paima
SPOŠTOVANE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI
Razmišljanje o sedanji situaciji - krizi na vseh nivojih, nam da vedeti, da se bo potrebno močno potruditi, da bi se iz tega izvlekli. Potruditi na nivoju osebnosti, dejavnosti, družbe, politike, odnosa do narave,... Vsak dan smo pred dejstvom, ko lahko enostavno podležemo toku dogodkov, časopisnih novic in še česa ali pa se enostavno postavimo ob bok vsemu temu in trezno razmišljamo, kaj lahko naredimo sami. Razširitev vseh dejavnosti neprestano in ves čas enostavno ni možna, naš cenjeni planet Zemlja tega ne bi vzdržal. In to dejstvo za vsakega Zemljana predstavlja, da mora biti neprestano dejaven z vseh zornih kotov in dejavnost zmeraj ne prinese sreče, zagotovo pa drži, da brez dejavnosti sreče ni. Opuščamo stare tehnologije in uvajamo nove, opuščamo stare sisteme prenosa znanja in se soočamo z novimi. Pri tem ima napredna tehnologija izjemno močno vlogo, od nas pa zahteva učenje, prilagoditve, nadgradnjo našega znanja, vedenja. V prednosti niso več tisti, ki hranijo mnogo podatkov v svojih glavah, ampak tisti, ki znajo uporabiti vse vire, tehnologije in znanje, da pridobijo nove podatke. Z razmišljanjem, dejavnostmi, uporabo novih tehnologij ter hkratno skrbjo za naš planet in ljudi okrog nas nam bo zagotovo uspelo. Naj bo leto 2013 pot v to smer.
Ravnateljica Nada Pignar, prof. RP
POPESTRIMO SOLO
Na OS Ivanjkovci smo se v mesecu marcu 2012 vključili v projekt, ki ga je razpisal Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij za izvajanje programa in se delno financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Na razpisu je bilo izbranih 65 osnovnih šol. Namen tega programa je predvsem povečati odzivnost učitelja in drugih strokovnih delavcev na individualne potrebe učencev in hkrati spodbujati odziv šol na spremembe v lokalnem okolju. Otrokom je ponujena možnost, da gradijo pozitivno samopodobo in samospoštovanje, kar jim omogoča prepoznavanje njihovih sposobnosti, talentov in želja. Projekt spodbuja k uporabi novih pedagoških strategij in oblik dela, v okviru katerih bodo učitelji izvajali dejavnosti, ki prispevajo k razvoju naslednjih ključnih kompetenc: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Tako smo pripravili program dela in ga poimenovali.. .ZMORE IN ZNA... Prav zaradi teh smernic smo pripravili naslednje tematske sklope: raziskovalne naloge, naravoslovna učilnica na prostem, računalništvo, naš domači kraj, organiziranost lokalne skupnosti, film, gledališče, ples, pravopis za vsakdanjo rabo, tabori.
V projektu smo sodelovali, saj smo želeli našim učencem omogočiti aktivno preživljanje prostega časa in jim ponuditi še več v okviru izvenšolskih dejavnosti.
Tudi za letos smo se prijavili na razpis in smo bili izbrani za to šolsko leto in leto 2013/14. V tem šolskem letu večino dejavnosti izvaja Maja Novak, del pa tudi Boštjan Rajh in Andrej Primužič.
OŠ Ivanjkovci časopis vrtca in šole
______Številka 9____________
VSEM VAM
Leto seje obrnilo. Ko čas tako drvi mimo vas, vam želimo, da vas pot vedno pelje naprej, da bi se znali tu in tam ustaviti, se posvetiti sebi in ljudem okoli sebe, se za trenutek spočiti, si nabrati novih moči, užiti lepoto trenutka, a potem stopiti naprej. Pa srečno!
Uredništvo časopisa
IZ VSEBINE
Šola in vrtec
Bralna pismenost
Branje za užitek
Tuji jeziki Kultura Plavanje London
Maribor
Tržnica poklicev
Ko ustvarjam jaz
Ustvarimo boljši jutri
Varno in okolju prijazno
Prvošolci
Zmanjševanje neenakosti
g
Srečanje z Evaldom Flisarjem 5
Komunikacijska tehnologi
7
0
9
M
n
IB
13
17
Tina Turin Puklavec
časopis vrtca in šole
SOLA IN VRTEC
Osnovna šola Ivanjkovci si je že nekaj let prizadevala, da bi vrtec in šola bila organizirana kot enoviti javni zavod. V letu 2012 nam je to uspelo predvsem s pomočjo pozitivnega stališča Občine Ormož in javne razprave staršev vrtca in šole, organov vrtca in šole, stališč KS Ivanjkovci oz. predsednice Slavice Rajh. Tako je na podlagi Zakona o zavodih, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Statuta občine Ormož, Občinski svet Ormož na svoji 14. seji, dne 11. 06. 2012, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci. Z Odlokom je šola pridobila novo dejavnost P/85.100 - predšolska vzgoja. Enota vrtca Ivanjkovci se je pripojila s 1. 9. 2012. Združitev vsem zaposlenim v šoli in vrtcu predstavlja strokovni izziv ter krepitev javne institucije v KS Ivanjkovci in upamo, da bomo s časom to tudi dokazali.
Ravnateljica Nada Pignar, prof.
ZDRUŽENI POD MAVRICO
Prvi šolski dan, 3. 9. 2012, je za našo šolo bil poseben, mavričen dan. V šolski telovadnici smo s himno in nagovorom predsednika dr. Danila Turka ter ravnateljico Nado Pignar svečano o tvorili in zaželeli uspešno šolsko leto vsem učencem in zaposlenim. Mavrico smo podarili vsem vzgojiteljicam in otrokom iz našega vrtca; saj smo z odvitjem mavričnih barv od tega dne vsi skupaj pod mavrico, ki simbolizira in nas združuje pod eno streho. Dogodek so nam plesno popestrili učenci počitniškega projekta Popestrimo šolo. Učenci letošnjega četrtega razreda pa so uprizorili igrico o levčku Tinetu, ki je spoznal, kako je šola pomembna za življenje. Še posebej veseli so bili pod
mavričnimi barvami letošnji prvošolci, ki so s ponosom prejeli knjigo Najmanjši svetilničar in bili sprejeti v šolsko skupnost. Mladinski pevski zbor je zaldjučil dogodek s pesmijo in vsi skupaj smo zaplesali v novo šolsko leto. Spomnimo se misli z naše prireditve:
Spoštujmo in veselimo se sonca skozi vse dni v letu. Radujmo se dežja in se zavedajmo, da bo naša mavrična pot, katero naj krepijo dobra dejanja, odnosi in prijateljstvo, srečna, vse dni v tem šolskem letu.
T... _ .v	Skupaj pod mavrico.
Klavdija Petrovič	r ’ r
PONOVNO V VRTCU
Najmlajši so razdeljeni v tri skupine, in sicer v skupine SONČKI, ZVEZDICE IN ŽOGICE. V skupini Žogic so naj mlajši, stari od enega do treh let, in jih je 12, Sončki so srednja skupina, stari od dveh do štirih let, skupaj jih je 19, v skupini Zvezdic je 21 otrok, starih od štiri do pet let.
LANA RAJH: »Vrtec je takrat imel rojstni dan. Torto smo jedli. Na torti je pisalo »vrtec Ivanjkovci«. Gori so bile svečke, ki smo jih pihali.«
JULIJA ŠTIH GROF: »Deklice so nastopale.«
NIKA KOSEC: »V vrtcu mi je všeč, da si sami lahko damo hrano. Imamo pravila, da ne smemo vsega po tleh metati.«
ALINA ANŽELJ: »V telovadnico smo šli. Tam smo gledali predstavo, pa peli in plesali so. Bila sem vesela, da sem prišla v vrtec.« JAN HABJANIČ: »Jaz sem bil prvič v vrtcu. Najboljše je bilo, ko sem si pobarval dlani in natisnil na blago. Lepo se je zunaj igrati, v pesku delamo peščene gradove.«
JAN SLANA: »Všeč mi je, da se lahko tukaj igram. Najraje se igram z Žanom.«
ŽIGA ŽLIČAR: »V vrtcu se rad vozim s formulo.«
NIK KOLBL: »V vrtcu se rad vozim s traktorjem.«
JULLERMO SIMONIČ NOVAK: »Na prireditvi smo lahko ploskali.«
LEON OSTRC: »Jaz sem bil prvič v vrtcu. Prej sem samo prišel na obisk. Sedaj mi je lepo. Najlepše je, da se igramo. Imam prijatelje. »To so najbolj pridni otroci. To je Jan Habjanič.«
KLEMEN NEJC: »V telovadnici smo odvili mavrico, da smo videli, kaj je skrito. Bili so baloni.«
SE PREDSTAVIJO
AMELI ZOJA KUMER: »Narisala sem prijatelje:
Laro, Tajo, Timoteja, Lano in svoje najljubše kamne.
Oranžna je Lara, rjav je Timotej, rdeča je Taja, roza je Lana.«
LANA ŠTUHEC: »Rišem za Laro.«
'JČ* SE PREDSTAVIJO
V skupini Žogice se radi igrajo z barvami.
Radi tudi pomagajo.
Debela repa.
■■
BRALNA PISMENOST
14. junija 2011 so Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad razpisali projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki bi se začel izvajati 01. 09. 2011. Strokovni delavci šole smo bili mnenja, da ta projekt s svojimi cilji in usmeritvami podpira in nadgrajuje naše delo, ki vodi k višjemu znanju učencev, zato smo se soglasno odločili, da se prijavimo na razpis. Izbranih je bilo 42 slovenskih osnovnih šol. Projekt je usmerjen k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti učencev, izboljšati dostop do kakovostnega izobraževanja in v učni proces znotraj formalnega izobraževanja integrirati učinkovite strategije za doseganje višjih ravni bralne pismenosti. Aktivnosti so usmerjene v: natančno preučitev vzrokov za obstoječe stanje na področju bralne pismenosti 15-letnikov, usposabljanje učiteljev vseh predmetov in drugih strokovnih delavcev šole za izvajanje pedagoških praks, ki vodijo k izboljševanju ravni bralne pismenosti, kompenzacijo primanjkljajev učencev, ki izvirajo iz manj spodbudnega socialno-ekonomskega statusa, vzajemno učenje,... Danes, po enem letu izvajanja projekta, ugotavljamo, da smo veliko naredili na učinkoviti pedagoški praksi in da se nam odpirajo nove razsežnosti in pogledi na poučevanje današnjih učencev.
Vodja projektnega tima, ravnateljica Nada Pignar
ŠIRIMO BESEDIŠČE S PREGOVORI
Če bi v osnovi ali bolje na začetku poimenovala svoj namen in dejavnosti za dosego cilja, naslov ŠIRIMO BESEDIŠČE S PREGOVORI ne bi bil ustrezen. Moja ideja je izhajala iz popolnoma drugih ciljev, kot je BRALNA PISMENOST.
Poučujem v petem razredu in načrtovala sem dolgotrajno obravnavo in dejavnosti za izboljšanje sočutnih odnosov in delovanja v skupini pri učencih. Pripravila sem akcijski načrt za izboljšanje razredne klime, ki je zajemala strategije za reševanje sporov, vključno s pristopi na področju pogajanj, sklepanja kompromisov ter reševanja problemov.
