Leto LXXn, st. 5
Preis - cena L 1
Uredništvo-upravai Ljubljana, Kopitarjeva 0. Telefon 4001-4004
Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir.
Cck. rač. Ljubljana I0.G5.0 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo
SLOVENEC
JANUAK 1944
8
SOBOTA
Die schweren Kampfe an der Ostfront
Verstarkter feindlicher Druck im Abschnitt Kirowograd 5 Schiffe mit 12.500 BRT und ein Bevvacher von deutschen Schnellbooten an der Siidwestkiiste Englands versenkt
s c h e n Front scheilerten aurli gestern mehrere mit starker Arlillerie nnd Panzern linterstiltzte Angriffe des Feindes. Ein iirtlicher Einbrueh \vur-de nbgcriegelt. Kine Einbruchsstelle
gennngriff bereinigt. In den iibrigon Abschnitten verliel der Tag bei iirtlicher Knmpftiitigkeit ruhig.
Deutsche Schnellboote unter Fiih-rung des Kapitiinleutnnnts Kari Miiller stiessen am 6. Januar gegen die briti-schen Geleit\vege an der Siidvvest-k ii s t e Englands vor. Sie ver-senkten aus einem stark gesieherten Geleitzug liinl Schiffe mit 12.500 BRT und einen Bowacher. Weitere Schiffe j vvurden durch Torpedotreffer besehii-
Težki boji na vzhodnem bojišču
Ojačen sovražnikov pritisk na odseku pri Kirovem gradu 5 ladij z 12.500 tonami in stražna ladja potopljeni od nemških brzih čolnov ob jugozahodni angleški obali
l
Fiihrerjev glavni stan. 7. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na odseku pri Kirovem (trudu je ojafil sovražnik svoj pritisk. Napade močnih pehotnih in oklepnih oddelkov
Aus dem Fiihrerhaupt(|uarticr, 7. Januar. DNB. Das Oberkonunando der Wehrmacht gibt bekunnt:
Im Abschnitt von Kirovvograd
verstiirkte der Feind seinen Druck._________,---------- r	- .----- ----------
Angriffe starker Infanterie und Panzer- ( nord\vestlich M i g n a n o \v urile im Ge- ' smo zamogli g "podporo letalstva in s se
verbiiiide kounten mit Unterstiitzung	....... ............» - -» !>..... -- -11 -*--
der Luftwaffe unter Abschuss von 51 Panzern beiderseits der Stadt aufge-fangen vverden. Niirdlich der Stadt war. fen unsere Truppen die Sovvjets im Gegenangriff zuriick und erbeuteten 50 Gescliiitze. Der Feind erlitt schvvc-re Verluste an Menschen und Material.
Auch beiderseits B e r d i t s c h e w danern die schvveren wechselvollen Kiimpfe init zahlenmassig iiberlegenen feindlichen Kriiften weiter an.
Westlich P rop o is k scheiterten ' digt. Der deutsche" Verband lief voll-an mehreren Stellen Angriffe der ziihlig und ohne Schiiden in seinen Sowjets unter hohen blutigen Verlu-1 Stiitzpunkt ein.
sten fiir den Feind.	j Deutsche Jiigcr brachten iiber dem
Bei Wilebsk errangen unsere A 11 n n t i k ein britisehes Grossflug
Truppen gegeniiber erneuten starken sovvjetischen Dnrchbrnchsversuchen vvieder einen vollen Abvvehrerfolg und vcrnichteten 49 feindlichc Panzer.
An der iibrigen Ostfront fanden nur Kampfhandlungon von iirtlicher Be-deutung statt.
Im Westteil der s ii d i t n 1 i e n i -
zeug voin Muster Sunderland zum Ab sturz. LuftverteidigungskriiTte schossen iiber den besetzten \Vestgebieten sie-ben britische Tiefflieger nb.
In der vergaiigenen Nacht griffen einzelne britische Bomber Orte im, rhciniscli-vvcstliiliselien Industriegebiet un.
strelitvijo 41 oklepnikov na obeh straneh mesta preprečiti. Severno od mesta so vrgle naše čete v protinapadu sovražnika nazaj in zaplenile 110 topov. Sovražnik je utrpel težke izgubo na ljudeh in gradivu.
Tudi oh obeh straneh B e r d i S e v a trajajo še težkih izprememb polui hoji s številčno nadmočnimi sovražnikovimi silami.
Zapadno od P r o p o i s k a so se na več mestih izjalovili sovjetski napadi s hudimi krvavimi izgubami za sovražnika.
Pri Vitebsku so doseglo naše čete ob ponovnih močnih sovjetskih prodornih poskusih zopet popoln obrambni uspeh i u so uničile 4!) sovražnikovih oklepnikov.
Na ostalem vzhodnem bojišču so bili zgolj boji krajevnega pomena.
Na zahodnem delu j u i n o i t a Ii -j a n s k r g a liojišča so se tudi včeraj izjalovili številni sovražni napadi, podprti z močnim topništvom in oklepniki. Nek krajevni vdor jo bil zajezen. Neko
Najpodlejše sleparstvo v svetovni zgodovini
Sovražne izjave pred in pa Badoglievi kapitulaciji
vdorno mesto severozahodno od M i -gnan a jo bilo v protinapadu očiščeno. Na ostalih odsekih jc razen krajevnih bojev potekel dan mirno.
Nemški brzi čolni pod poveljstvom kapitana Iregate Karla Miillerja so prodrli 6. januarja proti angleškim konvoj-skim progam oh jugozahodni n n -g 1 e š i obali. Iz močno zaščitenega konvoja so hrzi čolni potopili 5 ladij z 12.500 tonami in 1 stražno ladjo. Nadaljnje ladje so bile poškodovane s torped-n i m i zadetki. Nemški oddelek se je pol-nošteviluo in brez škode vrnil v svoje oporišče.
Nemški lovci so nad Atlantikom sestrelili angleško veleletalo tipa »Sunderland«. Sile zračne obrambe so sestrelile nad zasedenimi zahodnimi otemlji 7 angleških letal za nizke polete.
V pretekli noči so posamezni angleški bombniki napadli kraje na r e n s k o-v c s t f a I s k o m industrijskem področju.
5000 km dolga utrdba
Berlin, 7. jan DNB. Kot atlantski je/, na severu in zahodu Evrope so bila med tem utrjena tudi obalna področja Sredozemlja. Samo nek pionirski bataljon na odseku ene same pehotne divizije poroča, da je v letu 1943. potožil na sredozemskem področju 102.532 min. Minska polja se razprostirajo kot tapornica od oporišča do oporišča in Ščitijo za nasprotnika posebno primerne izkrcevalnc kraje pred oklepniki in izkrcevalnimi četami. Istočasno so bile zgrajene na obalnih pasovih Sredozemskega morja ovire ter zidani metalci granat, ki ne ščitijo zgolj oklepne jarke, temveč tvorijo daleč v ospredju prvo zaščitno črto odpornih gnezd, ki jc zgrajena 9 topovi velikih in malih kalibrov. Angloameriško invazijo v zapadno in vzhodno Evropo čaka ogromna utrdba. Celotna fronta od Norveške preko Danske vzdolž nemške severne obale, ob Kanalu in ob Atlantiku je v dolžini okoli 5000 km ena sama utrdba z bunkerji in bojn ini položaji s tisočimi topov V6fh kalibrov.
