero, mu sem služil že od leta 1919». Po trditvah v njegovem, dnevniku Je Frank na sestanku okrajnih voditeljev v Varšavi decembra 1940 izjavil: «To deželo mora vladati odločna ln močna oseba. Poljaki mo-rajo Imeti občutek, da mi ne gradimo zanje zakonite države in da Imajo oni tu le eno dolžnost, t. J. ponižno delati.* V Krakovu Je Frank 14. Januarja 1944 dejal: «Ko bomo zmagali, se bomo lahko, kar se mene tiče, rešili Poljakov, Ukrajincev in vseh tistih, ki so nam na poti. Naj se zgodt kar koli. Izjavil sem, da bo za vsakega Nemca padlo 100 Poljakov.* 9. septembra 1941 Je Frank napisal v svojem dnevniku, da Je večina Poljakov prejemala dnevno le 600 kal., medtem ko Je neobhodno potrebnih najmanj 2200. Pripomnil je, da je bilo 40% Poljakov bolnih. V avgustu leta 1942 Je Frank napisal, da so znižali živilske obroke Poljakom skoraj za polovico ,da bi lahko poslali večje količine živeža v Reich. Pripomnil Je: «To se mora Izvršiti hladnokrvno in brez usmiljenja. Svet bo smel zvedeti le slučajno o smrti enega ali dveh milijonov Zidov, ki smo Jih določili, da umro od lakote. Ce Židje ne bodo umrli od lakote, bomo morali uvesti druge učinkovitejše ukrepe.* štirinajstega decembra 1942 Je presegalo število poljskih delavcev, ki so Jih poslali v Nemčijo 940 000 «Velik uspeh* je izjavil Frank. Pet ta dvajsetega Januarja 1943 se je Frank razgovarjal v Varšavi z državnim tajnikom Kriigerjem o vprašanjih »kolonizacije* Poljska s strani Nemcev. Ob tisti priliki Je Frank dejal: «Se ne smemo zgroziti ob dejstvu, da je bilo 17 tisoč oseb ustreljenih. Bile so to le vojne žrtve.* Kasneje Je Frank Izjavil: »Zavedati se moramo, da smo vsi, ki smo danes tukaj zbrani, na Rooseveltovem seznamu vojni zločinci. Caat ml je, da sem prvi na tem šema. mu.* Ze poprej Je ameriški Javni tožilec Walter Brudno predložil obtožnico proti Alfredu Rosenbergu, v kateri Je orisal z dokazi Ro-senbergovo sodelovanje pri operacijah za vpoklic na prisilno delo, pri zaplembi židovske imovine na zasedbenem vzhodnem ozemlju ta pri izkoriščanju tega ozemlja s strani nemških državnih tvrdk. Brudno je izjavil, da Je ena sama teh tvrdk prejela ta odposlala v dveh letih in pol v Nemčijo ln nemškim oboroženim silam 9.200.000 ton žita, 2 milijona ta pol ton krme, 3.200.000 ton krompirja ta 1075 milijonov Jajc. Kongres Italijanske socialistične stranke Rim, U. januarja Ob zaključitvi svojih del je preučil centralni odbor socialistične Stanke priprave za sklicanje narodnega kongresa, ki je določen za čas od 4. - 10. aprila t 1. Kot sedež so predložili Genovo in Firence. Avstrija zahteva London, 11. januarja Angleška poročevalska sluiba V Nemčiji javlja, da je avstrijska vlada predložila zaveznikom spomenico, v kateri zahteva priključitev severnega dela Južne Tirolske K otvoritvi zasedanja Združenih narodov Ni že gotovo, ali bodo vsa ali samo nekatera od teh vprašanj preučevali na tem sestanku. Naravno je želja, d* odstranijo število nasprotij pri razpravah, ko bo glavna skup-ičina dokončno izoblikovan organizem. Popolno zaupa« rešitev teh težkih vplašanj skupščini, ko j« bila komaj ustanovljena, bi pome. nil ognjeni krst, iz katerega bi lahko izšol ugled nove ustanove zelo okrnjen. Naravno je, da mnoge države želijo predložiti svoje pritožbe in svoje teiave; odvisno bo torej od sposobnosti predsednlštva, če bo znalo vse te okolnosti obvlada« in drža« v primernih mejah. Mnoge Izmed malih držav so moskovske odločitve tolmačile tako, da vidijo v njih poskus treh velesil, zadrža« izključno v svojih rokah reševanje avetovnth vprašanj; tako tolmačenje bo neizogibno okrepilo težnjo malih držav, da bodo na skupščini skušale utrditi pravico malih narodov, naj se upošteva tudi njihov glas, pravico, ki načeloma temelji na prvi moskovski izjavi, katera zatrjuje, da mora nova mednarodna organizacija sloneti na načelu suverenosti in enakosti vseh narodov, ki ljubijo mir, ter mora biti dostopna vsem državam, malim in velikim. Tri velesile bodo imele nalogo, da razpršijo to bojazni malih držav ter tako odstranijo nevarnost, da bi se delo konference izčrpalo v brezplodnih razpravah o Ideoloških vprašanjih. Sklep, ki ga je Velika. Britanija sprejela v zadnjem hipu, da bo namreč zahtevala razpravo o predlogu za večjo pomoč ustanovi UNRRA s strani držav članic Združenih narodov, je narekovala odločitev, da Je treba olajšati trpljenje, ki ga je povzročila vojna. Pripravljalna komisija