Da bi vse storjeno učenci sprejemali motivacijsko skozi igro sem naključno izbrala šest slovenskih ljudskih pregovorov, jih zapisala na manjše lističe in razpolovila.
Učencem sem jih predstavila, razložili smo njihov pomen in jih spravili v vrečko. Učenci so zjutraj, ob prihodu v šolo, izžrebali svoj listič in poiskali svojega prijatelja, ki je njihov pregovor dopolnjeval in s katerim bodo tisti dan delili mizico. Akcijski načrt je bil sklenjen. Načrtovanje je potekalo v smeri izboljšanja klime v petem razredu s pomočjo vsako-tedenskih razrednih ur na to temo. Pred opravljanjem refleksije po izvedeni dejavnosti in načrtovanih ciljih pa sem prišla do zanimivih zaključkov, učenci so širili besedišče s pomočjo slovenskih ljudskih pregovorov.
Seveda sem pregovore nadomestila z drugimi in dodala nove učne cilje v AKCIJSKI KROG.
•	Učenci bogatijo svoj besedni zaklad.
•	Spoznajo slovenske ljudske pregovore.
•	Znajo razložiti preneseni pomen pregovorov.
Z veseljem povem, da so učenci postali bolj sproščeni, med odmori so se nenehno igrali in v procesu poučevanja so bili bolj odprti in pripravljeni sodelovati v skupinah.
Hkrati pa je začel potekati izobraževalni proces, ki se ga prvotno nisem zavedala. Do konca šolskega leta smo na tak način spoznali, prepoznavali in razvrščali pridevnike, samostalnike, besedne zveze in utrdili poštevanko.
Članica projektnega tima Saša Veler
FORMATIVNO SPREMLJANJE
Na šoli se zavedamo, da odličnosti izobraževanja ni mogoče doseči s tekmovanjem, temveč s sodelovanjem in zagotavljanjem spodbudnega učnega okolja, ki učencu predstavlja izzive, socialne interakcije, raziskovanje, načrtovanje in izbiro strategij učenja in lastno dinamiko dela. S formativnim spremljanjem razvijamo optimalne zmožnosti otroka, njegovo čutno in izkušenjsko dojemanje sveta, omogočamo mu lastno načrtovanje ciljev, poti in samopresojo svojega dela. Ključ formativnega spremljanja je učiteljeva pozitivna povratna informacija učencu, ki mu omogoči odpravo vrzeli v znanju in vsebuje namige, priporočila, kako naj se uči, da bo cilj dosegel. Pri formativnem spremljanju branja upoštevamo predznanje, interes za branje, osebni tempo in ritem otroka. Na podlagi močnih interesnih znanj odpravljamo šibkosti, skupaj z učencem določimo cilje in merila za branje, načrtujemo proces učenja. Glede na dogovorjena merila učenec samovrednoti svoj napredek v branju, učitelj ga s pozitivno povratno informacijo usmeri in poda navodila za branje v prihodnje. S formativnim spremljanjem razvijamo lastno odgovornost za napredek in dosežke.
Članica projektnega tima Andreja Žinko
GREMO V KINO
Ideja o obisku kina ob zaključku šolskega leta 2011/12 se nam je zdela zanimiva za vključitev v projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Istočasno smo »premaknili« starše, učitelje in učence iz okolja, ob primerni izbiri filma smo jim širili kulturno obzorje in jim pokazali pot do nove oblike preživljanja prostega časa. Glede na to da se je vse dogajalo ob zaključku šolskega leta, je bilo za izvajalke dokaj naporno. A vse je bilo poplačano, ko smo ob koncu lahko ugotovile, da smo poleg izobraževalnih ciljev dosegle tudi cilje, ki smo si jih same zastavile. Vidno je bilo zadovoljstvo učencev, saj so se nam priključili tudi devetošolci, ki so sicer ta dan končali s poukom. Mnogi so po svojih izjavah prvič bili v kinu skupaj s svojimi starši. Prav tako so uživali starši, z zadovoljnimi obrazi so poklepetali z odraslimi, s katerimi se redkeje vidijo, pa tudi z učitelji, učenkam novinarkam pa so radi odgovarjali. Povedali so, da jim je bila v nekaterih segmentih risanka aktualna, humorna, zamislili pa se so se tudi o tem, da bi tudi družinski skupni čas kdaj namenili kinu ali kakšnemu drugemu kulturnemu dogodku. Odgovori so bili pozitivni glede na izvedbo, kritik ni bilo, čeprav so jih učenke spraševale, kaj bi lahko organizatorji tudi drugače naredili. Obisk je bil približno 95 %, kar je bilo nad našimi pričakovanji, saj so ponekod otroci povabili - en očeta, drugi pa mamo in šla je cela družina. Učenke novinarke so same posnele ankete, fotografirale dogajanje in oblikovale fotoreportažo dogodka. In uresničila se nam je tudi želja -nekaj teh slikanic smo kupili za šolsko knjižnico, da jih lahko učenci ponovno podoživljajo.
Članica projektnega tima Tatjana Majdič
časopis vrtca in šole
Številka 9	...............
BRANJE ZA UŽITEK
»Najboljše zdravilo je knjiga. Z nobenim prevoznim sredstvom ne moreš tako hitro odbrzeti v druge svetove in se izogniti tistim dolgočasnim kot s knjigo. Nobeno zdravilo tako hitro ne pozdravi duha kot knjiga. In še povsod, kamor se ozreš, rastejo. Nove in nove...«
(Desa Muck)
Sladoled je bil naš. Učenci 2. razreda (sedanji 3. razred) z učiteljico Andrejo Kociper so bili najhitrejši razred na šoli, ki je osvojil bralno značko.
Čestitamo!
Niko Novak: »Desa Muck je pripovedovala o tem, kako se je v njeno sobo priplazila smrt. Joj, grozno!«
Iva Simonič: »Desa ima tri hčerke in je zelo zabavna. Napisala je veliko priljubljenih knjig. Opravljala je več poklicev: vzgojiteljica, tehnična risarka, negovalka, igralka, voditeljica. Sedaj je svobodna pisateljica.«
Petra Toplak: »Ko je bila majhna, se je rada lagala in si domišljala mnoge stvari. V šoli je imela sošolko, ki jo je vedno izsiljevala. Zato nam je svetovala, da se ne smemo bati in moramo vse povedati.«
Nejc Vajda: »Desa se je v šoli zlagala, da ima takšen žvečilni gumi, da naredi velik balon kot šola.«
Miha Kumer: »Pisateljica je bila zelo prijazna. Bil sem navdušen, ko sem slišal, da bo obiskala našo šolo.«
Spela Zelenko: »Rada se heca, zato je zelo zanimiva.«
Michelle Bratuša: »Napisala je veliko knjig in izdala zbirko Anica. Ima polno domišljije in je zabavna.«
Eva Polak: »Ko je bila majhna, si je želela domače živali, vendar ji niso dovolili. Sedaj ima štiri muce, dva psa in konja Alda.« Aneja Anželj: »Desa je opravljala veliko poklicev. Sedaj piše. Rada berem njene zgodbe. Prebrala sem veliko knjig o Anici.« Anja Lazar: »Povedala nam je, da je v naravi videla pravega medveda.«
Lea Dogša: »Desa nam je pripovedovala, kako postaneš pisate-Ij/ica. Njene zgodbe in doživetja so podobne nam - šolarjem. Rada ima otroke in živali. Ima konja, kot jaz.«
Rebeka Viher: »Pisateljica ima tri hčerke. Napisala je zbirko Anica. To so moje najljubše knjige.«
D aleja Stiberc: »Njena dela so namenjena najstnikom, saj govorijo o temah, s katerimi se mladina ukvarja. Mlajšim je namenjena zbirka Anica, najstnikom pa Blazno resno.«
Navdušeni smo poslušali Deso.
Anja Črešnjevec: »Nasveti za življenje. Toliko jih je povedala, tudi primer s svojim mucom, ki je brez ene tačke. Ko teče, se sploh ne vidi, da je brez tačke; ko hodi počasi, šepa. Prav tako je z nami. Ko imaš jasno zastavljene cilje in si dovolj vztrajen, jih dosežeš; kadar obupaš že na začetku, omahuješ, ne veš, kaj bi, potem cilja ne boš dosegel.«
Sara Šac: »Desa Muck je super oseba, ki jo je vredno spoznati, saj je zelo pozitivna in modra. Dala nam je veliko nasvetov za življenje, ki nam bodo pomagali. Hoče spremeniti svet, ga narediti pravičnega, kar mi je izjemno všeč, saj pravičnosti primanjkuje. Desa nam je povedala, da smo lahko prav vse, kar si zaželimo.«
Monika Viher: »Desa je ženska, katera bi mogla biti vzor mnogim ljudem. Če bi bili vsi ljudje takšni, bi bil svet lepši. Mnoge težave in skrbi bi mogli vzeti le za življenjsko oviro, ki nam dajo zagon za nove zalete in cilje. Nikdar ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, zato se ne smemo predati.«
Sandra Habjanič: »Obisk pisateljice je bil zanimiv in poučen. Zelo pozitivno gleda tudi na slabe stvari, saj je v življenju veliko prestala. Velik vtis name je naredila, ko je povedala, da je drugačnost povsem normalna in da jo moramo sprejemati. Zelo mi je všeč in še bi jo želela srečati. Govorila je tudi o ljubezni. Naučila sem se, da nas najprej privabi zunanjost. Notranjost osebe pa je tista, ki odloči, ali je oseba prava za nas in bomo z njo ostali do konca življenja. Pravi zate je tisti, zaradi katerega se ni potrebno spreminjati. Upam, da se mi nekoč to zgodi.«
Monika Petek: »Je dobra in zabavna, skratka, faca je. Rada deli nasvete ter pozitivno razmišlja. Vesela sem, da sem jo spoznala. Pravi, da naj imamo veliko spoštovanja do drugih.«
NACIONALNI PROJEKT RASTEM S KNJIGO
V šolskem letu 2012/2013 že sedmič poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo OŠ 2013« - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu«, ki ga izvajamo koordinatorji v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS, Ministrstvom za kulturo RS, Ministrstvom za šolstvo RS, Združenjem splošnih knjižnic, ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zamejskimi osnovnimi šolami.
Vsako leto obiščemo knjižnico Prana Ksavra Meška v Ormožu, kjer učence sprejme osebje imenovane knjižnice in z njimi izpelje načrtovane dejavnosti v okviru dveh pedagoških ur. Prva ura je namenjena predstavitvi mladinskega in odraslega oddelka ter čitalnice z možnostjo vpisa v knjižnico in izposojo knjižničnega gradiva. Druga ura pa je namenjena informacijskemu opismenjevanju Virtualne knjižnice Slovenije COBISS-OPAC s primeri iskanja. Ob obisku učenci prejmejo knjigo. V letu 2012 je bila to knjiga Dese Muck, Blazno resno o šoli. Ob obisku knjižnice v Ormožu v naslednjem letu bodo učenci prejeli knjigo Tadeja Goloba, Zlati zob.