Solija, DNB. V sredo predpoldne so regenti sprejeli ministrskega predsednika Božilova.
Vsa Evropa živi in pade z Nemci
Berlin, 5. jan. DNB. Na primeru južne Italije razkazujejo britanski bogataši in dolarski imperialisti tako imenovano »svobodo in demokracijo osvobojenih narodov«. Danes celo unglo-ameriški tisk ne. more več zamolčati, da so z angleškimi in ameriškimi za-sedbenimi četami prišle v deželo lakota, beda, epidemije in največja revščina. Kakšne obupne razmere vladajo med junoitalijanskim prebivalstvom nam najbolje popisuje vojni dopisnik angleškega tednika »Nevvs Revievv«. Naj sam govori. »Poglejte danes na cesti, ki vodi i/. Neaplja_ v Rim, na Vii Boiiii, na Italijo!* piše"Tist.
»Pojdite enkrat po tej lepi cesti in doživeli boste, da vas bodo na vsakih petdeset metrov italijanski otroci in osemdeset-letni starčki najmanj dvajsetkrat ustavili ter vas prosili za kako hrano. Na isti cesti boste srečali žene s svojimi okostenelimi, umazanimi, na pol sestradanimi otroki v naročju, ki bodo moledovale za skodelico špagetov.«
Zanimivo je, da teh obupnih razmer ne ugotavlja kak nemški novinar, temveč Anglež. Nihče torej ne bi mogel tega prezreti s trditvijo, da gre za zlobno propagandno izmišljotino. Tu govori sovražnik sam, tu se razkrivajo angloameriški »poboljševalci sveta«. Vse njihove lepe besede o svobodni demokraciji, njihova obljubljanja, ki so spravila italijanski narod v kapitulacijo ter ga pripravila do izdaje fašizma, so se sedaj pokazala kol podla laž in zavestna prevara. Nihče izmed političnih gangsterjev v Beli hiši in na Temzi ni nikoli resno mislil v južni Italiji znova vzpostaviti pravičnost, ki so jo obljubljali. 2e vnaprej so si bili edini, da s to deželo ne smejo ravnati drugače, kot z vsemi drugimi deželami, ki so prišle, pod oblast angloameriških izkoriščevalcev.
Primerjajmo vendar enkrat, kaj so Anglo-Američani Italijanom obljubo-vali, še preden so odložili orožje in preden je izdajalska Badoglieva klika prodala deželo angloamcriškcmu imperializmu:
»Zaupajte v vašo bodočnost. Vse se bo dobro izteklo. Korakajte z vašimi ameriškimi in angleškimi prijatelji naprej k svobodi, pravičnosti ln miru!«
Pred kapitulacijo: »Mi vam bomo prišli takoj na pomoč z živili in drugimi rečmi, ki jih lahko dobavljamo.« (Angleški delavski vodja Tom 0'Brien v radijskem govoru na italijanski narod po Reuterju z dne 26. junija 1943.) »Zedlnjene ameriške države in drugi zavezniki imajo na razpolago dovolj živilskih zalog, da Italijane pametno pre-liranijo. Zavezniki imajo posebno velike zaloge pšenice. Vladni uradniki v Washingto-nu izjavljajo, da bo oskrbovanje italijanskega prebivalstva z živili zelo olajšano, če Italija takoj ln brez daljnjih bojev kapitulira.« (»Ncw York Times« z dne 26. julija 1943.)
Po kapitulaciji: »Pod naslovom »Lakota prihaja« izjavlja uvodnik »Daily Expresa« dne 29. septembra 1943 sledeče: »Ne prihaja v poštev prehranjevati Italijane, ki so bili do zadnjega še naši sovražniki. Mi Jim nočemo prihraniti kazni za njihov zločin, potem ko smo jih prisilili h kapitulaciji,«
(»Globereuter« z dne 29. septembra 1943.) » * ♦
V tej zvezi je več kot zanimiva primerjava prehrambenega položaja v Nemčiji in v državah, ki so zaveznice Nemčije, g položajem v tistih krajih, ki so jih zasedli Anglosasi. Nemške oblasti so storile vse, da bi se pridelek žetve povečal in to je bilo tudi na vseh področjih doseženo. Posledica tega je,
da dobiva prebivalstvo v petem letu vojne povečane obroke hrane in to ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod v deželah, ki jili ima zasedene nemška \ojsku.
Kako na je v južni Italiji, kjer ljudstvo ne dobiva dovolj hrane in drugih najnujnejših življenjskih potrebščin, jo dovolj jasno razvidno iz gornjega članka, kjer nam angleški in ameriški
Badoglievi izdaji jo bila prva skrb nemških oblasti v naših krajih, zagotovitev zadostne prehrane. Kakor smo dobro videli, je bila preskrba z živežem in drugimi življenjskimi potrebščinami pri nas takoj točno in v redu izvedena. Pa ne samo to. Ne le da v redu dobi-vumo dosedanje obroke hrane, storjeno je bilo še več: sedaj so nam obroki hrane še povečani in to no zaslugi nem-
vii i sami popisujejo žalostne razmere | škili oblasti, ki nam gredo v vseh pogle-med tamkajšnjim prebivalstvom. Vse j dih na roko in nas stalno podpirajo, to nam otipljivo jasno dokazuje, kako	'
so se Angleži ter Amerikanci zgolj ši-rokoustili prod zasedbo južnoitalijnn-
skili pokrajin, ko bi morali ljudstva resnično pomagati, pa so ga pustili nu cedilu.
Mi Slovenci pa sami prav dobro vemo, kako postopa Nemčija v deželah, ki jih je zasedla nemška vojska. Po
kjer se le da. Od nas za to ne zahtevajo nič drugega, kot da smo lojalni in da skrbimo po svojih močeh tudi mi, da se na tem prostoru ohranita red in mir, kar jc tucli največja naša lastna potreba. Slovenci moramo biti z« to velikodušnost nemških oblasti hvaležni ter to hvaležnost tudi dejansko pokazati. To je naša najosnovnejša dolžnost.