Je predlagala, naj pridejo na dnevni red tudi vprašanja beguncev in takozvanih «diaplaced persons* »brezdomcev*. S formalne strani bo prvi sestanek skupščine organizacije Združenih narodov označevala navzočnost dveh ministrskih predsednikov, ki bosta tam kot zastopnika in sicer: Velike Britanije in Novega Zelanda ter cele vojske zunanjih ministrov. Vse delegate bo dan pred pričetkom konference sprejel kralj Jurij VI. Veliko ugibajo o tem, kdo bo izvoljen na važno mesto glavnega tajnika. Končna odločitev zavisl od Varnostnega sveta in mora temelji« na ne '-nanj dve tretjinski večini glasov, med katerimi morajo biti tudi glasovi petih stalnih članov; prej bodo še izvolili nestalne člane. V Londonu v zvezi z mestom glavnega tajnika vztrajno navajajo ime Iasterja Pearsona, sedanjega kanadskega veleposlanika v Washingtonu. Dejstvo, da bodo v Londonu navzoči namestniki zunanjih ministrov, ki bodo imeli veliko dela s sestavljanjem mirovnih pogodb z evropskimi državami na osnovi moskovskih sklepov, bo delegate neprestano opozarjalo na važnost odločitev, ki so jih tri velesi!« sprejele o nalogi, ki naj Jo ima organizacija Združenih narodov pri izgradnji miru ter vzpostavitvi mednarodnih odnošajev. Domnevajo, da bo britanski zunanji minister Ernest Bevin med konferenco podal obiimo poročilo o angleškem stališču glede svetovne organizacije za varnost ter o njenih odgovornostih. Mogoče Je, da bo Bevin predlagal sprejem revolucionarnega predloga, da je treba živčno vojno, ki so se je v toliki meri posluževale osne države, imeti za' obliko napada, proti kateremu imajo Združeni narodi pravico izvajati sankcije. IZ JUGOSLAVIJE Okrožno ljudsko sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt s streljanjem dr. Antuna Ivaniča, bivšega odvetnika v Zagrebu. Ko Je prišel Pavelič na oblast, je postal Ivanič ustaškl konzul v Ljubljani, kjer js imel najboljše stike z italijanskim visokim komisarjem. I- 1942 je postal ravnatelj hrvatskega zunanjepolitičnega urada za vsa vprašanja Podonavja, Balkana in Bližnjega Vzhoda. Končno je dr. Ivanič postal svetnik ustaškega poslaništva pri neofašistični vladi. Na konferenci pridelovalcev tobaka v Prilepu Je neki govornik naglasil dejstvo, da nova Jugoslavija mnogo pravičneje postopa z macedonskiml pridelovalci tobaka, kakor stara država. Oblasti sl prizadevajo, da bi dvignile življensko raven v Macedonlji. Jugoslovanska komisija za vojne zločince je zahtevala izročitev petih italijanskih generalov, da jim bi sodila jugoslovanska sodišča za vojne zločine. Komisija navaja kot takšne generala Umberta Fabrija, Vlttorlo Cattlja, Veochlarelltja, Maria Robottija in Maria Roatto. Stran 2 «Robin - oči mojega življenja» \ Zgodovina kraljice Elizabete GLAS ZAVEZNIKOV 11. januarja 1946 Nekega mrzlega in deževnega jutra za Časa vlade angleike kraljice Marije iz rodbine Tudorjev, je državna barka plula po Temzi navzgor ter se ustavila na pomolu pri londonskem Touieru, glavni ječi angleškega kraljestva, v katero so zapirali najtežje zločince, med katerimi so ie tedaj bili v prvi vrsti eizdajalci in zarotniki* proti Njegovemu Veličanstvu Velike Britanije. Iz barke je stopila dvajsetletna Elizabeta, rdečelase polsestra kraljice Marije. Aretirali so jo pod sumom zarote. Ko je zagledala pred seboj obrise strašne trdnjave, ki je služila za ječo, kjer je njena nesrečna mati, kraljica Ana Bolepn, naila smrt, so ji kolena klecnila ter se je stokajoč sruiila na vlažna tla. Toda kmalu se je zbrala in z visoko zravnano glavo korakala skozi vrata strašne jete. Sojetnik prijatelj otroških let V celici, ki je bila v bližini tiste, v kateri je bodoča kraljica Elizabeta čakala na svojo usodo, je sameval drug jetnik, prav tako osumljen zarotništvd. Bil je to mladi in lepi lord Robert Dudleg, čigar očeta, vojvodo Northemberškega, so pred kratkim obglavili. Kot otroka sta se lord Robert in lcdy Elizabeta skupna igrala; učila sta se latinščine pri istem učitelju. V Toweru sta se spet srečala. Kmalu so začeli šepetati, da je samevajoči jetnik Dudleg tako očaral jetnfco Elizabeto, da se je slednja vanj brezupno zaljubila. To govorico so potrdili dogodki, ki so se odigrali približno pet let pozneje, ko se je peljala Elizabeta h kronanju in je Robert Dudley,. ki je dobil novo ustanovljeno mesto vrhovnega kraljevskega konjarja, ponosno držal v rokah glavne vajeti njenih snežno belih konjev. Naj bo že tako ali tako, dejstvo