Koordinatorica projekta Tatjana Majdič
nč Ivanjkovci
SREČANJE Z EVALDOM FLISARJEM
... Srečanja in naključja so tista, ki oblikujejo našo podobo življenja. Koga, kdaj, in kje srečamo nekoga...
V osnovni šoli Ivanjkovci nas je 2. 3-2012 obiskal pisatelj Evald Flisar. Obisk je bil namenjen nadarjenim učencem in tistim, ki radi berejo. Prisotnih nas je bilo 27 učencev pod vodstvom učiteljice Brigite Fridl. Za to srečanje je vsak učenec prebral knjigo, ki jo je napisal pisatelj. Ugotovili smo, da so njegove knjige zelo zanimive in realne, nekatere pa tudi nerealne in zabavne. Ob njegovem prihodu smo bili nekoliko zadržani, a smo se vseeno v njegovi družbi zelo zabavali. Pripovedoval nam je zgodbe iz svojega otroštva in življenja. Z nami je delil izkušnje, iz katerih smo se učenci kar nekaj naučili. V spominu so nam ostali njegovi nasveti in življenjske modrosti, med drugim tudi zelo lepa misel, ki jo je povedal o srečanjih, in sicer, da je vsako srečanje drugačno, nekatera so prijetna druga malo manj, ampak da se iz vsakega srečanja nekaj naučiš in da poskusiš iz njega »potegniti« najboljše. Srečanja in naključja so tista, ki dajo podobo našemu življenju. Svetoval nam je tudi, da si v življenju ne smemo vsega preveč jemati k srcu, ampak naj na vse gledamo z lahkoto, saj se nam kasneje stvari, ki so nas spravljale v slabo voljo, zdijo smešne, tako kot njemu. Z nami je delil zares nekaj svojih zelo dobrih izkušenj, tudi to, da zanj ni pomemben papir, na katerem piše, da je človek šolan, zanj je pomembno, kaj imamo ljudje zares v glavah in predvsem življenjske izkušnje. Pisatelj je bil z nami zelo iskren ter nam zaupal, da se v otroštvu ni učil zato, da bi se dokazal svojim staršem in nanje naredil vtis, ampak zase, saj staršem ni pomemben naš uspeh; ter da nas bodo starši, ne glede na uspeh ali neuspeh, vedno imeli radi. Pisatelj s svojim delom ni najbolj zadovoljen, saj se mu zdi, da je pisanje za pisatelja kot skok v višino, kjer športnik skoči zelo visoko, celo tako visoko, da podre svetovni rekord, seveda so vsi navdušeni nad njim, vendar on še zmeraj ni zadovoljen, saj ve, da bi lahko skočil deset centimetrov več. Pisateljev obisk me je notranje obogatil, saj je zame pisatelj zares izkušen človek ter človek poln zelo dobrih nasvetov, čeprav on pravi, da ni res, da najboljše nasvete dajejo starejši ljudje, ki so bolj izkušeni. Pravi, da lahko dobre nasvete dajejo tudi mladi, z malo izkušenj. Evald Flisar bi v svojem življenju marsikaj spremenil, vendar je to, žal, nemogoče.
Sara Šac
Učenka Anja mu je podarila glineno masko, ki jo je izdelala pri likovni vzgoji.
UTRINKI... UTRINKI... UTRINKI...
Aljaž Meško: »Evald Flisar nam je povedal, da je prepotoval 80 držav. 82 njegovih knjig je prevedenih v tuje jezike. Njegova dela prevajajo v 32 jezikov.«
Tilen Kokot: »Zanimivo se mi je zdelo, da je 2 leti v Avstraliji vozil vlak. 17 let je živel v Londonu, kjer je pisal tudi za BBC, in se leta 1990 vrnil v Ljubljano.«
Luka Prijol: »Srečanje mi je bilo prijetno in poučno, saj je pripovedoval svoje zgodbe. Pravi, da je doma imel svojo knjižnico. Iz belega papirja je izdelal knjige in jih imel celo polico. Ampak v knjigah ni nič pisalo in vsi so ga spraševali, zakaj nič ne piše. Evald pa jim je odgovoril s vprašanjem: »Kje pa piše, da mora v knjigi nekaj pisati?« In tako je začel pisati ta prave knjige.
Nepozabno srečanje s Flisarjem.
Posvetilo v knjigo, ki jo je podaril
v 11*1	• • v • •
solski knjižnici.
KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
Vključevanje informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v učenje in poučevanje ter vodenje šole zahteva številne spremembe v šolah. Naša šola je zelo dobro opremljena z IKT, in sicer imamo širokopasovni internet v vseh učilnicah, analogni in brezžični, LCD-je v vseh učilnicah in v jedilnici ter dva prenosna za delo na terenu, vsakoletne posodobitve stacionarnih računalnikov,
IP telefonijo ter v petih učilnicah interaktivne table. Strokovni delavci se že nekaj let intenzivno usposabljamo za učinkovito uporabo in poučevanje z IKT. Sola in z letošnjim letom tudi vrtec imamo aktivno spletno stran, ki jo ustvarjamo vsi strokovni delavci, na kateri predstavljamo življenje in delo v šoli. Uvodna stran je namenjena predvsem sprotnim informacijam o dogodkih na naši šoli in je sprotno ažurirana (http://www.os-ivanjkovci.si/spletna-stran/).
V letu 2010 smo se vključili v izobraževanje za delo s spletnimi učilnicami MOODLE in še isto leto vzpostavili našo e-zbornico in e-učilnice za učence. Strokovni delavci in ravnateljica nalagamo v e-zbornico z geslom in uporabnišldm imenom različne dokumente. S tem smo odgovorni, da s pomočjo univerzalnega spletnega orodja sprotno ažuriramo strani. E-zbornica zajema naslednja področja: forum novic, menjalnica znanja, bralna pismenost, plan aktivnosti po mesecih, pedagoške in ocenjevalne konference, šolski aktivi, vzgojno delovanje šole, šolska knjižnica, šolska svetovalna služba, delo učitelja računalnikarja, interni pravilniki in obrazci, LDN in navodila ZRSS ter organizacija dela in navodila MIZKŠ. Cilj e-zbornice je sprotno obveščanje in sprotno ažuriranje, do informacij pridemo kjerkoli in kadarkoli, kjer je dostop do spleta. S tem se izognemo pretirani uporabi papirja in fotokopiranju. Nastavljenih imamo tudi 21 spletnih učilnic in e-vrtec. Sodelovanje učencev v spletnih učilnicah spodbuja razvoj sodelovalnih veščin, komuniciranja, inovativnosti in kritično mišljenje. Ob pomoči IKT je učenje postalo zanimivejše, učinkovitejše ter samostojnejše. V večji meri naj bi se tudi odgovornost za dosežene rezultate prenesla na učence same. Vse to pa so predpogoji za razvoj vseživljenjskega učenja, ki ne poteka le v šoli in drugih organiziranih oblikah, ampak v različnih okoljih in ob različnem času spontano in iz notranje motivacije. V ta namen smo v tem šolskem letu razvili tudi interni učni načrt in določili cilje razvijanja e-kompetenc učencev po razredih.
Naša šola je IKT naravnana, kar omogoča učencem tudi delo doma, saj večina učencev dostopa do spleta tudi doma.
Vloga učitelja in učenca se spreminjata. Učitelj je le posredovalec, kako priti do znanja, pokaže poti, učenci so veliko bolj aktivni in samo od njih je odvisno, koliko želijo. Vsekakor nakažemo poti, prehoditi pa jih morajo sami.
Andreja Zinko, Brigita Fridl
Mednarodna multikonferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT - SIRikt poteka že šest let. Multikonferenca je namenjena vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev, učiteljem, laborantom, ravnateljem, informatikom, računalnikarjem, visokošolskim učiteljem, knjižničarjem, učencem, dijakom, študentom in drugim uporabnikom IKT-ja. SIRikt je priložnost za izmenjavo izkušenj med vsemi pedagoškimi delavci, učenci in dijaki, ki pri svojem delu uporabljajo sodobna orodja digitalne dobe. Učiteljici Saša Veler in Andreja Žinko sta sodelovali z videom, kjer sta predstavilinašo šolo kot e-kompetentno. Zadnji dve leti se konference aktivno udeležujeta tudi učiteljici naše šole, Klavdija Petrovič in Andreja Žinko. Tudi lansko leto sta na konferenci predstavili primer dobre prakse uporabe IKT pri pouku. Učiteljica Klavdija Petrovič je predstavila učencem prilagojeno poučevanje z IKT, ko računalnik skoraj v celoti nadomesti učbenike, delovne zvezke in zvezke. Učiteljica Andreja Žinko je na konferenci prvič aktivno sodelovala pred dvema letoma s predstavitvijo dobre prakse obravnave teme o zvoku s pomočjo IKT, lani pa je pripravila sklop nalog za razvijanje grafomotorike s programom za interaktivno tablo pri učencih 1. razreda. Tudi v letošnjem šolskem letu, predvidoma maja 2013, načrtujemo aktivno udeležbo na Mednarodni konferenci SIRikt.
SPLETNE UČILNICE
'Tako kot je navadno pri vsaki novi stvari, je tudi pri spletnih učilnicah; ko se jih navadimo in naučimo uporabljati, si ne predstavljamo več, kako smo prej shajali brez njih.”
Živimo v času, kjer nas ob vsakem koraku spremlja sodobna tehnologija. Vse več učencev ima dostop do svetovnega spleta, do številnih spletnih virov, preko katerih lahko pridobivajo nova znanja na velikokrat bolj zanimiv način kot v razredu. Učitelj ni več edini in glavni vir informacij. Klasične metode poučevanja so za učence nezanimive. Računalnik in splet nam nudita različne možnosti širjenja, utrjevanja, ponavljanja znanj v šoli in doma. Ena izmed teh možnosti je tudi spletna učilnica. V slovenskem šolskem prostoru najpogosteje srečamo virtualno učno okolje Moodle.
Spletna učilnica nam nudi res veliko različnih načinov, s katerimi lahko popestrimo pouk. Velika prednost je, da jo lahko posodabljamo, obnavljamo in hkrati ohranjamo že opravljeno delo. V spletno učilnico lahko vstavljamo različne dokumente z računalnika. Torej lahko uporabimo tudi naloge, ki smo jih v preteklosti že pripravili. Tako so učencem dostopne ob vsakem času povsod tam, kjer je računalnik in dostop do spleta. Na ta način se izognemo tudi fotokopiranju in pretirani porabi papirja.
Učencem lahko zastavimo naloge za vajo, kvize, domače naloge,... Povratna informacija je pri posameznih nalogah učencem dostopna takoj, kar je pri učenju zelo pomembno. Spletna učilnica je odlična tudi zato, ker nam omogoča vstavljanje in povezavo na različne spletne strani, ki jih sami izberemo glede na ustreznost posameznega predmeta. Tako učencem ni potrebno brskati po spletu, da bi našli ustrezni naslov, ampak kliknejo samo na povezavo v spletni učilnici in stran se jim odpre. Prav tako lahko naložimo snov pouka, ki smo ga posneli preko interaktivne table in naložili v spletno učilnico. Učencem lahko posredujemo literaturo, skripte, prosojnice, datoteke s programi, literaturo pa lahko oddajo tudi sami. Smo v stiku z vsakim učencem, komentiramo lahko njegovo delo, ga pohvalimo ali ga spomnimo na obveznosti. Učitelj pa lahko v spletni učilnici preveri, kdo izmed učencev in koliko časa je bil v učilnici in tudi, kaj je v njej počel.