Poljska za ftmeriko ni vaina
Stockholm, 5. jan. T. Iz poročil švedskih listov sDagens Nyheterja<, »Stock-holms Tidningena« in >Svenska Morgen-bladeta« je razvidno, da tako v Londonu kot v Newyorku narašča bojazen zaradi nerešljivosti spora med poljskim emigrantskim odborom in Sovjetsko zvezo. Po »Dagens Nyheterju« je najbrž večina ameriške javnosti mnenja, da Poljska za Ameriko ni nikako življenjsko važno vprašanje. >Svenska Morgenbla-det:: piše, da Poljaki v Londonu ter v Angliji izhajajoči poljski tisk nikakor niso pripravljeni odstopiti niti centimetra vzhodne Poljske. To poudarjajo zlasti j v zadnjih dneh. »Dagens Nyhe'ter< ugotavlja, da so v Londonu mnenja, da ni dobro, ker se poljsko-sovjetski odnosi niso premaknili s svoje mrtve točke. Po Edenovih sestankih s poljskimi politiki naj bi sedaj se Roosevelt in Hull pomagala pri sklenitvi sporazuma. Neko new-yorško poročilo »Dagens Nyheter,ja« označuje zadržanje predsednika poljskega emigrantskega odbora v Londonu kot ogrožujoče. Poljski »ministrski predsednik.' je namreč poskusil kar izsiljevalni manever proti Sovjetom. Cordel Hull jo na tiskovni konferenci podal izjavo, da bodo v Washingtonu obširno obravnavali sovjetsko-poljsko vprašanje. Vendar poudarja londonski dopjsnik »Štockholnis Tidningena , da ja vprašanje, ali bo
Washington željam poljskih emigrantov bolj ustregel kot pa London.
Bern, 5. jan. T. V zvezi s >ponovno močno obravnavanim poljsko-sovjetski m sporom* spominja zunanjepolitični dopisnik lista »Suisse« na okoliščine prve sovjetske zasedbe vzhodne Poljske. List ugotavlja, da je bila takrat decimirann vojaška in duševna elita. O številnih vojnih ujetnikih od takrat naprej ni bilo več nikako vesti. Civiliste so odvlekli v Rusijo, kjer jih ni mogoče najti. Nato je prišla obupna tragedija v Katvnskem gozdu in končno kot krona vsega javna objava načrtov sovjetske vlade, da hoče spremembo vzhodnih poljskih mej. Način, kako se Sovjoti obnašajo in kako se bodo v tem vprašanju obnašali, bo opozorilo na to, kaj bi se zgodilo, ako bi rdeča armada lahko dospela tudi do drugih dežel.
Amsterdam, 5. jan. T. Radio London javlja, da se je tamkaj včeraj sestal poljski emigrantski odbor. Predsednik odbora je podal poročilo o položaju, nakar je pozval poljskega ministrskega predsednika, naj ukrene potrebne ukrepe. Stališče poljskega emigrantskega odbora glede sovjetskih načrtov bo v kratkem objavljeno. Zastopnik poljskega emigrantskega odbora v Washingtonu jo obiskal državnega tajnika Cordella llulla ter se z njim dalj časa razgovarjal.
Angleški teroristični bombniki so preleteli Švedsko
Stockholm, 7. jan. T. Švedski generalni štab je iz>dal uradno poročilo, po katerem je večje število tujih letal v noči na četrtek preletelo švedsko ozemlje. Rano zjutraj v četrtek je ponovno preletelo večje število tujih letal od vzho-da in jugovzhoda Švedsko, Švedska zračna obramba je na več mestih stopila v akcijo. Zaradi vremenskih razmer ni bilo moči videti letal.
To poročilo jasno dokazuje, da so angleška letala pri napadu na Stetin na poletu in odletu preletela švedsko ozemlje. Ta zaključek potrjujejo tudi »Stock-holms Tidningen«, ki po uradni objavi generalnega štaba izrecno ugotavljajo, da so angleška letala preletela na svojem poletu in cdletu švedsko ozemlje.
V neki vesti iz Aengelholma v »S'.crk- j holms Tidningen« poročaio, da jes neko tuje letalo odvrglo pri Klippenu letake z nemškim besedilom, ki so bili brezdvo-ma določeni za Nemčijo.
Sovjeti in mali narodi
Amsterdam, 5. jan. T. Reuter poroča iz Moslive, da je dal novoletni članek NVcndella NVillkija v »New York Timesu« v sredo »Pravdi« povod, da jc ponovno
Berlin, 7. jan. DNB. PrestolniJki jutranji tisk z dne 7. jan. ostro napada v »Pravdi« priobčeno sovjetsko stališče k vprašanju, ki ga jc pokrenil Wendell Willkie v listu >New Yors Times* glede usode vzhodnih narodov. V »Pravili« pri-občena ugotovitev, da Sovjetska Zveza ve, kaj se tiče Finske, Poljske in balkanskih držav, kako naj z njimi )>ostopa in ne potrebuje pri tem NVillkieve pomoči, je že dovolj jasna, poudarja »V61klscher Boobachterc iu ne dopušča več nikakih dvomov. List nato opominja, da Moskva že tudi prej ni dopuščalo nobeno debate o dejstvu, da jo meja z lela 19-11. samo ob sebi umevno izhodišče vseli nadaljnjih zahtev po »varnostni roni«. To je Stalin, tako pripominja list, brez dvoma tudi Churchillu in ltoosoveltu jasno obrazložil nn teheranski konferenci, katere izid je conil angleški in ameriški tisk
dinamiko boljševizma in s tem urcsuid odločilno otnpo na potu osvajanja boljše-viške svetovne drž/ive.
Kaj namerava Kremel s Polivko, je. tako jiodčrtava »Deutsche Allgemeino Zei-tungf, prav tako jasno kot v Teheranu dana privolitev Churchilla In Itoosevel-ta za ustanovitev boljScviške Poljske. Da pa moramo med to boljševizncijo računati s stokratnim Katvnom na ozemlju bivše Poljske, to pa je samo po sebi umljivo.
Brutalni udarec, ki ca je »Pravdne zadala Willkiu in s tem obenoin ameriški politiki, odkriva, kakor piše »Berli-nor Riirsenzeitung«, ponovno zavest zmago, s katero je Stalin zapustil teheransko konferenco. Američani morajo, tako pripominja list, pošiljati oklopniko in živila, nimajo pa pravice dajati polilič-To je položaj, ki jc nastal
nlli nasvetov. . . pred Vsem po dejstvu, da so bodo Sovjeti no Teheranu in ki ira jo Moskva odloče-Miiatrali v evropskih vprašanjih vezano čena do skrajnosti izkoristiti. — Hladna nn soidasjo svojih zaveznikov. Zaželjena . pripomba, da Moskva prav dobro ve. kaj razdelitev Evrope v sovjetsko in anglo- mora storiti z baltskimi državami. 1 o i-ameriško interesno področje se pa. kakor sko. Finsko in Balkanom, dokazuje, tako ugotavlja list, ni mogla uresničili, ker je 1 končuje list. kako prav ima Nemčija ko naravno ostal Stalinov cilj. da po vsej vedno znova opozarja, da z ■ nemško Evropi razplamll svclovno-revolucionarno zmago vsa Evropa živi ali pade.