ostane, da je Robert Dudleg, ljubljence kraljice Elizabete tn najbolj savidan mož takratne Anglije, držal ti svojih rokah, vajeti kraljice Elizabete vseh naslednjih trideset let Zgodovinarjevi pcpnisleki Zgodovinar Milton V/aldman, priseljenec Iz Clevelanda v Združenih državah, je živel v Angliji ved kot dvajset let tn ti vzel preučevanje življenja m dobe kraljice Elizabete za glavni namen svojega življenja (Elizabeta Angleška, Sir WaU tpr Raleigh, Samodržci v Angliji). On misli, da so zgodovinarji pozabili tn zanemarjali življenjsko važno vlogo, ki jo je igral lord Robert Dudleg v angleški zgodovini. Zgodovinar Waldman poudarja, da so drugi zgodovinarji preveč povzdignili dogo, ki Jo je v življenju kraljic*! Elizabete igral naslednik lorda Roberta - Robert Devereuas, es-seiki vojvoda. Waldmanovo knjigo sElizabeta in Leicester* čttamo kot obtožnico vseh teh zgodovinarjev, posebno poljudno in zabavno pisane knjige Lgttona Strachegja eEli-zabeth and Essex». Toda knjiga Miltona Waldmana je le nekaj več kot samo enostaven opis in ocena kraljičinih zvez s svojim prvim velikim ljubljencem. Waldman vidi v porastu Roberta Dudleg j a nekaj več kot samo uspeh pri kraljici Elizabeti; vidi v tem razvoj Anglije od enekoliko zaostalega otokar> k svetovni nadvladi. «061 mojega življenja« le prvo Uto vladanja kralje« Elizabete je pokazalo, da ne bo lord Robert nikdar zapustU svojega mesta ob njeni strani. Imenovala, ga je sMoj sladki Robin» ali tOčl mojega življenjas. Ko so jo pozneje njeni svetovalci začeli pregovarjati, da bi poročila kakega tujega princa, je kraljica pokazala na lorda Roberta in vzkliknila, da je to edini mož, katerega bi želela poročiti — ene pa kakšnega, ki bi ves dan sedel doma pri peči In se greh. Kakor je na eni strani rastla njena odvisnost od svojega ljubimca, tako je na drugi strani rastla tudi njena bojazen pred njim kot možem — da celo prijateljem, tPoznam Vašo željo za vladanjem. Veličanstvo», je pripomnil neki zviti škotski diplomat. eVi mislite, Če ga poročite, bi bila samo kraljica Anglije, zdaj pa ste obenem kralj in kraljica Anglije*. Toda kljub temu je dosegel lord Robert položaj, ki je bil enak kraljičinemu soprogu. Bil je eden izmed tročlanskega sveta (obenem z V/ilUamcm Cecilom in Francisom Wctlsinghamom), ki »o vladali Angliji do poram Velike Armade španskega kralje Filipa 11. Nastopal Je namesto kraljice kot gostitelj vseh inozemskih poslanikov, bil pa je tudi gostitelj pri kraljevski mizi in upravnik kraljevske palače. Na potovanjih so ga sprejemali e Častmi kot vladarja. BU je tudi najbogatejH človek takratne Anglije. Glavni vir njegovega bogastvo je bil isti, kot vir bodočega bogastva Velike Britanije. Navdušeno je podpiral takšna tvegana podjetja, kot je bilo znamenito potovanje Francisa Drakea o-koli sveta — lov za zakladi, ki je dal udeležencem 447 odstotkov dobička od vloženega kapitala. Bil je eden izmed prvih, ki so začeli trgovati z Indijo. Pri vseh teh tveganih podjetjih je kraljica Elizabeta podpirala in pomagala lordu Robertu. Njena brezmejna častihlepnost jo je gnala od strastnega občudovanja do ljubosumnosti, ki se je pogostoma spremenila v sovraštvo. Njeno srce jo je prisililo, da je včesi hitela napol oblečena k oknu, ko je zaslišala topot njegovega konja. To- da na dvoru je njen vladarski ponos pogostoma vzrojil ter ga je s sovražno besnostjo napadla: «<3o-spod*, je kričala, «oe mislite, da boste tukaj vladali VI, Vas zaklinjam, da Vas bom poslala na dno pekla! Jaz sem tukaj kraljica in vladarica in nihče drugih Zadnji dnevi Ko je Leicester dosegel štirideset let, ni bil več tisti sloki, lepi in očarljivi mož, ki je nekod v zaporih zmešal glavo bodoči kraljici. Njegov obraz je postal rdeč, brada mu je postajala siva, lasje pa redki. Četudi se je kraljica Elizabeta trudila, da bi ga s primerno hrano (pet dekagramov mesa in pol čaše vina za boljšo prebavo) držala nazaj, je vendar esladki Robin, oči njenega življenja epostajal zavaljen in trebušen. Potem pa je kraljica nekega dne celo odkrila, da se je tajno poročil z lepo vdovo Lettice Knol-Igs, grofico esseško ali «tisto volkuljos, kakor jo je kraljica Elizabeta najrajši imenovala. Nekaj Časa je bilo videti, kot da bo poroka lorda Roberta z lepo grofico povzročila spremembo v zgodovini Anglije, ker bo razjarjeno kraljico pognala v poroko s kom drugim. Ko je poslal francoski vojvoda iz Alencona svojega poslanca, da