Stanka Črček
Primer spletne učilnice.	Učenci v spletnih učilnicah.
TUJI JEZIKI V VRTCU IN ŠOLI
V vrtcu in OS Ivanjkovci se radi učimo tujih jezikov. Letos se angleščine v vrtcu učijo prvič, otroci v najstarejši skupini spoznavajo svoje prve angleške besede s pomočjo medvedka Teddy-ja. V precej številčni skupini skupaj z vzgojiteljicami povezujemo obravnavane vsebine z učenjem angleških besed, pesmic, rim, igric, branjem pravljic, gledanjem risank. Vedno več raziskav potrjuje prednost učenja tujih jezikov v zgodnjem obdobju. Na Univerzi v Washingtonu so raziskali vpliv zgodnjega učenja na izgovorjavo in ugotovili, da imajo govorci, ki so se začeli jezika učiti zgodaj, veliko boljše možnosti, da se njihova izgovorjava približa ,originalu*. Malcolm Gladwell, cenjen britansko-kanadski avtor in novinar, je razvil teorijo o 10 000 urah, ki jih moramo posvetiti učenju določenega jezika, da pride do prelomnega trenutka, ko se jezika (tudi drugih spretnosti) res naučimo. Torej moramo začeti te ure nabirati čim bolj zgodaj. Majhni otroci pri urah tujega jezika tudi najbolj uživajo, saj niso obremenjeni z rezultati, niti s tem, da mora beseda iz njihovih ust zveneti pravilno in se preprosto prepustijo. Nenazadnje jih s poučevanjem jezikov vzgajamo za današnji globalni svet, v katerem se bodo počutili udobno in domače, saj bodo večjezičnost ponotranjili, sprejeli kot nekaj vsakdanjega. Poleg fakultativnih ur angleškega in nemškega jezika v prvem triletju, drugega tujega jezika nemščine, dodatnih ur angleščine v četrtem in šestem razredu in fakultativnega pouka francoščine v zadnjih letih, letos dodatno nudimo tudi možnost za učence sedmega in osmega razreda - obiskovanje fakultativnih ur angleščine z rojenim govorcem. V sodelovanju s starši in v sklopu dela z nadarjenimi potekajo tudi dogovori o našem prvem poletu nekaterih učencev v London. Ob vseh aktivnostih, ki potekajo ob obveznih urah tujega jezika, se bo znanju težko izogniti. Znanje jezikov ugodno vpliva na vsesplošno počutje brez negativnih stranskih učinkov. Priporočamo vsaj dva na dan.
Učiti se s Teddyjem je vedno zabavno.
NAJMLAJŠI SO O UČENJU ANGLEŠČINE POVEDALI...
Učimo se govoriti nove besede. Ena izmed njih je mouth — to so usta. Beremo različne pravljice, gledamo risanke in pojemo. Radi se učimo, imamo se lepo. Veseli smo, da nas spremlja medvedek. Radi bi se naučili polno besed, da bi se lahko pogovarjali v angleščini. Učiteljica Marjetka je zelo prijazna, saj nas uči in posluša.
ANGLEŠČINA JE LAHKO ZABAVNA
FRANCE PREŠEREN WORKSHOPS
On 6 February we had a vvorkshop about France Prešeren. First we had to write everything we knew about him. Then we were put in groups, in which we had to do a poster about him. And then we got the Slovenc anthem in English and we tried to put it in the right order. I learnt a lot and I really enjoyed it.
Eva Filipič
On 6 February we had different vvorkshops. In Prešerens vvorkshop we were doing posters about France Prešeren. We learnt that he was born on 3 December 1800 and we learnt much, much more. Then we exhibited the posters.
Karmen Novak and Eva Leskovar
We had many different vvorkshops. We had to work in those. In Prešerens vvorkshop we tried to translate our national anthem into English. But first, we revievved everything we knew about France Prešeren, our greatest poet.
Anja Črešnjevec
On 6 February we were in different vvorkshops. In Prešerens tvorkshop vve vvere talking about Prešeren. For example, when was he born, what he vvrote and things like that. Then vve had to translate the Slovenc anthem into English. Aftenvards vve had to put the entire Zdravljica (A Toast) into the correct order. When vve finished, vve checked the correct order. Then we finished the vvorkshop.
Monika Petek
We had a vvorkshop called Prešeren in English. First vve had to write in English what vve already know about Prešeren. Then we had to use this informadon to make posters in groups. Then vve presented our posters about Prešerens life. Then vve listened to the anthem in English and then vve tried to put Zdravljica in English into the right order.
Ana Vidovič and Hana Rakuša
DA BO ODLOČITEV LAŽJA	... Če imaš cilj, boš našel tudi pot...
Na šoli ponudimo tržnico poklicev, katere cilji so: informacije o srednješolskih programih iz prve roke, informacije o možnostih šolanja po zaključku srednješolskega programa in možnosti bivanja v dijaških domovih.
Koordinatorica Tina Turin Puklavec
Predstavilo se je veliko srednjih šol.
Tržnica poklicev, ki je bila predstavljena na OŠ Ivanjkovci, je bila zelo pestra in zanimiva. Srednje šole so se zelo dobro predstavile. Učenci in starši smo lahko postavljali vprašanja in na ta način pridobili podatke o sami šoli, poteku pouka in tudi o samem poklicu. Mislim, da je to zelo pomembno pri odločanju za nadaljnje šolanje naših otrok.
Jožica Šac, mama učenke 9. razreda
Menim, da je tržnica poklicev zelo zanimiva in poučna, predstavljene so različne šole in poklici, vse pa poteka v zelo sproščujočem vzdušju. Zanimivo je tudi, da različne šole predstavljajo dijaki, ki so OŠ končali prav pri nas, kar obiskovalce še bolj pritegne.
Ker se vse odvija v popoldanskem času, imamo tako tudi starši možnost, da se tržnice udeležimo skupaj z otroki.
Tinka Mihorič, mama učenke 9. razreda
Na tržnici poklicev smo dobili veliko različnih informacij, kar nam pomaga, da otrokom predlagamo izbirno srednjo šolo. Šole so bile dobro pripravljene ter nam predstavile vse, kar je potrebno vedeti, tudi prednosti in pomanjkljivosti oziroma slabosti šole. Z odzivom srednjih šol sem kot starš zelo zadovoljna, saj jih je bilo veliko. Šolska telovadnica je bila skoraj polna.
Andreja Toplak, mama učenke 9. razreda
Uroš Kociper: »Na tržnici sem pridobil veliko informacij o šolah. Najbolj me je navdušila računalniška šola.«
Vsak je dobil zanesljive informacije.
MOJ OČKA MIZAR
Moj ati ni vrtnar, on ponosen je mizar, stroj njegov brni, iz delavnice se kadi.
On se rad smeji, ko je s prijatelji, ko dobre volje je, pusti mi čisto vse.
Če slabe volje je, on ne zeza se, da ga razvedrim, ga včasih nasmejim.
Ko na gugalnici je, napeto posluša me, še posebej ta refren, ko z veseljem mu povem.
Očka rada te imam, drugemu te ne dam.
Hvala za vse lepe dni, ki jih z mano preživel si ti.
S ponosom torej zdaj povem, moj ati je najboljši, to vem, izgubiti ga ne smem!
Žagovina v laseh, prah v njegovih očeh, to vse normalno je, ko iz delavnice pride.
Za malo sivih las, nisem kriva jaz, zagotovo več jih bo, ker leta prihajajo.
Tako ostalo bo, vem, da barval se ne boš, če pa že se to zgodi, jaz barvo kupim ti.
Saj brez sivih las mlajši je obraz in moje želje so, da čim manj bi jih bilo. Očka rada te imam, drugemu te ne dam. Hvala za vse lepe dni, ki jih z mano preživel si ti, s ponosom torej zdaj povem, moj ati je najboljši, to vem, izgubiti ga ne smem!
Ob koncu vam priznam, ker rada ga imam, da ga jaz jezim, mu življenje včasih grenim.
Za nekaj sivih las, sem seveda kriva jaz, a, da očka rad me ima, povedo mi rdeča lička.
Ta njegov prelep obraz, zdaj nosim tudi jaz, a, da zdaj to dokončam, mu rečem, RADA TE IMAM!
Karmen Bogša


nč
Ivanjkovci
S KULTURO SKOZI CAS
... »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. .. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.«
(Tone Pavček)
DAN DEJAVNOSTI
V februarju smo imeli dan dejavnosti na temo France Prešeren. Sodelovala sem v delavnici z imenom Prešernove ljubezni. Delali smo v skupinah in raziskovali o vseh dekletih, s katerimi se je Prešeren zapletel. Janko Kos je zapisal: »Ljubil je tiste, ki so mu bile nedosegljive, tistih, ki so mu bile naklonjene in se mu celo same približale, ni ljubil ali jih je celo onesrečil.« Na koncu smo izvedli kviz, na katerem sem tudi sama sodelovala.
Na ta dan sem se sprehodila po šoli in si ogledala delo v različnih skupinah. Delo je bilo pestro, zanimivo in poučno.
Monika Viher
UTRINKI... UTRINKI... UTRINKI...
Anika Žličar: »Pogovarjali smo se o Prešernovem življenju in kako je bil oblečen. Nosil je frag.«
Monika Magyar: »Naša delavnica je nosila naslov Igrajmo se Prešerna. Pogovarjali smo se o igrah v Prešernovem času in tudi sami sestavili igre. Bilo je zabavno.«
Matej Lipnik: »Raziskovali smo življenje Franceta Prešerna in izdelali družinsko drevo.«
Tjaša Fajfar: »Kuhali smo po receptu, katerega smo našli v stari knjigi. Joj, kako diši...«
Sašo Tomažič: »Izdelali smo časovni trak Prešernovega življenja in ustvarjanja. Veliko sem se naučil.«
Aljaž Meško: »Moda iz Prešernovega časa je prav privlačna in lepa na oko.«
Malo se poigraj, pobrskaj po spletu in najdi odgovore.
Katero pesem je posvetil naštetim dekletom? Iz katere pesmi je odlomek?
Poveži ali pobarvaj z isto barvo.
Dekle	Naslov pesmi	Odlomek
Žalika Dolenc	Sonetni venec	... Zraven si mi ukazala, da te moram pozabit...
Jerica Podboj	Nezakonska mati	... Prevzetne kakor ti dekleta zale, ko bodo slišale teh pesmi glase...
Ana Jelovšek	Dekletom	... Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo...
Julija Primic	Ukazi	...Roža, rosa ino mana vaša je mladost, dekleta...
Prešernove ljubezni.