Štiri mesece bojev proti balkanskim tolpam
orisala sovjetsko stališče glede »politične integritete malih obmejnih držav«. »Pravda« piše: »Čas je že, da bi bilo vsakomur jasno, da takozvasio vprašanje baltskih držav predstavlja notranjo zadevo Sovjetske zveze. Kdor koli se zanima za to vprašanje, naj se spomni sovjetsko ustavo ter pomisli na to, da jo znamo ščititi. Kar se tiče Finske in Poljske, pa Sovjetska zveza že ve, kako jc treba z njima postopati.«
Finska ne kapitulira
Stockholm, 7. jan. DNB. »Svenska Dagbladet« priobčuje intervievv s finskim finančnim ministrom Tannerom, v katerem je ta izjavil, da so vsi Finci enotni v pogledu, da za Finsko nc obstoja vprašanje brezpogojne kapitulacije. Cilj Finske je mir, ki jamči njeno bodočnost. Izjave moskovske konference pa niso imele nobenega vpliva na finsko zunanjo politiko.
V Bukarešti registriran potres
Bukarešta, 7. jan. DNH. Dno .">. jannarja je ob 9,40.4 bukareški observatorij zabeležil potres, ki je bil v oddaljenosti okoli OOOkni in ki je moral bili silovit.
se in nein-
llerlin. 0. jan. T V boju proti koinu-stičnim tolpam na zahodnem Balkanu so dosegle nemške čete v zadnjih štirih mesecih velike uspehe. Navzlic težkim ozo-moljskim in vremenskim razmeram so zadali oddelki vojske in orožja SS ob česti uspešni podpori letalstva iu vojno mornarice komunistom nadalje težke udarce. V prostrana jx>dročja Balkana, ki so bila osvobojena od terorizma, vrača danes od tolovajev izropano pregnano prebivalstvo v varstvu škega orožja.
Izgube tolovajev so bile v zadnjih Štirih mesecih izredno veliko. Nnd desot tisoč, jih je bilo zajetih in najmanj •« tisoč, ranjenih, (ločim so imelo tolpo nad 25.000 mrtvih. t'e pa še računamo sto-vilo dezerterjev, potom lahko vidimo, da so komunisti od septembra lanskega leta zgubili nnd 70.000 mož. V istem času je bilo na zahodnem Balkanu razoroženih 150.000 Badoglievcev.
Občutne so tudi materialne izgube komunistov in Badoglievih izdajalcev, v tem času so zgubili nad 1200 topov, protioklepnih in protiletalskih topov in metalcev min. Nadalje jo bilo zaplenjenih 3000 strojnic, nad 75.000 pušk iu avtomatskih pištol, 100 oklepnih in izvidni-ških voz, 1400 osebnih in tovornih avtomobilov, 33 ladij in 8 letal. Tolovaji so tudi zgubili nad 7000 konj, mul in oslov lor velike množine vojnega gradiva, mu-nicije in sanitetnega'materiala.
Vojaški položaj na zahodnem Balkanu se jo tako v teh nekaj mesecih temeljito izpremenil. Na vzhodnem Jadranu stoji na vseh važnih točkah nemška obalna straža in obrambno napravo širokega področja so bilo povsod načrtno
vanje tolp. da se borijo proti nemškim četam na jugovzhodu. Titova blamaža je toliko večja, ker je bil ponesrečen sunek proti Banjaluki na veliko najavljen s propagandno ofenzivo. Titov »osvobodilni oddajnik1 in angleški radio ter komunistični lelnki so jioročali, da so v Banjaluki najtežji poulični boji, ki pomenijo razvoj »pomembnega« nemškega poraza. Dejstvo pa, da so bile v najkrajšem času Banjaluko napadajoči) tolpe /. najtežjimi izgubami tepene, dokazuje neresničnost komunistično zavezniške propagandne gonjo. K temu pa so mora šo dodati, da malenkostne nemške izgubo niso v nikakem razmerju s številom padlih in zajetih tolovajev. Tako se jo lorej ta Titov napad, ki je bil očividno podvzet zgolj, da bi zakril težak poraz tolovajev, spremenil v pravi Titov fiasko.
Teroristični napad na Prijedor in Travnik
Zagreli. 5. jan. T. Hrvaški poročevalski urad javlja, da sta bili v zadnjih dneh teroristično napadeni poleg Splita tudi mesti Prijedor in Travnik. Zlasti je hudo trpel Prijedor. kjer so bombe zadelo bolnišnico. Doslej so izpod ruševin rešili 25 otrok. Poleg lega je bilo tudi med civilnim prebivalstvom šo 23 mrtvih in 110 ranjenih. V Travniku jo bilo ubitih 30 ljudi. 300 pa ranjenih. Porušenih jc bilo 12 hiš.
Spremembe v francoski vladi
Pariz. 7. jan. DNB. V »Službenem li-
lija tolp. da bodo z izkoriščanjem težav nega ozemlja dobile v svojo roko Jadransko področje.
Titov fiasko pri Banjaluki
Zagreb, 6. jan. Okoli 200 ujetnikov in nekaj stotin mrtvih so izgube, ki so jih utrpeli Titovi komunistični tolovaji pri brezuspešnem napadu proti zahodno-bosanskem mestu Banjaluki. Pri tem Titovem poskusu, da bi v naskoku zavzel kot bodočo prestolnico Hrvatske smatra-no Banjaluko, gre za prestižni poskus tolp, ki so v preteklih tednih doživele težke udarce ter so bilo celo Titove tako imenovane elitne čete uničeno. Boljše-viki so se na povelje, kakor je razvidno iz zaplenjenih listin, v zvezi z zavezniškimi načrti odločili osvojiti si Banjaluko. Njih poskus je bil preprečen, s čimer je bilo znova dokazano, da je sle.j ko prej brezuspešno sleherno prizade-
Sofija. T. Po sklepu ministrskega svota bo z 20, januarjem prepovedana v državi uporaba zasebnih avtomobilov. Po tem datumu smejo vozili zgolj vozovi s posebnim dovoljenjem.
slu; so bila objavljena sledeča imenova-
,	,............... ,, v , nja: dosedanji državni propagandni tn.i-
izgrajene. S tem so razbilo nemške coto, I nik pau| \|arjon j0 j,i| imenovan za dr-poilprto od domačinskih oddelkov, upa- žavnega tajnika pri predsedniku vlado. • ' • 1 '-J- "	Znani publicist in radijski govornik Phi-
lippe Henriot je bil imenovan za državnega tajnika za informacije in propagando.
Nadalje jo bil minister za narodno gospodarstvo in finance Catliala |>over-jen začasno tudi s funkcijami državnega tajnika za prehrano. Na toni položaju bo nadomestil dosedanjega ministra Bonna-fousa, čigar ostavka je bila sprejeta.
Kratka poročila
Amsterdam, DNB. Kakor javlja angleška poročevalska služba, jc izjavil v sredo nek komentar angleškega letalstva, da utegne Anglija še računati i težkimi udarci nemškega letalstva. Angleški strokovnjak je popolnoma odkrito rekel-da bi morali imenovati Anglijo deželo norcev, če bi se predajali upanjem, da nimamo nekega dne pričakovati težkega udarca.