bi jo prosil za roko, ga je Elizabeta zelo prijazno sprejela in ga pred svojim dvorom pritisnila na prsi. Ko je upanja polni vojvoda — majhen možiiek s kogg- vtm obrazom — prišel, je kraljica Elizabeta posedala z njim po kotih in ga imenovala svojo «dolgo pričakovano resnično ljubezen». Toda preko noči se je premislila in odločila, da je vojvoda nadtežen kot kuga in je poklicala svojega sladkega Robina, da bi ga spremit preko meje. Odpustila je lordu Robertu celo njegov poslednji najvedfi prestopek, ki ga je izvršil le golečOetilakom-nosti; prisvojil si j« knežji naslov in se pustil nazivati ačVisočanslvo*; bito je to v času, ko je vodil angleške čete na Nizozemsko v boj proti Spancem.. Ko Je velika armada pri, šla na obale same Anglije, je bil lord Robert spet vrhovni poveljnik vseh domobranskih oddelkov. Toda to je bila njegova poslednja služba kraljici Elizabeti. Ko so 'bila po zmagi narodna slavja na vrhuncu^ je dobil pljučnico in umrl 1 Kraljica, ki se je starala, je takoj povzdignila jut mesta svojega ljubljence, njegovega postnovljen-ca, esseškegd vojvodo. Neusmiljeno je tudi zasledovala ovdovelo ‘V 'J ■' \ ■ . "■ .H *• ,?,:#• | *fg§ Izgradnjo znanih eMulberrv* pristanišč, ki so igrata tako pomembno vlogo pri invaziji v zahodno Evropo v sedanji vojni, uporabljajo zdaj za sefi stavljanje tovarni-“ ško izdelanih hiš v Britaniji. Hiše je skonstruirala ena izmed tvrdk, ki je pri invazijskih podvigih pomagala graditi izkrcevalnu pristanišča. Hiše so zgrajene iz betonskih plošč, ki jih s pomočjo posebne oporne konstrukcije in cementa medsebojne povežejo, nato pa konstrukcijo odstranijo. Streho zgrade in dvignejo na hišo. IZ SLOVENIJE V mariborskih šetoznteklh delavnicah so delavci ln nameščenci opravili okoli B0.000 ur prostovoljnega dela. V tem času so pri obnovitvenih delih naložili 205 vagonov ruševin, 57 vagonov opeke in 247 vagonov starega železa. V montažnem ln vozovnem oddelku so v proizvodnji lokomotiv in tovornih vagonov dosegli predvojno višino. Dr. Lado Vavpetič je po vesteh ljubljanskih dnevnikov kot bivši minister NVS za trgovino Izrabljal svoj položaj visokega funkcionarja državne uprave v protiljudake, sebične in špekulantske namene. Ljudstvo mu je že pri volitvah izreklo svoje nezaupanje. Zaradi številnih protiljudskih zločinskih dejanj se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem. 8 svojimi prošnjami so se kar mimo okrajnih ln okrožnih odborov obračali na špekulant skega ministra različni novomeški trgovci — sami špekulantskl sovražniki ljudstva. Med drugim je dr. Vavpetič izdal odobrenje fcpekulantskemiu trgovcu Kobetu Juliju iz Novega mesta, ki je bil celo perdsednlk združenja trgovcev, da je smel prodajati razno blago po pretiranih cenah, medtem ko je zadevne predloge okrajnih odborov protiljudaki minister gladko zavračal. Ravno tako je bivši minister odtali ljudski predlog, da poveri razdeljevanje blaca zadružni centrali, pač pa je istočasno poveril pravico razdeljevanja velikih kontingentov blaga špeku-lantu-veletrgovcu Stermeckiju iz Celja. Po poročilih istega vira je tudi novomeški Navod povzročal težke nepravilnosti in sabotaže, kar ;e onemogočalo redno In pravilno preskrbo ljudstva. Temu so bili krivi razni večji in manjai «Vavpe-tičiči», ki so se s pomočjo proti-1 ljudskega ministra zrinili na važna in odgovorna mesta. Sindikat HutterJeve tovarne v Mariboru sl Je zastavil nalogo, da resi stanovanjsko krizo, ki je zaradi mnogih bombardiranih hiš zelo občutna. V 12.507 urah prostovolj-enga dela je preskrbel 120 druži, r.am stanovanja. Po vsej Sloveniji »e zbirajo agrar-r.‘ interesenti in s pomočjo ljudskih odborov pripravljajo načrte za hitro razdelitev zemlje, ki epa da pod udar zakona o agrarni reformi- V Šmarju bodo med agrarne Interesente razdelili 40 ha cerkvene zemlje; na Turjaku bodo razdelili veleposestvo grofa Auersperga; šentviškemu župniku bodo vzeli 70 ha zemlje, stlskemu samostanu pa preko 200 ha zemlje ter bodo nekatere patre zaradi protl-ljudskega gospo bujenja ln ravnv nja postavili pred sodišče; tudi zdravniku Fedranu iz Stične, ki ima okoli 70 ha zemlje, bodo posestvo zaplenili. Ljudstvo se je postavilo na stališče, da bodi zemlja last tistega, ki Jo obdeluje. Lesno-produktivna zadruga v Prevaljah, ki ma preko 300 članov, zelo živahno posluje. Njeno območje obsega vso Mežiško dolino z Dravogradom in okolico. Zadruga poseduje tri žage ln huzarske