KULTURA
Kot že nekaj let prej smo tudi letos učenci naše šole pripravili proslavo ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Predstavilo se nas je veliko učencev, kateri smo se podali na pot slovenske besede in se spomnili peščice ljudi, ki so pustili pečat v slovenski zgodovini, postavili mejnike v literaturi in povzdignili slovenski narod v pesmi in besedi. Tisti večer je bilo za odrom zelo pestro, saj smo vsi čakali, kdaj bomo nastopili, kakšen bo nastop in kako se bodo odzvali poslušalci in gledalci v dvorani. Vse smo dobro izvedli in naši starši so bili ponosni na nas.
Monika Viher
Pevski zbor navdušuje s petjem.
pr >3
ri
Folkloristi so zaplesali.
H
Prizor iz Zupanove Micke. I i:V :
- r i— * I
ZIMSKE RADOSTI
ŠPORTNI DAN - DRSANJE IN POHOD
Učenci od 5. do 9. razreda so 7. februarja 2012 izvedli športni dan in sledili naslednjim ciljem: razvijanje funkcionalnih sposobnosti z dalj časa trajajočimi različnimi gibalnimi nalogami v naravi in v dvorani, poznavanje in spoštovanje pravil obnašanja, upoštevanje načel varnosti, oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, razvijanje odnosa do narave, spoznavanje in razumevanje pomena športne vadbe za zdravje in dobro počutje.
UŽIVANJE V DRSANJU
V torek, 7. 2. 2012, smo se učenci v sklopu športnega dne odpravili na pohod ali na drsanje. Jaz sem se skupaj s sošolkami odpravila drsat v Ledeno dvorano v Maribor. Imeli smo se super! Drsali smo se od pol enajste do dvanajste ure. Seveda ni šlo brez padcev. Na začetku so učenci, ki se niso vedeli dobro drsati, ležali na ledu kot majhni telički. A čas je prinesel svoje in ob koncu smo se vsi drsali kot profesionalci. Piruete, lastovice, kroge, obrate, poskoke in še kaj si lahko videl, če si nas gledal. Na drsališču se je ves čas drsanja vrtela glasba. Včasih smo se drsali tudi po ritmu glasbe. V začetku drsanja smo učencem, ki niso vedeli drsati, pomagali, da so tudi oni brez težav drsali po ledu. Učiteljice Saša, Vesna in Ana so nas imele pod budnim nadzorom. Ker se je drsanje kaj kmalu končalo, smo se tudi mi počasi odpravili proti Ivanjkovcem.
Karmen Bogša
LEDENA DVORANA MARIBOR
V mesecu februarju smo se z avtobusom odpeljali v Maribor v Ledeno dvorano. Preobuti smo se v drsalke in stopili na led. Nekateri so velikokrat padli, ker niso še nikoli bili v drsalkah. Izvajali smo raznovrstne gibe. Res je bilo zabavno. Še večkrat bi želela iti drsat.
Dominika Novak
POHOD NA POHORJE
Laura Kosi: »Pohod na Pohorje je bil pester, poučen in zanimiv. Peljali smo se z gondolo, nato smo se sprehajali, se kepali, igrali, zabavali in občudovali lepoto narave. Z gondolo smo se vrnili v dolino in z avtobusom nazaj v Ivanjkovce. Ta dan je bil čudovit, saj sem ta dan imela rojstni dan.«
Monika Kosi: »Hodili smo po visokem snegu, težko je bilo hoditi navzgor. Na koncu pa nas je čakalo presenečenje, kepanje in igranje s snegom. Občudovali smo skalo, s katere je tekla voda. V spominu mi je ostala vožnja z gondolo.«
LEPOTE NARAVE VABIJO...
Zjutraj smo sedli na avtobus in se odpeljali v Maribor. Ko smo prišli tja, smo se peljali z gondolo na Pohorje, potem pomalcali in odšli na pohod. Zagledali smo veliko nepohojenega snega ter se začeli kepati in se zabavati. Potem smo šli mimo cerkve Svetega Janeza na Janževskem vrhu. Cerkev, ki je stala pred današnjo, je zgorela, zato so se tudi pošalili na njen račun. Zvonik ni iz enakega materiala kot ostali del cerkve, ampak je lesen in črn. Odšli smo naprej in se z gondolo odpeljali v dolino. Imeli smo razgled nad Mariborom. Stopili smo iz gondole in odšli domov z avtobusom.
Karmen Toplak
V	STOŽICAH SMO SI OGLEDALI HOKEJSKO TEKMO SLOVENIJA : MADŽARSKA
V	okviru 3. ure športne vzgoje učencem omogočimo, da spoznajo tudi druge športe, kot jih ponuja domače okolje. Tako smo se odpeljali v Ljubljano na ogled hokejske tekme, saj je v mesecu aprilu 2012 potekalo svetovno prvenstvo skupine B, kjer je tekmovala tudi naša reprezentanca nasproti madžarske reprezentance. Sprejem pred dvorano je bil nepozaben, navijaško vzdušje pa zelo pozitivno, saj sem učence pred odhodom seznanila s pravili hokeja, pomenu timske igre, kot ključa do uspeha, z opremo igralcev, z osnovnimi načeli varnosti in seveda s pravili športnega navijanja in pravilnega obnašanja na tekmi. Vsi smo bili opremljeni z navijaškimi rekviziti in navijali za Slovenijo. Stožice so bile skoraj polne, navijači pa ves čas na nogah, kar je pripomoglo k zmagi Slovenije.
Vesna Havlas
NAUČIMO SE SMUČATI
Učenci 6. razreda (v šolskem letu 2011/2012) so se v mesecu marcu (od 12. 3. do 16. 3.) odpravili na Kope v zimsko šolo v naravi. Program je zajemal: šolo smučanja, naravoslovno-družboslovne dejavnosti, rekreacijo in prosti čas.
SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI PROGRAMA ŠOLE V NARAVI
•	Povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga učenec pridobiva.
•	Spodbuja sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno in odgovorno ravnanja do naravnega in družbenega okolja.
•	Spodbuja socialne in komunikacijske spretnosti in veščine ter razvijanje demokratične komunikacijske kulture.
•	Spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje medosebnih in družbenih odnosov.
•	Razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, učenca usposablja za soočenje z življenjskimi problemi in za samozavestno odpravljanje/reševanje le-teh.
•	Spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za lastno varnost in zdravje; ter skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika.
•	Zagotovi smučarsko pismenost osnovnošolca.
•	Spodbuja vseživljenjsko učenje (prepoznavajo pomen sodelovanja pri vsakdanjih opravilih med družinskimi in zunaj družinskimi ustanovami; razumejo pomen sodelovanja, pomen bontona, omike in gostoljubnosti; pridobivajo navade, ki nam pomagajo živeti v skupnosti; ugotavljajo, kaj se lahko naučijo drug od drugega; učenci se naučijo pravilno skrbeti za bivalne prostore, kulturno vedenje pri prehrani, skrb za previdno gibanje v novem okolju, skrb za osebno higieno).
OSNOVE ALPSKEGA SMUČANJA Sledili smo naslednjim ciljem:
•	učenci znajo samostojno in varno uporabljati žičniške naprave na smučišču;
•	učenci se seznanijo in znajo uporabljati smučarsko opremo;
•	učenci brez težav in varno smučajo po smučišču lažje težavnostne stopnje;
•	učenci se seznanijo s pomembnostjo ukvarjanja z alpskim smučanjem in športom za zdrav razvoj človeka;
•	učenci spoznajo alpsko smučanje kot tekmovalni šport z udeležbo na razredni tekmi.
Vodja šole v naravi Saša Veler
PLAVAJMO SKUPAJ
V bazenu ormoške gimnazije poteka za učence od 1. do 4. razreda plavalno opismenjevanje, in sicer L, 2. in 4. razred imajo 10 ur, 3. razred pa 20 ur. Učence testiramo v začetku in na koncu. Testi nam pomagajo pri oblikovanju ciljev za naprej. Plavalno opismenjevanje izvajata vaditeljici plavanja, naši učiteljici, Saša Veler in Simona Bradan Ivanuša. V letošnjem letu smo v plavalno opismenjevanje vključili tudi najstarejšo skupino vrtca, in sicer 21 otrok, kateri plavajo pod strokovnim vodstvom zunanjih vaditeljev plavanja.
CILJI PLAVALNEGA OPISMENJEVANJA
—	razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa;
—	otroci vrtca se prilagodijo na vodo;
-	učenci prvega razreda se prilagodijo na vodo do stopnje drsenja;
-	učenci drugega in tretjega razreda z eno od plavalnih tehnik preplavajo 25 metrov v globoki vodi.
UTRINKI... UTRINKI... UTRINKI...
V ponedeljek, 12. 11. 2012, smo se odpravili v Ormož na plavalni tečaj. Najprej smo se dobro ogreli, potem smo pod vodo pobirali like. Zelo smo se veselili, da bomo preverjali plavanje na 50 metrov. Tisti, ki so preplavali 50 m, so 10 minut plavali.
Maša Puklavec
Eva Polak: »Najprej smo se igrali različne igre, potem smo šli plavat.«
Anja Lazar: »Na plavalnem tečaju se najprej razgibamo. Pred kopanjem se vedno stuširamo. V bazenu je topla voda in zelo rada se kopam.«
Ema Hergula: »Naučila sem se plavati. Najprej smo se igrali. Pobirali smo like. Pobrala sem tri, potem sem pomagala še Sari. Učiteljici Saša in Simona nas učita, kako pravilno plavati.«
Nejc Klemen: »Imel sem se dobro. Potapljali smo se in plavali kot ribice.
Julija Štih Grof: »Bilo je super. Špricali smo se in tun-kali.«
Zan Sovič: »Na bazenu je super. Igrali smo se v vodi.« Adrian Cvetko: »Najprej se preoblečemo. Na ležalnikih si odložimo brisače in se ogrejemo. Šele nato gremo v vodo, kjer plavamo, se igramo in uživamo.«
Monika Magyar: »Na bazenu zelo uživam. S sošolci in sošolkami se veliko smejemo, plavamo in se igramo. Po kopanju pa se utrujeni vrnemo v šolo.«
KO USTVARJAM JAZ
PODALJŠANO BIVANJE - DEJAVNOSTI
•	SPROSTITVENA DETAVNOST: ie pomemben in nepogrešljiv element dnevnega življenja učencev v šoli. Je dejavnost namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizični moči učencev. Sprostitvene dejavnosti imajo rekreacijsko in socializacijsko vlogo.
•	SAMOSTOTNO UČENTE: ie dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih nalog. Učenci znanje, ki so ga pridobili pri pouku, dodatno poglobijo, razširijo, utrdijo in uporabijo v novih situacijah.
•	PREHRANA: ie dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo, in sicer s poudarkom na kulturi prehranjevanja.
Mojca Grula, Brigita Fridl
USTVARIALNO PREŽIVLIANIE PROSTEGA ČASA:
je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri. Učitelj jih usmerja k aktivnosti, ki imajo določen cilj. Učenci si ob različnih dejavnostih enakomerno razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in tehničnem področju.