Berlin, DNB. Na svojem inšpekcijskem potovanju o obrambnih napravah zasedenih zapndnih ozemelj si je rfcnernl feld-maršal Rommel ogledal tudi na napad pripravljene divizije oklepnikov in oklepnih grer.adir,'ev ter številne specialne oddelke.
Črna zgodba komunistično-savojskega ovaduha
Ogabni zločini Mohorja Leona in njegovih tovarišev, komunističnih konfidentov pri savojskl kraljevi vojski, ki so ovajali nedolžne Slovence, jih pošiljali v internacijo in bili za zvezo med italijanskim kraljevim poveljstvom ter med komunisti
Ljubljana, 7. januarja.
Vsak dan s« razpletajo nove niti, ki
kažejo, kako tesno je sodelovala OF s sa vojsko vojsko in kako ogabno, hinavsko je bilo njeno govorjenje, da se bori proti tej vojski in obsoja vsako sodelovanje z njo. Pred kratkim je policija prijela komunističnega konfidenta pri kr. italijanski vojski Mohorja Leona. Zgodba njegovega delovanja dobro osvetljuje in razlaga ozadje dogodkov, ki so se pri nas odigravali leta 1942, ko so množico komunizmu nasprotnih ljudi morale iti v internacijo, komunisti pa so ostajali v Ljubljani in so se svobodno gibali po mestu.
S proslulim Rozmanom je začel
Mohor je že od začetka delovanja OF aktivno sodeloval pri njej. Shajal se je z oficirji Kaifem, Bajcem in Rozmanom, najbolj razvpitim savojskim konfidentom. Marca 1. 1942 je prišel v zapor. Tu je ostal do junija t. 1., ko ga jo Rozman spravil med konfidente. Konfidentov je bila takrat že cela kopica. Bili so sami ofarji, ki so vršili svoje delo po navodilih komunistične stranke. Poleg Rozmana in Mohorja so vršili to delo še (i<>-r« ac l/oon, Mlakar A delt, Vojsk* Stanislav, Kune, Fritsch itd. Samo 29. junija, ko so bilo množice Ljubljančanov na dvorišču Jbelgijske« vojašnice, odkoder so tisoče mladino poslali v internacijo,
je bilo v tej vojašnici 24 konlidentov. Ti konfidenli so dajali tajna znamenja oficirju, ki jo zbiril ljudi za internacijo, koga naj izpusti in koga »zašije«. Med vsemi konfidenti je imel glavno besodo Rozman. Ta je bil ljubljenec savojskih oficirjev, kar je on rekel, to so je zgo-, dilo. Mohor sam je spravil v internacijo okoli 60 nedolžnih ljudi.
Mohorjevo početje ob ofenzivi
Pri ofenzivi, ki jo je savojska armada izvedla 1. 1842 na Dolenjskem, so bili udeleženi tudi mnogi konfidenti. Mohor je bil pri štabu. Drugi konfidenti so bili bataljoni. Imeli so nalogo, obveščati komuniste o operacijskih načrtih vojske in reševati one komuniste, ki so bili v ofenzivi ujeti, kot »nedolžni«. Kot nedolžnega so označili vojaškemu poveljstvu vsakega komunista. Nasprotniki komunizma so morali biti sojeni kot komunisti. Ce kon-fident >.a koga ni vedel, ali je komunist ali ne, ga je ovadil kot sumljivega, tako da je moral iti v internacijo.
Član »Ufficio«
Po ofenzivi na Dolenjskem je bil Mohor dodeljen na Corpo d'Armata in sicer na informacijski odsek Ufficio »It, kjer se je udejstvoval kapitan kr. obveščevalne sIii/Jjc. Tu je dobival podatke, ki so se jih komunisti s pridom posluževali. Shajal se je v »Slonu« s komunistom Jesihom, kateremu je nosil informacije. Dal mu je n. pr. osebne po-
datke vseh poveljnikov vaških slraž. Komunist, ki je držal z Mohorjem stalno
zvezo, se je Mohorjevemu detektivu (ta jo imel namreč stalnega detektiva) predstavil za člana vaške straže. Za svoje delo je Mohor dobival nagrado v jedači, pijači in denarju.
Pomagal jo tudi spravljati lz Internacije številna komuniste. Glede teh jo dobival naročilo od komunistične stranke, da jih mora nujno rešiti, ker jih stranka brezpogojno potrebuje za delo v Ljubljani. Seveda je dobival za vse to tudi precejšnje nagrade v denarju od onih, ki so se na njegovo intervencijo vrnili iz taborišča.
Ogabne metode komunizma
Mohorjev primer jasno kaže, kako ogabnih načinov so se komunisti posluževali, da so odstranili svoje nasprotnike. S svojimi atentati so povzročili, da so se začele racije in množično pošiljanje ljudi v taborišča. Pri teh racijah so poskrbeli, da so bili internirani njihovi nasprotniki. Zraven pa so izrabljali trpljenje teh žrtev komunističnega ovaduštva za svojo propagando. Vpili so, koliko morajo njihovi ljudje po taboriščih trpeti za narodno stvar. Njihove laži se kažejo v vedno močnejši luči, postajajo vedno ogabnejše. Zato pa imajo tudi vedno manj ljudi, ki bi jim še nasedali in čedalje več odločnih nasprotnikov, ki bodo komunistični hinavščini napravili konec.
Za domovino, za edino
(Misli ob razstavi galerije Obersnel)
% ■ ■
Misli ob božični izlo/bi galerije Obersnel.
Živimo v silno resnih časih. V bolečinah umira stari svet, da naredi prostor novemu. A gorje nam, če bodo pod ruševinami starega sveta izginile, četudi le za kratko dobo, vrednote, ki jih je izlila preroška duša Cankarjeva v zadnjo »Podobo iz sanj: mati, domovina, Bog*. Med bojem muze molče, so dejali Rimljani; v današnjem boju ni tako! Poglejmo našega so vraga komunista! So morda njegovo najhujše orožje puške? Nikakor ne! Mnogo več ljudi je ubil našemu rodu s potiskanim in poslikanim papirjem. Zločinsko izrabljanje najplemenitejših čustev — to jc najtežje orožje naših komunistov. Usužnili so si umetnost in v njeni plemeniti obleki so približali svoje blodne ideale tudi poštenim ljudem. Danes sicer tudi ti vedo, da nekaj ni v redu. a še vedno se jim v glavah vrti od sladkega strupa.