delavnice ter seka les v težko dostopnih predelih Raduhe in Bele peči ter ga po make'malnlh cenah dostavlja tovarnam ln rudnikom, k j sr ga najnujnejs potrebujejo. Splošna delavska gospodarska zadruga Železničarski dom v Ljubljani Je nedavno poklonila svojo zadružno imovlno, obstoječo iz «Ze-doma» na Novem trgu št 2, komunistični partiji. V »Ze-dpmu* so imele svoje prostore rame delavske organizacije in uredništva rekaterih delavskih listov. »Ljudska pravica* javlja, da je ljudstvo s Kodeljevega v Ljubljani poslalo Mestnemu ljudekemu odboru resolucijo, s katero je zahtevalo, da takoj preide Salezijanski mladinski dom z vsem inventarjem ter s kinom v nepreklicno last slovenskega ljudstva. Svojo zahtevo so utemeljili s tem, da so salezijanski duhovniki vzgajali mladino v protiljudskem duhu In da so vseskozi delovali proti narodno osvobodilnemu gibanju. Vst lastniki zemljiškfh posestev, ki zapadejo pod agrarno reformo, morajo v 15 dnevih na posebnih obrazcih prijaviti krajevnim ljudskim odborom vsa svoja zemljiška posestva na ozemlju FLR Jugoslavije. Organi ljudske oblasti v Trbovljah so napravili temeljite preiskave pri trgovcih Rateju, Gcrtnu in Tomasu, katero je, kakor poročajo -ljubljanski listi, ljudstvo obdolžilo spekulantatva. Pri njih SO našli večje količine neprijavljenega blaga. kultura a. RA'7HM ANINO VE SKLADBE Nedavno »o našli nekaj novih, doslej še nepoznanih del slavnega skladatelja Ra -hmaninova. Moskvi so Izvajali neko doslej še nepoznano Raohmaninovo simfonijo. Državno glasbeno podjetje je izdalo nekaj njegovih skladb, ki še niso bile objavljene. BACHOVI INSTRUMENTI Kot poročajo lz Berlina, so v neki tamošnjl klati našli nekaj glasbil velikega nemškega skladatelja Johanna Sebaatlana Bacha. Rekordni poleti britanskega letalstva Javljajo, da so britanska prevozna letala »RAF* prevozila preteklo telo skupno 14 milijard kllomie-metrov ter prepeljala vsak mesec 125 tisoč potnikov, Ena smrtna nesreča je prišla na vsakih 62 milijonov k'lometrov. ------ ——— ___t— 10 milijonov hi vina čaka v Aliiru Francoski stalni odbor za prehrano je' sporočil, da bodo morali uničiti v Alžlru deset milijonov hektolitrov vina, če jih do meseca aprila ne bodo mogli prepeljati v Francijo, ker bo Alžlr potreboval prazne sode za novo prodajo. Ker so ugotovi!!, da bodo v Franclji do konca aprila porabili vse zaloge vina, je odbor odobril predlog, da uporabijo vsa razpoložljiva prometna sredstva za prevoz alžirskega vina v Francijo. Amerike zasedbene sile v Nemčiji General Joseph T. McNamejr, poveljnik ameriških sil na evropskem področju, Je izjavil, da bodo v Juliju na ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji zmanjšali sedanje število vojske, ki štej« «16,000 mož, na 300.000, ki bodo ostali v Nemčiji za nedoločen čag. McNornejr je dodal, da bo imela Amerika kljub temu dovolj sil za Izpolnitev svoj« naloge v Nemčiji. Dovoljenja za kroženje z avtomobili v tržaškem področju Objavljamo seznam dovoljenj za kroženje avtomobilov za trimesečje januar-marec, ki jih je treba dvigniti v justlčni palači — soba št. 86: T8 764, TS 2216. TS 13835, TS 3377 TS 12800, TS 15299, TS 4288, 10764, TS 1040 TS 1988, TS 8283, TS TS 15064 TS 15330, TS 9296, TS 2074, TS 10633 TS 10072, TS 3424, TS 6983, TS 931.1 TS 10575, TS 7701, TS 9103, TS 1251 TS 2391, TS 444, TS 133S9, TS 1826 TS 15016, TS 1245, TS 8494, TS 13118 TS 11696, T8 3233, TS 12869, TS 11633 TS 12308, TS 8518, TS 13311, TS 1499 TS 2290, TS 1898, TS 9059, TS 186 TS 2637, TS 12275, TS 1639, TS 1.5096 TS 16133, TS 1975, TS 2977, TS 15192 TS 18834, TS 4865, TS 9757, TS 14120 TS 11801, TS 14064, 8432, TS 2898, TS 15360 TS 15346, TS TS 3173, TS 13030 TS 32^5, TS 15358, TS 15372, TS 14388 TS 15473, TS 15364, TS .3036, TS 14078 TS 3474, TS 2121, TS 13105, TS 7707 TS 4976. TS 3112, TS 3175, TS 15457 TS 14230, TS 13813, TS 15221, TS 11882 TS 6596, TS 15389, 6699, TS 744, TS 15079 TS 18358, TS TS 15^33, TS 12720 TS 6354. TS 11495, TS 460. TS 2975 TS B»87, TS 8955, TS 9857, TS 3384 TS 2180, TS 8758, TS 2-566, TS 190« TS 1079, TS 9342, TS 4556, TS 801« TS PL 13135, 160. TS 1409, TS 1367, PL 764 Dovoljenja za zgoraj navedena vozila mora dvigniti v Imenovanem uradu lastnik vozila ali od njega pooblaščena oseba. Delavski sestanki dovoljeni Ker so s« odnošajl med delavci različnih organizacij ofividno pomirili, Je okrožni komisar za mesto Trst, podpolkovnik J. C. Smuts, včeraj ukinil