Anja Lazar, Mačke
Megi Repec, Ptičja hišica




HHH



■


IZ PRLEKIJE V LONDON
V	začetku poletnih počitnic, od 24. do 27. junija 2012, se nas je osem učiteljev odpravilo na štiridnevno strokovno ekskurzijo v glavno mesto Velike Britanije in eno izmed največjih mest na svetu, v London. Namen naše ekskurzije je bil spoznati značilnosti britanskega šolstva in ogled glavnih znamenitosti mesta.
Tudi tokrat smo si vse organizirali sami. S pomočjo interneta smo si uredili cenovno ugodni letalski prevoz v London, nočitve in svoj program ogledov.
V	nedeljo dopoldne, 24. junija, smo se s tremi avtomobili odpeljali do graškega letališča. Od tam smo leteli do letališča Stansted, 60 km severno od Londona. Na letališču smo poiskali avtobus in se peljali do postaje Liverpool Street. Tu smo prestopili na podzemno železnico in se peljali do postaje v bližini hostla, kjer smo prenočili tri noči.
Po namestitvi in večerji smo se s podzemno železnico peljali do starejšega dela mesta. Mesto je bilo precej prazno, ker je ravno takrat bila tekma nogometnega svetovnega prvenstva med Anglijo in Italijo, ki so jo Angleži zavzeto spremljali v pubih. Mi pa smo si ogledali srednjeveško kraljevsko trdnjavo Tower in bližnji znameniti dvižni most na reki Temzi, Tower Bridge. Potem smo se vrnili v hostel.
Drugi dan smo po zajtrku šli do zasebne šole Portland Plače School. Šola deluje na več lokacijah, ki pa med seboj niso oddaljene več kot 500 metrov. Najprej nam je ravnatelj šole predstavil britanski šolski sistem, nato pa so nas po šoli vodili učenci višjih razredov. Šolo obiskuje okrog 350 učencev, starih od 10 do 18 let. V šoli morajo učenci nositi enotna oblačila — uniforme. Vpisani so sposobni učenci, sprejetih je le 30 % učencev, ki so opravljali sprejemne izpite. Osnovna šolnina znaša vsaj 5000 funtov, odvisno od predmetov, ki jih izbere učenec. Prva leta prevladujejo obvezni predmeti (angleščina, matematika, naravoslovje, zgodovina, geografija, tuji jezik, umetnost in šport), nekaj je že obveznih izbirnih predmetov. Sledijo leta, kjer se zmanjša število obveznih predmetov in poveča število izbirnih predmetov. Zadnji dve leti imajo učenci le še 3 ali 4 predmete, ki jih izberejo izmed več kot 20 predmetov. Po zaključnih izpitih se dijaki lahko vpišejo na univerzo, kjer so večinoma zelo uspešni. Med ogledom učilnic smo videli, da imajo na šoli kljub starejšim zgradbam zelo dobre materialne pogoje za delo. Imajo več laboratorijev za naravoslovne predmete, specializirane učilnice za glasbo, tehniko, dramsko in likovno umetnost, tuje jezike ter družboslovje. Dijaki so ponosni na svojo šolo in so nam z veseljem pokazali tudi izdelke in plakate.
Naslednji dan smo si ogledali še državno šolo Mora Primary & Nursery School. Šola je v mirnem SV predmestju Londona. Po šoli nas je vodila slovenska učiteljica asistentka, sicer doma iz Velenja. Pri šoli je tudi vrtec. Obiskujejo jo okrog 400 učencev iz bližnje okolice šole. Stari so od 5 do 10 let. V razredih je večinoma 32 učencev. Tudi na tej šoli učenci nosijo uniforme. So različnih narodnosti in ver. Povedali so nam, da so v enem izmed razredov učenci kar 17 različnih evropskih, azijskih ali afriških narodnosti. V šoli so od pol devetih zjutraj do štirih popoldne. Šola je slabše opremljena kot zasebna šola, ki smo jo videli prejšnji dan. Imajo manjše učilnice, skromno telovadnico in majhno igrišče pri šoli. Jedilnice nimajo, ker si učenci malico prinesejo od doma. Povabili so nas tudi k pouku. V razredu hkrati poučujeta učiteljica in učiteljica asistentka. Videli smo, da imajo učenci že v nižjih razredih veliko projektnega in skupinskega dela ter diskusij. Med poukom so učenci delovni in zbrani. Po glasnejši diskusiji se takoj umirijo in se spet posvetijo samostojnemu delu. V učilnicah je veliko plakatov, slik, izdelkov učencev in didaktičnih pripomočkov.
Oba dneva v Londonu smo si ogledali še veliko mestnih znamenitosti. V mestni četrti Westminster smo najprej zagledali znameniti stolp z uro, Big Ben. Čez reko Temzo smo se sprehodili do ogromnega kolesa London Eye in se vrnili do britanskega parlamenta in tvestminstrske opatije. Šli smo tudi do Nelsonovega spomenika na Trafalgarjevem trgu in skozi park nadaljevali pot do Buckinghamske palače, kjer biva britanska kraljica.
Tretji dan dopoldne so nekateri šli na znamenito nakupovalno ulico, Oxford Street. Drugi pa smo se šli na ogled olimpijskih prizorišč v Stratford, v vzhodnem delu Londona. Tu smo mesec dni pred začetkom olimpijskih iger že malo občutili olimpijski utrip. Videli smo osrednji olimpijski stadion, Aquatic Centre za plavanje, olimpijsko vas, veliko nakupovalno središče in nove hotele. Zadnji dan smo vstali zgodaj in se s podzemno železnico in avtobusom peljali do letališča. Z letalom smo leteli v Gradec. Vrnili smo se polni vtisov, doživetij, znanj in izkušenj, ki jih že prenašamo našim učencem, sodelavcem in drugim.
Pripravil Boštjan Rajh, fotografije Boštjan Rajh in Nada Pignar
P...
MARIBOR - EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE
V četrtek, 26. aprila 2012, smo se vsi učenci in učitelji naše šole odpravili na strokovno ekskurzijo v Maribor, ki je leta 2012 Evro pska prestolnica kulture.
Učenci 1. triletja so si ogledali glavne mestne znamenitosti, razstavo glinenih hišic Mali arhitekti izdelali mariborski otroci, razstavo kositrnih figuric Svet na dlani, Akvarij in terarij ter mestni pai Učenci 2. in 3. triletja so si ogledali zbirke Muzeja narodne osvoboditve, s pomočjo vodnikov in trgov starega dela mesta Maribor. Šli so vse do Lenta z najstarejšo trto na svetu in reke Drave, eksperimentov spoznali skrivnosti različnih znanosti.
Kulturni dan v Mariboru je bil nepozaben, poln novih spoznanj in doživetij.
ona Štuklja, ki so jih
enitosti ulic i s pomočjo
POTEPANJA PO MARIBORU
Nina Grašič: »Veliko zanimivosti! Velike stolpnice. Mesto je res lepo.« Adrian Cvetko: »V Maribor smo se peljali z avtobusom. Najzanimivejša mi je bila razstava kositrnih vojakov.«
Daniel Gjerek: »Najbolj všeč mi je bilo v akvariju, ko smo si ogledali ribice, kače, pajke in škorpijone.«
Michelle Bratuša: »Bilo mi je lepo. V akvariju smo videli veliko živali. Izvedela sem, kako se kače izluščijo, ko se levijo. V mestu smo videli veliko zanimivih zgradb. Lepe so bile hišice iz gline.«
Špela Zelenko: » V Mariboru je bilo več velikih barvnih balonov. Všeč so mi bili kositrni vojaki, ki so bili lepo oblečeni in ribe v akvariju.« Matej Lipnik: » Meni je bilo všeč, ko sem v Hiši znanosti lahko vozil avtomobilčke. V muzeju so mi bile zanimive slike vojakov. Po ogledu mesta smo šli še na sladoled.«
Tjaša Fajfar : »Zanimivi so mi bili majhni kositrni vojaki na razstavi, ki jih je bilo več kot tisoč. Všeč mi je bilo tudi, ko sem v Hiši znanosti ležala na postelji z žeblji in se igrala z avtomobilčki.«
Ana Vidovič: » Najbolj všeč pa mi je bila Hiša znanosti, kjer smo videli razne poskuse. Razdelili smo se v tri skupine, vsaka skupina je šla v svoj prostor. Na začetku smo se lahko ulegli na posteljo z žeblji, stali smo na žarnicah, lahko smo videli, koliko energije lahko proizvede človek na kolesu.«
Tilen Rajh: »Na ekskurziji v Maribor mi je bil najbolj zanimiv ogled muzeja. Tam smo si ogledali razstavo o 2. svetovni vojni na Štajerskem ter razstavo Spomini, kjer so predmeti, ki govorijo o otroštvu, šolanju, službah, prostem času in oblačenju v 20. stoletju. Videli smo nemške in partizanske uniforme, strelno orožje, naboje in bombe. Zanimiva mi je bila tudi najstarejša trta na svetu na Lentu.«
Monika Petek: »Ko smo prišli v Maribor sem hotela čimprej v Hišo znanosti. Tam smo preizkušali razne eksperimente. Lahko smo izdelali vulkan ter izvajali druge eksperimente. Zelo sem bila vesela, da sem pridobila nekaj znanja iz fizike in kemije.«
Hiša znanosti.
Reka Drava.
Stara trta na Lentu.
Rotovž
PIKE IN KITKE
SSt. ne« Monika Magyar
PRiN £L5T»
JT /*.	>#
r\ “
M -w
Lea Dogša
Glorija Drobnik: »Obiskali smo Pikin festival v Velenju. Ogledali smo si plesno predstavo in ustvarjali v delavnicah. Vstopili smo v vilo Čira Čara. Uživala sem.«
Maj Meško: »V šotorih smo obiskali Indijance. Pripovedovali so nam legendo o pomanjkanju hrane in vode. Indijanci so se zbrali na sestanku. Eden je predlagal, da naj izberejo žival, ki lahko pride do velikega duha. Izbrali so medveda. Medved je plezal po gori, vendar ni dosegel duha. Vrnil se je, Indijanci pa so se spomnili na orla. Orel je poletel in rešil svet.«
Nadja Vajda: »Všeč mi je bila predstava in delavnice. V Fickariji sem si kupila Ficka.«
Tilen Kustec: »Vedno nas je spremljala deklica Pika Nogavička in nas zabavala. Užival sem.«
Rok Grabovac: »V Velenju je bilo polno obiskovalcev. Všeč mi je bilo. Ustvarjali smo v delavnicah.« Vanesa Lesjak: »Spoznali smo Pikina pomočnika. Bili smo v vili Čira Čara, kjer smo videli zaklad. Srečali smo Indijance.«
D aleja Štiberc: »Na Pikinem festivalu je bilo lepo. Predstava je bila smešna. Kupila sem Ficka, to je opica. Veliko smo se smejali.«
USTVARIMO BOUSI JUTRI
OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU
Letos smo se že tretjič priključili vseslovenski akciji čiščenja okolja Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo na ravni države organizira društvo Ekologi brez meja. Čistilno akcijo organiziramo v sklopu dni dejavnosti in sledimo ciljem: ohranjati in se truditi za kulturo bivanja, razvijati skrb za čisto okolje in ga varovati, razvijati odgovornost, pozitiven odnos do dela, delovne navade in vztrajnost. Sodelujemo z različnimi društvi, ki delujejo v KS, letos so z nami sodelovali člani društva upokojencev, s katerimi smo se dogovorili za skupna zbirna mesta in lokacijo čiščenja.