Umetniki lika, \i, ki niste oskrunili svojega poslanstva s službo vele-
ztoČinstvu, vi, ki ste ostali zvesti narodu, poslušajte prošnjo svojih rojakov! Vaše dleto naj kleše domovino — mater doloroso; vaš čopič naj nam pričara zarjo vstajenja našega rodu. Naj ob pogledih na vušu dela zarožlja meč v rokah borca, nuj se v svetem zanosu orosi oko matere. Pa ne skrivijo teh umetnin! Naj jih gleda narod na vsak svoj korak, du bo vedel, zakaj se bori, zakaj dela! Izgine pa naj iz naših izložb vsa tuja navlaka: odlitki helenistifnih kipcev, slabi posnetki renesančnih umetnin, posrebre-ne figure iz rokokoiu. Pa kaj. poglejte enkrat sami na Gosposvetsko cesto! Keramike Kotarju Srečka: »Tepežka-nje, koledniki, bohinjski sankač, belokranjska kožuharja. Menda ne bo nihče dejal, da to ni snov, vredna obdelave! la Pengovove Jaslice! Koliko slovenskih src zudrhti, ko sliši besčdo »Jaslice«. Umetniku, ki črpa iz teh virov ne bo v strahu, da ga narod ne bi razumel. — Ko l>o narod slavil dan zmage, bo posadil svojega najboljšega sina na častno mesto!.
— II —
Oskrbite si že sedaj semena
Zadnjo tri leta smo videli, kolikšnega pomena za prehrano prebivalstva mesta Ljubljane so nuili vrtovi in nji-\ice, ki so si jih omislili mnogi ljubljanski prebivalci na prejšnjih neobdelanih parcelah nli na pustih travnikih. Mnogo večje bi bilo v mestu pomanjkanje in naval na živilski trg dosti večji, ako teh vrtov in njivic ne bi bilo; sicer pa v resnici tisti, ki vrtov nimajo, te kar zavidajo. Vsaj z zelenjavo so preskrbljeni in dosti družin je, ki so si pridelale krompir, fižol, paradižnike in druga živila doma.
Poleg drugih skrbi, ki jih imajo ti vrtninarji, kakor recimo, kje dobiti hlevski in umetni gnoj ter drugo, je vsako leto najvažnejše vprašanje, kje dobiti dovolj zdravega semenja. Toliko izkušeni so vrtninarji že, da vedo, da .se mora seme izmenjavuti. Krompir jc najboljši, oko ga dobimo za seme vsako lelo iz drugih krajev; fižol ni toliko občutljiv, strokovnjaki pravijo, da ne degenerira tuko hitro, pač pa je priporočljivo menjavati seme za grah. Paradižniki v tem vprašanju ne povzročajo dosti skrbi, ker je seme zan je kmalu dobro, sicer pa malokdo vzgaja
S Spod. SfajorsEtoira
Ljudska prosveta v Mariboru bo priredila v januarju niz predavanj. 6. januarja jo govoril dr. Tomaschek s tehnične visoke šole v Monakovem o današnjem poznavanju materije in Vile. Učiteljica meščanske šole Maieritsch iz Gradca bo K), in 17. januarja predavala o štajerski narodni noši. O hormonih bo predaval 12. januarja dr. Graupner iz Mouakove-ga. 13. januarja bo čilal prof. Endres iz del JJansa Carossa. 19. januarja bo predaval docent dr. Sehneefuss z graske univerze o prvi in drugi svetovni vojni. 15. januarja bo otroška prireditev s pravljicami, konec meseca pa bo predaval Feliks Skorpik o Richardu \Vagnerju.
športniki iz Trbovelj, ki so si zlasti v nogometu lani priborili lep sloves, so imeli skupen sestanek. Na sestanku je bila izrečena zahvala za lepo sodelovanje s štaiersko domovinsko zvezo in oblastmi. Posebna zahvala je bila izrečena ravnatelju dr. inž. Kollerju.
Dvoletnica trboveljskega simlonifneia orkestra. 1. januarja sta minili dve leti, odkar je vodja okrožne glasbeno šole v Trbovljah, glasbeni ravnatelj Konrad Slekl ustanovil trboveljski simfonični orkester. Orkester sestavljajo največ delovni Trboveljčani, večino med njimi pa imajo seveda rudarji.
Hrabri Spodnještnjercl. Z železnim križcem druge stopnje so bili na vzhodnem bojišču odlikovani naslednji Spod-nještajerci iz okrožja Marihor-okoiica: Anion OuIS, Avgust Obroviiik iu Južct (ioriuo.
sadike sam, temveč jih po navadi meseca maja, ko jc čas saditve, kupuje pri ljubljanskih vrtnarjih. Težje pa je vprašanje semena za repo, redkev, zelje, kapusnice sploh, za peso, korenje, zlasti pa za solato. Lani smo svetovali, naj bi tudi mali vrtninarji poskušali nekoliko semena pridelati doma. Vendar je za to treba dosti iikušenj in znanja, pa tudi prostora in celo toplih gred. Doslej smo ta glavna semena dobivali iz Italije, vprašanje pa jc, če nas bo mogla Italija prihodnjo pomlad in vse leto oskrbeti s semenom. Furlanija sama na primer semena r.a Tepo in druge okopavanine ter za zelje nima, ima pač samo za solato in za čebulo. Izgleda, da bo prihodnje leto velika stisku za seme vsake vrste, seveda, ako se ue omogoči uvoz iz sevetrnih krajev, zlasti iz Štajerske in z Gorenjske. Tudi ljubljanskemu podnebju bolj prijajo semena s severa kakor iz Italije. Dobro bi bilo, kur svetujemo vstro malim gospodarjem. da si že sedaj omislijo najbolj potrebne vrste semen, kajti prihodnje leto bo za njimi, kakor vse kaže, izredno veliko povpraševanje. Za fižol so si mnogi man gospodarji že preskrbeli od lastnega pridelka, kar bo tudi dobro. Za grah pa ka/e, da ga bo mogla dobaviti v dovoljni količini. Seme za zelje, je najboljše iz Spodnjega in Zgornjega Kašlja in je upati, da ga bo prihodnje leto dovolj, sicer pa naši vrtninarji po večini kupujejo pri vrtnarjih sadike.
Gospodarstvo
Nova valuta na Filipinih. Filipinski parlament je sklenil dva nova zakona in sicer o uvedbi posebne filipinske valute in o ustanovitvi posebne filipinsko narodne banke. Nova filipinska valuta bo peso, razdeljena na 10 centavos.
Iz zadružnega registra. Pri Gostilni-čarski nabavljnlni zadrugi za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, zadr. z oni. j., jo bil izbrisan pooblaščenec 1'eteln Anton. vpisan pa Hafner Anton, poslovodja. — Pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani, zadr. z om. j., je bil izbrisan člau upravnega odbora Martinčič Avgust, vpisan pa Mašič PaveL — Zaradi končano likvidacije je bila izbrisana Kmetijska živinorejska zadruga >Kkonom«, z. z o. j. v likvidaciji v Ljubljani.
Prodaja gradbenega materijala na TTrvatskem. Hrvatska vlada je postavila pod državno nadzorstvo vsa podjetja, ki se pečajo s proizvodnjo gradbenega ma-; lerijala. liavno tako je pod prisilno pro-| dajo zaloga gradbenega materijala, ki so nahaja pri proizvajalcih, trgovcih in zasebnikih iz spekulativnih razlogov. Cement, opeka in steklo so morajo proizvajati predvsem za javno potrebo in voj-no gospodarstvo, pa tuui iiiodujaU in po-t rabliali samo v ta uaniea.