prepoved sestankov v prostorih strojnih tovarn pri Sv. Andreju, kakor Je sinoči izvedel dopisnik VZN. Ukinitev prepovedi velja od petka 11. Januarja naprej. Podpolkovnik Smuta Je jasno povedal, da bo prepoved spet stopila v veljavo in bo š« poostrena, ako bi razmerje znova postalo napeto. Proti predsedniku Radiču, ki ga je policija za kratek čas zaprla, ko je razpustila sestanek Enotnih sindikatov, ker je nasprotoval prepovedi zborovanj, Izdane lz razlogov Javne varnosti, ni bila vložene tožba. Gledališče Fenlce 7a Welfaro Entertainments predvaja v gledališču Fenice varietejski program pod naslovom »Trcplcal Expre»s». Predstave vsak večer z začetkom ob 20. uri. PREHRANA Razdeljevanje riža. Sepral sporoča, da bodo v sobeto 12. t. m. začeli razdeljevati potrošnikom od IX. do XIII. skupina po 500 gr riča. Razdeljevanje m bo končalo 19. t. m. ' Tortenfme za doitivce. Delavci, ki imajo dodatne nakaznice, lahko dvignejo za tekoči mesec po 600 gr testenin. Konec razdeljevanja 31. januarja. OI»vest!lo bolnikom. Od jutri dalje lahlto bolniki dvignejo naslednje dodatke: riž, testenine, olje in maslo. Konec razdeljevanja 31. januarja. GOSPODARSTVO Mednarodni sporazum za ustanovitev evropske premogovne organizacije so v Londonu podpisale sledeče države: Velika Britanija, Združene države, Francija, Belgija, Luksemburška, Danska, Nizozemska, Norveška, Grčija in Turčija. Organizacija ima sedež v Londonu. Ustanovili so jo, da bodo v Evropi pospešili proizvodnjo ln enakomerno porazdelitev premoga, nekaterih drugih goriv ln rudniških naprav. V državi Ctle so odkrili nova ležišča petroleja. Doslej se Se niso lotili vrtanj, vendar je dala Že analiza petroleja, ki so ga našli na površju, zelo dobre rezultate. baška vluda je sklenila, da bo Irak bojkotiral židovsko blago, ki prihaja Iz Palestine. Zmanjšal bo tudi lavo® v to deželo. Na Danskem Je veliko pomanjkanje hrastovega lesa za gradnjo ladij. Ladjedelnice so stopile v stik s sovjetskimi oblastmi in jim ponudile, da bi za prottdobave hrasto- vega lesa gradile ribiške ladje. Danskar bo po sporazumu za Sovjetsko zvezo zgradila večje število ribiških ladij v skupni vrednosti 20 milijonov .danskih kron SovJa’isika potniška ladja »Molotov* je nedavno priplula v Liver-pool. To je prva Sovjetska ladja, k' je po Izbruhu vojne obiskala Veliko Britanijo. »Molotov* ima 7.500 ton in je sodobno opremljen. Japonska vlada je dobila dovoljenje, da sme raztopiti ln rafinirati 4.471 ton srebra, ki je njena last. Za proizvodnjo industrijskih naprav sme japonska vlada uporabiti 20 karatov diamantov. Sovjetskim oblastem bodo januarja predali upravo nad 886 nemškimi tvrdkami na Madžarskem. Med temi podjetji so jeklarne «Rlmamumany», ki so med ntjveČJiml v državi ln premogovnik »Salgotarjan*. Med podjetji jih spada 82 v težko Industrijo, ostala so zavarovalna, kreditna, Obvestilo Zavezniške vojaške uprave Zavezniška vojaška uprava 13. vojni zbor sporoča: Z ozirom na Splošno odredbo št. 32, ki jo je priobčil »Glas zaveznikov* 9. Januarja 1946, In vsebuje navodila za splošni dohodninski davek, pojasnjujejo, da bodo nove odredbe, ki jih vsebuje omenjena Splošna odreba, stopile v veljavo 15. januarja 1946 v tistih krajih Julijske krajine, ki Jih upravljajo zavezniške sile. Nadalje opozarjajo, da bodo z odredbo, ki jo pripravljajo, določili letno takso za leto 194« za radijske naročnike, m sicer: a) celoletna taksa bo 420 lir; b) polletna taksa bo lir 215. Za nove naročnike znaša taksa 35 Ur mesečno; plačati jo je treba v mesecu, v katerem je stranka postala naročnik. Pristojbine za radio Ukaz s*1. 52 Ker Je zaželeno in potrebno zvišati pristojbine za radio v Julijski krajini, ki jo upravljajo zavezniške sile, jo polkovnik Alfred C. Bowman, višji Častnik za civilne zadeve izdal naslednji ukaz št 52; •Tlen I. — Pristojbine za radio za I. 1945 a) Pristojbina za radio za 1. 1945 je s .tem zvišana v mejah Julijske krajine na 163 lir, Če je plačana z enkratnim zneskom; na 167 lir pri plačilu v obrokih v smislu obstoječih uredb. b) Razliko med dosedanjo pristojbino za radio za 1. 1945 in zgoraj določeno pristojbino je treba plačati v teku 40 dni po dnevu, ko Jr- ta ukaz stopil v veljavo, in sicer v skladu z uredbami, ki zdaj veljajo za pobiranje pristojbin za radio. Plen II. — Pristojbina »Tassa sulle concessioni governative« Pristojbino «Tas»a Mile conces-sloni governative*, ki so jo lastniki radijskih aparatov plačali za 1. 