Predstavniki upokojencev so nas počakali na zbirnih mestih, kjer smo se jim pridružili učenci in učitelji. Učence smo oskrbeli s rokavicami in vrečami za odpadke, ter veselo začeli z delom. Našli smo veliko različnih odpadkov, ki se skozi celo leto nabirajo v naravi. Glavni krivci smo velikokrat seveda mi sami, saj se zaradi malomarnosti in odnosa do okolja tega po navadi niti ne zavedamo. Učenci so z velikim veseljem pobirali odpadke, nabrali smo veliko vreč, ki so se potem odpeljale na urejeno odlagališče. Čistilne akcije se je udeležilo tudi nekaj staršev, tako smo skupaj prispevali k temu, da je Slovenija še lepša. S tem smo veliko
naredili za ozaveščanje učencev in odraslih glede problematike sodelovanju v tej čistilni akciji začutili problem in se povezali; tem tudi marsikaj naučili.
Skrb za naravo.
Anja Drobnik: »Čistili smo okolico šole, v razredu pa smo pospravili igrače in jih razvrstili v škatle.«
Tjaša Slavinec: »Smeti smo pospravili v vreče in jih zložili na kup.«
Žara Krajnc: »Našli smo veliko steklenic in plastike.«
ravnanja z odpadki. Tako smo učitelji, učenci in starši v skupnem : svojim življenjskim okoljem, zanj naredili nekaj dobrega in se ob
Zdenka Rakuša
Žan Lesjak: »Z učiteljico smo se pogovarjali o odlaganju smeti in o tem, da ne smemo onesnaževati narave.«
Matjaž Kaučič: »Ločili smo odpadke. Bilo je zanimivo in poučno.«
Žiga Brenholc: »Pobirali smo papir, embalažo, steklo, pločevinke, in to ločeno zbirali.«
Nik Meško: »Z bratom sem se udeležil čistilne akcije in smo čistili Stanovno. Zanimivo je bilo, ker smo bili v naravi. Ko smo šli mimo Denisove hiše, so nas ustavili in nam postregli z zaseko, ponudili kruh, meso in zelenjavo. Pokazali so nam tudi telička. Denis je imel palico in na njej žebelj, da je lažje pobiral smeti.«
Žiga Rajh: »Dobro sem se počutil, saj smo pobrali veliko smeti.«
Martin Dogša: »V gozdu smo našli divje odlagališče in zažgane smeti.«
Domen Rajh: »Ljudje bi morali biti bolj pozorni do narave.«
SADJARSTVO - TRSNIČARSTVO - VINOGRADNIŠTVO
Učenci 6. razreda so v mesecu juniju 2012 obiskali Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci, ki je v neposredni bližini šole. Tako so se seznanili z dejavnostjo selekcije trsnih cepljenk in vzgojo sadik vinske trte. Usvojeno znanje pri pouku naravoslovja so nadgradili s praktičnim prikazom načina nespolnega razmnoževanja rastlin - cepljenje, s katerim razmnožujejo vinsko trto. V podjetju Sadjarstvu Ormož, pridelava sadja d. o. o. IVANJKOVCI so se učenci seznanili z njihovo proizvodnjo jabolk, načini vzgoje in skladiščenjem obranega sadja. Predstavili so jim različne sorte jabolk, ki so jih lahko tudi poskusili, velik poudarek pa je bil tudi na vlogi jabolka v prehrani človeka in skrbi za zdravje. Potem so učenci še obiskali Vinoteko Svetinjska klet, kjer so si ogledali prostore, spoznali način trženja vin, oblike različnih vinskih steklenic, etiket. Seznanili so se tudi z zgodovino nastanka vina, pridelave vin ter z veliko zanimivimi informacijami, ki prispevajo k kulturi odnosa do vina in pravilnega uživanja.
Učenci tako spoznavajo dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo podjetja in posamezniki v ožjem lokalnem okolju ter nadgrajujejo in poglabljajo znanja pridobljena v učnem procesu.
Zdenka Rakuša

VARNO IN OKOUU PRIJAZNO V SOLO
... Prometna kača že potuje, sosede glasno nadzoruje, ven iz avta, na kolo, pot pod noge, glej, že vsi gredo..
Mateja Vidovič
V šoli smo izvajali igro Prometna kača, katera je del evropske mreže, njen osnovni namen pa je vzpodbujanje otrok in staršev k varnemu in okolju prijaznemu potovanju v šolo in iz nje. Z igro smo želeli prispevati k zmanjševanju motoriziranega prometa v okolici šole, in s tem k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in drugih negativnih okoljskih vplivov prometa na okolje.
Hvala staršem, da ste nas podprli.
Saša Veler
DOKAZALI SMO, DA ZMOREMO
Danes je v Sloveniji in v svetu problem z avtomobili, saj prispevajo k onesnaževanju zraka. Nekatere rastline in živali zato izumirajo. V mestih promet ustvarja hrup in velike zastoje. Gost promet je za majhne otroke nevaren, ker radi skačejo po cesti ali pa se vozijo s kolesom. Za vozila porabimo skoraj polovico svojih prihrankov. Največ za goriva in popravila. Z igro Prometna kača smo želeli to izboljšati in prepričati ljudi, da bomo skupaj naredili vse za lepši jutri. Pred igro smo izvedli anketo, s katero smo ugotovili, kako prihajamo v šolo. Odgovori sošolcev so bili sledeči: 1 otrok hodi vsak dan peš, 5 otrok se jih vozi z avtobusom, kar 5 otrok pa pripeljejo starši z avtomobilom. Igra je potekala cel teden in stanje se je izboljšalo. Hodili smo peš, s kolesom ali z avtobusom. V prihodnosti si želimo, da bi v projektu sodelovali vsi, da nas podpre veliko ljudi. Tako bomo poskrbeli za svet, za svoje zdravje in boljše počutje.
Andreja Bratuša
SVET JE LEPŠI BREZ AVTOMOBILA
Likovna dela so ustvarili učenci v podaljšanem bivanju.
ROLKA, KOTALKE, KOLO -VSE ZA ZDRAVO TELO
Otroci iz vrtca in učenci od 1. do 3. razreda se vključujejo v Športni program Zlati sonček, kateri traja štiri leta in poteka na štirih ravneh. Vsebinsko se skozi te štiri ravni prepleta rdeča nit, tako da se vse štiri ravni smiselno povezujejo in dopolnjujejo. V šolskem letu 2011/2012 so sodelovali vsi učenci. V šoli se trudimo, da čim več učencev opravi vse predpisane gibalne naloge, in tako osvojijo medalje.
V vrtcu so otroci lahko vključeni v izlete, plavanje, rolanje, kotalkanje, smučanje in spretnosti z žogo. V kolikor se vključijo v 4 vadbe, prejmejo malo modro medaljo. Učenci 1. razreda osvojijo malo zlato medaljo, prav tako za 4 opravljene naloge iz predpisanega programa B. V 2. razredu se izvaja program C in učenec mora opraviti 6 nalog, da osvoji veliko modro medaljo. Učenci 3. razreda izvajajo program D in morajo opraviti 6 nalog. Tako osvojijo veliko zlato medaljo. V šolskem letu 2011/2012 so vsi učenci prejeli medalje. Če učenci ne bi opravili vseh nalog, bi prejeli diplomo Zlati sonček.
POSTAL SEM PRVOŠOLEC/KA
ZAN Brenholc: »Bilo je lepo, jedli smo sendviče in se igrali zunaj na igralih.«
EVELIN Husič: »Bilo mi je lepo, saj smo jedli torto in peli pesmico o metuljčkih.«
ANAMARI Fajfar: »Prišla sem z mamo in očetom, bilo mi je prijetno.«
PATRIK Gjerek: »Nič me ni bilo strah. Počutil sem se dobro.«
ANJA Lipnik: »Dobili smo knjigico Najmanjši svetilničar; zelo mi je všeč.«
TAJA Kosec: »Izdelali smo metuljčke z našimi imeni, kateri krasijo naša vrata.«
TANJA Veldin: »Zelo mi je bila všeč igrica o levčku Tinetu.« ANJA Novak: »Najboljša je bila čokoladna torta.«
TARA Lazar: »Z mano je bila vsa družina, lepo mi je bilo.«
VERONIKA Viher: »Dobili smo čudovito knjigico, katero vedno rada gledam.«
ALJAŽ Ivančič: »V šolo sem šel z novo majčko in novimi hlačami.«
SPELA Kociper: »Mama mi je naredila lepo frizuro.«
MATEJ Bratuša: »Prvi šolski dan je bil čudovit, praznovali smo še popoldan.«
ALIŠA Dogša: »Zelo sem se veselila prvega dne, bil je najlepši dan.«
ANEMARIE Feuš: »Doma smo se tudi pripravili, bila sem vesela.«
EVA Škrinjar: »Malo me je bilo strah in sem bila žalostna, potem je bilo lepo.«
ZAN LUKA Štuhec: »Fajn mi je bilo.«
ENAKI LJUDJE, BOLJŠI SVET
.. .Nikoli ne moreš točno vedeti, kako se počuti nekdo drug. Poskusi mu le prisluhniti in verjetno bo to zanj dovolj_
Naravoslovni dan ZMANIŠEVANIE NEENAKOST
Cilji:
-	spoznavati težave različnih skupin ljudi (telesno in duševno prizadeti, starejši, bolniki psihiatrije) in ustanove, v katerih se šolajo, delajo, živijo, se zdravijo;
-	z različnimi pristopi (internet, literatura, časopisni članki, obisk ustanov,...) spoznavati »drugačnost«, in s tem ustvariti predpogoje za sprejemanje »drugačnosti«;
-	vzbujanje zavedanja, da lahko vsak od nas kdaj v življenju doživi podobno situacijo, kot jo doživljajo ti ljudje sedaj in morda bomo takrat tudi sami potrebovali »usluge« katere od teh ustanov;
-	s poznavanjem problematike, z ozaveščanjem in povečanjem znanja o socialni vključenosti/izključenosti »drugačnih« želimo preseči stereotipe, ki so globoko zakoreninjeni v naši družbi.
PO OBISKU
(Katarina Kesič Dimic)
Obiskali smo: Osnovno šolo Stanka Vraza Ormož, Dom starejših občanov Ljutomer, Center starejših občanov Ormož, VDC Ormož, Psihiatrično bolnišnico Ormož.
V delavnicah smo skupaj ustvarjali.
Učencem je bil obisk različnih ustanov zelo zanimiv, kar 78 % vprašanih se je strinjalo, da so jim bile vsebine všeč. Všeč jim je bilo, da so se družili z učenci druge šole in se skupaj igrah, urejenost psihiatrične bolnišnice, dobro je poskrbljeno za bolnike, prijazno osebje, da so v domu ostarelih spoznavah različne prostore, videli njihove izdelke, motiviranost za delo in druženje. Lep sprejem v domu, vodenje po domu na ravni, ki je bila učencem razumljiva, pogovori s stanovalci. Učenci so spoznali, da so duševni bolniki nam enaki ljudje, ki so samo zboleli in da jih ne smemo zaničevati. Všeč jim je bilo, da so se že na razrednih urah pripravljali na ta dan in niso šli nepripravljeni v psihiatrično bolnišnico in da so dobili drugačno predstavo o ljudeh, ki potrebujejo pomoč. Učenci so si želeli, da bi obisk v ustanovah trajal dalj časa, da bi se lahko družili, spoznavali, igrah.