Naredba o preskrbi prebivalstva s kuhinjsko in živinsko soljo in z vžigalicami
Na podlagi kr. ukaza z dne 19. maja 1941. št. 415, Službeni list št. 455-75, uzakonjenega z zakonom z dno 8. avgusta 1941, št. 904, Službeni list št. 45(5-75 ter na osnovi ČL 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 4, Službeni list št. 273-8G iz 1. 1943, odrejam:
§ 1. Preskrbo prebivalstva Ljubljanske pokrajine s kuhinjsko in živalsko soljo ter z vžigalicami izvršuje začasno Samostojna monopolna uprava Ljubljanske pokrajine.
§ 2. Veliko prodajo kuhinjske in živinske soli ter vžigalic v Ljubljanski pokrajini prevzame Prehranjevalni zavod (»Prevod«) v Ljubljani
§ 3. Samostojna monopolna uprava v Ljubljani in »Prevod £ določita sporazumno vse potrebno glede prevzema in izvrševanja velike prodajo v § 1. navedenih monopolnih predmetov.
§ 4. Sedanji zakupniki velikih prodaj soli in vžigalic morajo napraviti s Samostojno monopolno upravo obračun glede prevzetih količin blaga ter preostale zaloge izročiti : Prevodu«.
^ 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne SI. decembra 1943. II/Z' Št. 3572/4.
Prezldent pokrajinske uprave: Div. general Rupnik.
Boris Kidrič težko ranjen
Rakek, 7. januarja.
Po vesteh, ki prihajajo r Rakeka, je bil Boris Kidrič pri nekem spopadu v Istri težko ranjen v ratno. Zadel ga jo rafal iz strojnice. Rana je tako težka, da jo Kidrič presil tovariše, naj ga ustrcle. ker no more več prenašali bolečin. Sedaj leži nekje v okolici Rabne-ga polja pod notranjskim Snežnikom t neki komunistični bolnišnici.
Pojasnilo
Komunistična in ofarska propaganda, ki jo objava našega dokumentarič-nega članka na četrtkovi strani »Slovenca« pod naslovom »Pravi obraz Osvobodilne fronte« zelo boli, govori sedaj, da navedbe članka niso točne in da so le ponoven prepis listin in člankov, ki jih je »Slovenec« in tudi drngi listi že prej objavil. Ves material tega članka pa sloni izključno na spisih komunistične literature in tako predvsem na knjižicah: »Partija u Voj-sci«, izdal Centralni komitet Komunistične Partije Hrvatske (zaplenjeno i pri Belih Vodah na Notranjskem decembra 1942) ter »Narodno osvobodil-I na vojska in Partija«, izdal Pokrajinski komitet KPS za Gorenjsko in Koroško 1943 (resnični poslovnik kom. stranke v NOV).
Razdeljevanje tobačnih izdelkov
V zvezi z uvedbo tobačnih nakaznic obvešča monopolska uprava, da veljajo glede oddajanja tobačnih izdelkov na potrošnike do nadaljnega sledeči predpisi:
1.	Na en (dvodnevni) odrezek tobačne nakaznice dobe moški 20 gramov, ženske 10 gramov tobačnih izdelkov. Cigareta se računa za Igram cigara za 5 gramov.
2.	Odrezki se smejo izkoristiti samo v tekočem mesecu.
3.	Cigarete in cigare se smejo nabavljati največ za 6 dni naprej.
I Rezan tobak in nosljanec se prodajajo samo v izvirnih zavitkih po 20, 50 in 100 gramov proti ustrezajočim odrezko m.
Žvečilni tobak se oddaja po rebrih na i odrezke za ceno lir 6.25. i	Pavuateli Tnb"*- '— nm«.
Verordnung fiber die Ansiibung der Jagd in der Operationszone
Art. 1. Die Ausiibung der Jagd wird den Jagdberechtigten mit sotortiger ♦firkung wieder freigegeben.
Vou der Jagdausiibung ausgescblos-sen sind die Gebiete, die zu Sperrge-bieten erkliirt werden.
Art. 2. Zur Ausiibung der Jagd wer-den unter Vorbehalt jederzeitigen \Vi-derrufes nur diejenigen Jagdberechtigten zugelassen, die im Besitze eitier Krlaubnis zum Fiihren von Japdvvaffen sind, die nach dem 25. November 1943 aasgestellt worden ist.
Art. 3. Antriige auf Ausstellnng der Erlaubnis zum friihren von Jagchvaffen sind bel dem zustandigen Prafekten einzubringen.
Die Entsclieidung des Prafekten ist unanfechtbar.
Tricst, den 26. November 1943.
Der Oiberste Kommissar: Rainer e. h.
Naredba o izvrševanju lova
Člen 1. Izvrševanje lova se lovskim upravičencem s takojšnjo veljavnostjo zopet dovoljuje.
Glede izvrševanja lova so izvzeta ozemlja, ki so bila proglašena za zaprte.
Člen 2. Lov smejo izvrševati, ob pridržku preklica kadar koli, samo tisti lovski upravičenci, ki imajo po 25. novembru 1943 izdano dovoljenje za noša-nje lovskega orožjn.
Čleu S. Prošnje, da se izda dovoljenje za nošenje lovskega orožja, je vložiti pri pristojnem prefektu.
Odložitev prefekta je neizpodbitna.
Trst dne 26. novembra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
»Adriatisches Kiistenland« Verordnung iiber die Regelung der Beziige der Bediensteten des offentlichen Dienstes
Auf C.rund der mir erteilten Er-muchtigung verordne ich folgendes:
Art. t. Mit Wirkung vom 1. Dezera-ber 1943 \verden die Beziige stimtlicher Stuatsbeamten u. Stnatsangestellten so-wie der im tiffentliehen Dieust der Pro-vinzen, der C.emeindeverwaltungcn u. der stuatlichen und halbsiautlichen Ein-richtungen beschiiftigten Benmten und Angestellten um 30 v. 11. erhiiht.
Art. 2. Die Erhohung nach Artikel 1. ist auch auf siimtliche zusatzlichen Beziige (Teuerungszuschliigc, Familien-entschadigungen usw.) und auf alle Ruhegehultsbeziige zu zahlen.
Art. 3. Jede \vcitcrgehende Ande-rung der in Artikel 1. und 2. Testgeleg-ten Beziige ist untersagt und reclits-uuvrirksam.
Triest, den 10. Dezember 1943.
Der Oberste Kommisar: Rainer e. h.
Naredba o ureditvi prejemkov uslužbencev in prejemnikov pokojnin iz javne službe
Na podlagi danih mi pooblači odrejam sledeče:
Člen 1. Z veljavnostjo od 1. decembra 1943 se prejemki vseh državnih uradnikov in državnih natne^encev kakor tudi uradnikov in nameši^^v v javni službi pokrajin, občinskiu "uprav ter
Krivi preroki
4. ako krst dece ni veljaven, je skoraj vse krščanstvo skozi vsa stoletja bilo nepravilno krščeno. To bi morali trditi adventisti, ako bi poznali kaj logike. Morda se oglasi kateri v iciu siaisiu. Potem pa nastane za njihovo sekto samo nova težava: Kristus je numreč obljubil svojo večno navzočnost v občestvu vernikov pod apostolskim vodstvom ... ln morali bodo zatajiti tudi to.
b) Obred krsta. (Polivanje ali potapljanje.)