1945, bodo zadržali in z njo plačali razliko med dosedanjo pri »to J-b’no za radio za 1. 1945 in tu določeno pristojbino, kakor je določeno v členu I.-b) tega ukaza. Člen III. — Veljavnost ukaza Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju Julijske krajine ln v njenih okrožjih na dan objave. Posebne določbe za pašnike Člen 67 o glavnih predpisih gozdarske policije Prosta paia živino ni dovoljena izven za 'to odrejenih pašnikov' lastnika. Pašniki morajo biti ograjeni, da živina r.e more uhajali na mejne pašnikle, niti na njive lastnika, v katerih je paša prepovedana. Pastirji morajo biti sposobni ln imeti vsaj 14 let. Strogo je prepovedano pasti živimo v gozdovih in njihovi okolici. V primeru prestopka teh določb bodo živino zaplenili, proti lastniku pa bodo uredil kazenski postopek. Zadeva z ukradenim avtomobilom V zvezi s poročili o policijskem posegu v zadevi nekega avtomobila na ulici Valdirivo, poroča policija, da je preiskava še v teku. Ugotovljeno je, da so avtomobil najprej ukradli Nemci leta 1944, nato pa Jc prišel v roke Jugoslovanske armade. Šofer je zaprt, ker Je skušal udariti člana angleške vojaške policije med izvrševanjem njegove dolžnosti. GORICA Trgovska Sola V kratkem bodo odprli v Gorici večerno trgovsko šolo za trgovske vajene«. Sola bo trajala 3 leta in jo bo vodil tehnični Institut. Namen te šole, ki je med prebivalstvom Zelo poznana, je, da nudi vajencem potrebni strokovni pouk, ki jo važen za njihov poklic in tudi splošno Izobrazbo. Izpopolnila bo tudi praznin«, ki jih je zapustila vojna. Izpred vojaškega sodišča V nadaljevanju včerajšnjega zasedanja Je vojaško sodišč« obsodilo Josipa Tomaslja iz Gorice, ulica Antonlni 7, na plačilo globe 1000 lir, ker je 2. dec. 1945 s svojim avtomobilom vozi; po Tržaški cesti, ki je bila za promet zaprta. Oprostilo pa je Henrika Vovka, lz Gorice, ulica Favetti 7, pri katerem so 5. novembra našli neprijavljen avtomobil sovražnikovega izvora, ker mu je uspelo dokazati upravičeno posest. Prodaja časnikov «Glas zaveznikov« in «Gior-nale Alleato* sta naprodaj v goriSkem CENTRU ZA OBVESTILA. Utopljen« Včeraj pozno popoldne so v bližini Plav v Soči opazili truplo utopljenca. Utopljenec je moškega spola ln je verjetno padel v vodo nekje višje ob reki. Trupla zaradi noči niso mogli potegniti Iz vode in ga identificirati. Pregledali ga bodo danes.’ Nesreča pri Igri Desetletni Bruno Abrami, ki stanuje v ulici Mattioli 11, j« dobil včeraj pri igri od nekega tovariša tako močan udarec, da J« zletel po tleh in sl poškodoval zapestje. Zdravnik mu j« nudil prvo pomoč. Poiasl so kradli Železniško čuvajnico na progi med St. Mavrom dn Plavami so zadnji čas po malem obiskovali tatovi. Kos za kosom so najprej odnesli kljuke z vrat ln oken, potem pa so se lotili še strehe. Odnesli so okoli 80 kvadratnih metrov površine. Skoda, ki so jo utrpele Državne železnice, znaša okoli 100.000 lir. Tatvina kolesa Učiteljica Ida Tardlvello je včeraj pustila svoje kolo le za kratek čas pred prodajalnleo tobaka na ulici 24. maja, pa se je že našei tat, ki ji je kolo odpeljal. 8 kolesom vred sta izginili tudi dve torbici, v katerih je imela okradenka nekatere osebne predmete ln dokumente, ki so zanjo precejšnje važnosti. Učiteljica Tardlvello upa. da JI . bo neznani tat vrnil vsaj dokumente in fotografije. RADIO Sobota, 12. Januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra Jutranja glasba; 11.30 odlomek iz operete; 12.orkester Zeme; 32.30 predavanje v slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 športne novice; 13.30 operna glasba; 14 umetniški horizont; 14.15 pregled vesti ln plošče; 17 Caj-kovskijev koncert za violine v D-duru; 17.30 pl«Bna glasba; 18 oddaja mladih umetnikov; 18.30 pol ure za delavca; 19 orkester pod vodstvom Vučemilovlča (slov.); 3 9.30 »Lov na tune* (slov.); 20 slov. ves J, 20.15 ital. vesti; 20.30 pregled y,eriedlenega tiska; 20.45 prenos opere lz gledališča v Torinu; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. Dve novi slovenski brošuri •Nastanek ameriške ustave« (zanimivo pisana istorija o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic), s slikami, cena 5. lir. •Volitve v Združenih državah« (poljudni opis priprav za volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki), s slikami, 32 strani, cena 5 lir. dobite v “Centru za obvestila,* Borzni trg St 8 Tomaž More Sv. Tomaž More (Izg. Mor), pisec »Utopije*, knjige, ki jo imamo še danes za idejno pobudnico ip zrcalo vseh fantastičnih načrtov o boljšem življenju človeštva, je umrl 1, 1535 — krvnik mu je s sekiro odrobll glavo. Ta veliki angleški mislec Se je postavil po robu samovoljnemu kralju Henriku VIII. Tik pred smrtjo je Izjavil: »Som zvest kraljev sluga, toda najprej poslušam Boga*. Dejal je tudi, da umira »v in za vero svete katoliške Cerkve*. Štiri stoletja pozneje ga je katoliška Cerkev proglasila za 'y j svetnika. Toda sv. Tomaž ni bil samo velik svetnik, temveč tudi zaslužen Anglež. Bil je velik znanstvenik ln humanist. Z Erazmom Rotterdamskim in doletom so bili veliki prijatelji in vidne osebnosti klasične’ renesanse. Toda Tomaž More ni bil solno znanstvenik, ki bi se zapiral v svojo knjižnico. Deloval je tudi na političnem toiišču. Ko je umiral, Jo bil Lord Chancellor, služba, ki bi jo danes lahko primerjali službi ministrskega predsednika in zunanjega ministra ob istem času. kot sodnik jc bil nepodkupljiv, kar je bilo v tistih časih redkost. Znan je bil tudi kot dober govornik, Nadvse je ljubil svojo rodbino, ženo in otroke, Moreovi predniki so prišli na Angleško lz Italije; domnevajo iz Benetk. Mladi Tomaž Je kazal veliko zanimanje za ve rek« zadeve. Vse življenje je zelo spoštoval red menihov Kartuzijancev. Sam je živel skromno, nosil je raševinasto srajco, vendar ni bil asket. Fo značaju Je bil vesel človek. To je dokazal tudi zadnje mesece življenja, ko je bil zaprt v londoneki jotnišnici «Tower». Sole je obiskoval v Oxfordu, že takrat slavnem angleškem vseučilišču, Živel je v hiši kardinala Mortona. Po končanih pravnih študijah je bil osem let sodnik v Londonu. Ljudje so govoril o njem, da je »najboljši prijatelj siromakov*. Se preden je imel 40 let, je napisal »Utopijo*. To knjigo so ljudje dolgo časa slabo razumeli. «Utopija» ni načrt za idealno državo, temveč poizkus dognati, kako lahko človek najbolj razvije ugodno življenje samo s prlrodniml sredstvi in a filozofijo, ne pa s pomočjo razodetja in dobrote Boga. O tem vprašanju so tedaj humanisti na široko razpravljali. Reformacija Je na evropskem kontinentu bolj napredovala kot v An- gliji, kajti kralj Henrik VIII, je bil prepričan katoličan ln leta 1524 je kralj dobil od papeža naslov »branilec vere*. Toda tudi v Angliji so bili težavni časi in kraljeve zadeve z ženskami so bile znane po vsem svetu. Henrik VIII. se je naveličal prve žene Katarine Aragon* ske ter se hotel oženiti z lepo ln mlado Ano Bolcyn. Kralj je hotel, da bi mu papež razveljavil zakon, na kar pa papež ni pristal. Kardinal Wolsey je zaradi nasprotovanja kralju prišel v nemilost kot kancler ln Henrik VHI. j« postavil na njegovo mesto Tomaža Morca, čeprav je le-ta jasno povedal kralju, da ne odobrava njegove ločitve zakona. Malo državnikov je bilo, ki so sc upali upreti volji nasilnega Henrika VHI., toda kralj je spoznal veliko vrednost Tomaža Morea ter ga vkljub različnim pogledom postavil za kanclerja. Pogodila sta se, da Moreu ne bo potrebno izjavljati se javno ali zasebno o kraljevi ločitvi zakona. Tomaž More je doživel kratko dobo slave. Hinavski svetovalci so kralja pregovorili, da je šel v odprt spor z Rimom. Henrik Vin, se je lota 1532 proglasil za vrhovnega poglavarja angleške cerkve. 7,e v preteklosti j« kralj sam postavljal škofe, ne da bi zaradi tega prišel v odprt spor a Vatikanom. Zaradi tega niso vsi prav razumeli zadnjega kraljevega koraka. Toda Tomaž More ga je razumel, zapustil službo ter odšel v pokoj v Chelseo. Tam ga Je kralj pustil dve srečni leti na miru. Ves se je posvetil svojim knjigam ter rodbini. Kralj Henrik ni mogel trpeti opozicije, pa če Je bila še tako slabotna ln nepomembna, Zato je pozval Morea, naj priseže kralju kot vrhovemu poglavarju anglikanske cerkve. Žalostnega srca in tih se je More vkrcal na čoln, ki ga je popeljal niz vodo v londonski Lam-beth, kjer ga Je čakala kraljeva komisija. Pted komisijo je odbil, da bi prisegel. V towerski Ječi je More zatrjeval, da nikomur ne zameri, če Je prisegel. Sam tega ni storil, ker s s je zavedal, da je v nevarnosti enotnost cerkve, More je hotel obvarovati papežev ugled ter njegovo nepogrešljivost v venskih zadevah. Miren ln ponosen je stal pred sodniki, ki so ga obsodili zaradi, izdajstva. Toda obglavili so ga šele čez pet let. Ko je stopil k tnalu, je previdno naravnal svojo belo brado ter Izjavil, da ni kriv Izdajstva.