Andreja Žinko
SPOROČILA LJUDEM, KI BIVAJO/DELAJO/SE ŠOLAJO V OBISKANIH USTANOVAH
Občudujemo in spoštujemo vašo voljo do dela in vaše izdelke. Druženje z vami je bilo zelo prijetno.
Varovanci naj ostanejo močni, da bodo enkrat ozdraveli. Uslužbenci opravljajo plemenito delo.
Radi bi vas še večkrat obiskali. Veseli smo, da ste nam ponudili to priložnost.
Osebje naj ostane takšno, kot je, še dalje naj pomagajo ljudem v stiski, naj se bolniki ne sramujejo svoje bolezni.
Bolnišnica je prijema ustanova s prijaznimi delavci in naj nadaljujejo s svojim kvalitetnim delom.
Vabimo vas, da tudi vi obiščete nas. Hvala vam.
Učenci OŠ Ivanjkovci
SANJE SO SE NAM URESNIČILE
Res je, sanje so se nam uresničile. 29. septembra 2012 smo se srečali na obnovljenem športnem igrišču v Ivanjkovcih.
Hvala Občini Ormož, Krajevni skupnosti Ivanjkovci in izvajalcem del, Komunalnemu podjetju Ormož, da se bodo lahko sedaj ure športne vzgoje izvajale v najboljših pogojih. Otvoritve so se udeležili predsednica Krajevne skupnosti, ga. Slavica Rajh, podžupan Občine Ormož, g. Branko Šumenjak, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, ga. Pavla Majcen, učenci in zaposleni OŠ Ivanjkovci, starši in ostali obiskovalci.
Predstavili so se učenci mlajše in starejše plesne skupine naše šole, pod vodstvom Maje Novak.
Predstavniki razredov so simbolično pretekli krog z baklo v roki. Verjetno poznate simbol ognja, kateri se na olimpijskih igrah prižiga v spomin na antične igre že od leta 1928 in ga tekači iz Grčije prenašajo na kraj prireditve. Naši tekači so z ognjem pretekli novo stezo. Ga. Slavica Rajh in g. Branko Šumenjak sta po pretečenem krogu uradno predala igrišče svojemu namenu. Pri uradni otvoritvi sta sodelovali športnici leta 2011/2012, Anja Črešnjevec in Karmen Bogša.
Šport predstavlja velik del človeških interesov in dejavnosti. Na novem igrišču imamo novo stezo za tek, proga za skok v daljino, prostor za suvanje krogle, igrišče za odbojko na mivki ter obnovljeno rokometno igrišče. Naše sanje so se uresničile, obljubljamo vam, da bomo uresničili še naše cilje, da bomo v dobrih pogojih, z veliko volje in vloženega truda dosegali čim višje rezultate v občinskih merilih.
Učenci OŠ Ivanjkovci
ŠOLSKI KROS ... ŠOLSKI KROS ... ŠOLSKI KROS
Čestitke vsem udeležencem krosa za pretečene metre. Najhitrejši čas sta dosegla Eva Filipič in Tilen Kokot.
SMEH ... SMEH ... SMEH...
Eva Filipič: »Rada se udeležujem športnih dejavnosti na naši šoli, še posebej krosa. Trdno delo in vaje so se splačale, saj sem si pritekla najhitrejši čas na šoli. Bila sem zelo zadovoljna in vesela, ker tek po novi stezi, vsak večer, ni bil zaman. Nestrpno pričakujem naslednji kros, da si čas še izboljšam.«
Tilen Kokot: »Ko sem zaslišal, da sem med fanti dosegel najhitrejši čas na šoli, sem bil navdušen. Res sem bil ponosen sam nase.«
Na krosu: Učenke 7. razreda: »Učitelj Boštjan, dober tek.«
Učitelj Boštjan: »Dekleta, tudi vam želim dober tek.«
I
Uradna otvoritev.
TAKŠEN PLANET ŽELIMO VSEM OTROKOM SVETA
V petek, 16. 11. 2012 so izvedli TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI. Učenci in učitelji so pretekli 80900 m v znamenju solidarnosti:
—	do tistih otrok v Afriki, ki prehodijo kilometre daleč, da oskrbijo z vodo svoje družine;
—	do tistih, ki zaradi posledic podnebnih sprememb ne morejo hoditi v šolo;
—	do tistih ljudi v Sloveniji, ki so jih prizadele poplave in jim uničile dom.
S štartnimi številkami, risbico in napisi na majčkah s časopisnega papirja in pesmicami o našem planetu smo med tekom pošiljali pozitivne misli v naš planet Zemljo in hrepeneli po planetu obsijanem s soncem, poraslim z gozdovi, travniki, polji, vrtovi...
Pozitivne misli so nas napolnile z energijo in kljub velikemu številu pretečenih metrov utrujenosti nismo čutili. Vračali smo se polni veselja, notranjega zadovoljstva in z močno motivacijo, da tek podnebne solidarnosti večkrat ponovimo.
Terezija Lukman
NAGRADE IN PRIZNANJA
„Do uspeha ne pridemo s posnemanjem drugih ali s poskusi, da bi jih prekosili, temveč z odkrivanjem naših talentov in z razvijanjem njihovega polnega potenciala. “ (modrost starih Grkov)
PLETENI LEPOTEC
NA VELIKEM TEKMOVANJU EKSTRAMOBILOV SMO UČENCI OŠ IVANJKOVCI DOSEGLI 1. MESTO
NAŠ EKSTRAMOBIL »PLETENI LEPOTEC" je navdušil občinstvo in žirijo.
Našo oceno smo prejeli iz naslednjih kategorij: prvo mesto za inovativnost, drugo mesto za hitrostno vožnjo med ovirami in tretje za posebne dosežke.
Vožnja med ovirami.
Pleteni lepotec.
Projekt GO-CAR-GO sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Aktivnosti je podprl Šolski center Ptuj v okviru poklicne orientacije, saj želijo, da bi poznavanje določenih poklicev potekalo preko situacijskega in aktivnega učenja.
SREČANJE S PREDSEDNIKOM DANILO TURKOM
V šoli sodelujemo na različnih literarnih natečajih in velikokrat smo zelo uspešni. Že tretje leto je potekal natečaj MOJA RODNA DOMOVINA, katerega organizira Osnovna šola Vič skupaj z Zvezo slovenskih častnikov, in sicer z namenom, da učenci spregovorijo o ljubezni, spoštovanju in razumevanju do sočloveka, o spoštovanju materinega jezika, mišljenju o svoji domovini, prostoru, v katerem so se rodili in v katerem živijo. V letu 2011 je bil nagrajen Niko Veber, v letu 2012 pa Nastja Heberle Jenko, oba učenca naše šole. Obema iskrene čestitke.
Mentorica Brigita Fridl
Rada ustvarjam, rada pišem in sodelujem na literarnih natečajih. Napisala sem pesem za natečaj Moja rodna domovina. Sodelovalo je veliko učencev in nekateri so bili tudi nagrajeni. Med njimi sem bila tudi jaz. Tako sem bila najprej povabljena na Osnovno šolo Vič v Ljubljani, iz katere smo po kosilu odšli na ljubljanski grad. Po ogledu smo odšli pred mestno hišo, kjer nas je sprejel in nam podelil nagrade župan Zoran Jankovič. Čez nekaj časa sem dobila drugo povabilo. Tokrat sem bila povabljena v predsedniško palačo v Ljubljani, kjer nas je sprejel gospod Danilo Turk. Srečanja se je udeležila tudi naša ravnateljica Nada Pignar in moja mama. Bila sem zelo pohvaljena, a te pohvale si zasluži tudi moja mentorica Brigita Fridl. Če ne bi bilo nje, ne bi prejela toliko pohval, kolikor sem jih.
Nastja Heberle Jenko
SLOVENIJA, MOJA DEŽELA
Alpe, Panonska nižina, pa vse tja do Ljubljanske kotline, od Prekmurja do Primorja, se razteza naša ljuba Slovenija.
Eni radi dolenjski cviček popijejo, drugi se blejskih kremšnit nasitijo, tretji se v koroških jezerih kopajo, četrti pa kraški pršut narežejo.
Res veliko časa moraš imeti, če si hočeš Slovenijo ogledati, zato hitro v Prlekijo skoči in si prekmursko gibanico naroči.
Nastja Heberle Jenko
Srečanje s predsednikom RS.
Ponosno me je spremljala mama.
časopis vrtca in šole
Številka 9
SE SPRAŠUJETE OD KOD IME PALMA?
Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in resničnega ter lepega, s svojim ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko besedo bo ta mož utrjeval korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil je našo deželo, čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole — »PALME« jim pravi ljudstvo ...
fi
ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI... POMAGAJMO STAREJŠIM
Razpisan je bil nagradni likovni in literarni natečaj na temo pomagajmo starejšim. Na natečaju so sodelovali tudi učenci naše šole. Na razstavili v Slovenj Gradcu so razstavili risbi naših učenk Anike Žličar in Žive Puklavec.

RAZSTAVA RISBIC
V lanskem šolskem letu smo z učiteljico Brigito risali, kako pomagamo starejšim. Narisala sem, kako pomagam babici saditi korenje in solato. Učiteljica je risbe poslala na natečaj, kjer so nekatere izbrali za razstavo in med njimi je bila tudi moja. Razstavljena je bila v umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu. Z mamo sva šli na otvoritev razstave. Nastopali so pevski zbor, učenci glasbene šole, prebrali pa so tudi nagrajene spise. Podelili so nagrade in priznanja, potem smo si ogledali razstavo. Vesela sem bila, ker je bila moja risbica razstavljena, žalostna pa, ker nisem prejela nagrade. A vseeno sem bila ponosna. Se bolj je bila ponosna moja mama, saj njena risbica ni bila nikoli nikjer razstavljena.
Anika Žličar
Živa PUKLAVEC, Starejšim pomagam čez cesto.
Anika ŽLIČAR, Z babico sadiva.
PLES JE ZABAVA
Učenke in učenci, ki so v okviru projekta Popestrimo šolo obiskovali ples, so povedali, da so pri plesu uživali, da so vaje enkratne in da so se veliko naučili. Že velikokrat so nastopali in v začetku je bila prisotna trema, ko pa so zaplesali, se je trema razblinila in uživali so. Naučili so se različnih plesov. Na vajah so se sprostili, se družili s prijatelji, poslušali glasbo. Želijo si še več takšnih dejavnosti, katere jih popeljejo v svet glasbe in plesa.
ČASOPIS VRTCA IN ŠOLE
Zbrali in uredili: Brigita Fridl, Mojca Grula Fotografije: Arhiv šole
Organizacijski vodja: ravnateljica Nada Pignar, prof. Tiskanje šolskega časopisa: Založba Rokus Klett Naklada: 300 izvodov