Simbol potapljanja in dviganja iz vode je pač najprimernejši za predstavo. da se je namesto starega začelo novo življenje. (Rim. b, 4...). Zakramenti so »znamenja«, ki predstavi ju jo kaj svetega in predstavljeno istočasno posredujejo. V tem primeru novo življenje v milosti. Pa celo po modrovanju m priznanju adventistov pomeni krst tudi »spiranje greha«, čiščenje, to se pravi — ista reč more biti i »prerojenje«, pa tudi »izbris greha«. Za {znamenje tega je torej primerno potapljanje (in dviganje) kakor tudi j spiranje (polivanje).
Zato je že v apostolskih ča-' s i h nastal način obreda po razmerah. Skoraj da smemo dvomiti, da bi bila tista množica 3000 ljudi, ki se je dala v Jeruzalemu za binkošti krstiti (Ap. dela 2, 41), šla vsa v vodo. Dvomiti smemo tudi o vsej rodbini fi-linskega ječarja, da bi bila storila tako. Saj so se vsi člani nepričakovano naglo odločili za krst in so ga ponoči kar doma, v hiši, opravili. (Ap. dela 16, 33.)
»Nauk dvanajstorice apostolov« je bil zapisan v apostolskem času. On navaja za pravilo: »Ko ste | (krščenca) primerno poučili, krstite v ' imenu Očeta in Sina in Svetega Duha v tekoči vodi. Ako pa ni tekoče vode, krsti v drugi vodi; če ne moreš v mrzli, v topli. Ako ni ne ene ne druge, zli j trikrat vodo na glavo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Tak je bil cerkveni red v apostolskih deželah. (Sirija. Palestina.)
Tako so delali tudi potem cela stoletja, in na iztoku je še danes tako. Na zapadu je bilo potapljanje še daleč v srednji vek pravilo. Stari baptisteriji (kapelice-krstilnice) Se spominjajo na obred. V milanski nadškofiji delajo še dane« tako. Irski misijonarji so sploh tako kršfevali. V Snnkt Gallenu v Švici se je držal običaj do 11. stoletja. Tomažu Akvincu je potapljanje navadna oblika. Polagoma pa se je ta obred cubil, uveljavljalo se je polivanje. Današnje cerkveno pravo (Can. 73S) pripušča oba načina.
(Dalje.)
«MIM«WfcWllAllJJHi innmiminii,.i uuu
državnih in poldržavnih ustanov zvišujejo za 30 odstotkov.
Člen 2. Povišek po členit 1. se mora plačevati tudi na vse dodatne prejemke (draginjske doklade, rodbinske doklade itd,) in na vse pokojninske prejemke.
Člen 3. Vsakršno drugo zvišanje v členih 1. in 2. določenih prejemkov se prepoveduje in je pravno neveljavno.
Trst dne 10. decembra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
-Il~
Fant z jasnim fahm
Borcu Martinu Benku v spomin
Tisti zadnji večer, ko si bil med nami, smo se pogovarjali pozno v noč, kakor da bi slutili, da se poslavljamo od Tebe. Sel si vesel in nasmejan, šel si Ti, ki smo Te imeli radi zato, ker si nam bil skoraj simbol: fant, ki gleda z jasnim čelom v daljavo, ki mu senca smrti, v kateri smo vsi, nikdar ne prežene šegavega nasmeha z obraza. Šel si zgodaj zjutraj, opoldne pa so te tovariši priftesli mrtvega in mrzlega na nosilnicah iz vej... Kaj si pač mislil, naš dragi fant, v tistih poslednjih trenutkih, ko si umiral na vlaž-
nih tleh v gozidii, kaj si mislil ledaj. ko je pila zemlja Tvojo srčno kri? Ali si videl tedaj daleč pred sabo svoj tihi dom? Ali si videl vas pod Krimom, ali si videl zlato polje, obsijano s soncem? Tam si hodil Ti nekoč, v sončnem jutru ' si hodil in si se oziral proti nebu. Tam si živel svojo pomlad in si nabiral v srce vere upanja in ljubezni. Zato. ker si ljubil tisto zemljo, si vzel puško na ramo, ko je legla umazana senca komunizma na Tvoje polje. V družbi svojih dveh bratov si šel, da bi maščeval in branil svoj oropani, prazni dom. Janez, , Martin, .lože. sinovi močne, s trpljenjem prekaljene malere, so se odzvali klicu naroda in so posvetili svoje moči narodu in Bogu. Za veliko stvar je treba velikih moči in velikih žrtev. Stvar, za katero si se boril Ti, naš dragi tovariš, je bila Tvojemu srcu največja; zalo si dal zanjo največje, kar si imel: žrtvoval si je svoje življenje.
Brezvestn&st ombrzijmav
Črna borza se je pojavila takrat, ko so postale življenjske potrebščine racio-nirane in si je vsak hotel napraviti zaloge ali dobiti vsaj večjo količino potrebščin, kot je bila odmerjena na nakaznice. Dokler niso bile ljubljanske meje zaprte, niso imeli črnobomjanci nobenih težav. Težji je postal njihov posel, ko je bilo treba imeti dovoljenje za izhod iz mesta. Dovoljenja pa, ki so jih dobili pod bogve kakšnimi pretvezami, pa niso uporabljali samo v svoje dobičkarske namene. Kaj pogosto se je dogajalo, da so ti ljudje prenašali komunistično pošto iz Ljubljane v hribe in nazaj.
Take stvari so se dogajale še do nedavnega. Komunisti so delali prošnje za propustnice in navajali najrazličnejše razloge — obiskati morajo sorodnike, ven morajo iz gospodarskih razlogov itd. — da so si tako ustvarili možnost za komunistično delo po zakoniti poti. Ljubljanske gospodične in gospe so n. pr. popolnoma neovirano, s predrznostjo, ka kršno zmorejo le skrajno nesramni ljudje, vršile po vlaku na progi Ljubljana—Trst komunistično propagando. Pele so partizanske pesmi »pogine naj tista, ki ljubi tjeloeardUtflf, s« norčevale i* poštenih
slovenskih fantov-domobrancev in do neba povzdigovale komunistične ropai je v hribih. Kakšna ironija! Iste neumne za-i peljane ljubljanske dame, ki so morale zaradi komunističnega rovarjenja hodili iz mesta, nakupovat moko po črnolior-j zijanskili cenah, te dame so dovoljenje j oblasti zlorabljale za komunistično pro-' pagando. Ni še dober mesec, kar se je godilo vse to.
Kasneje ljudje, ki so bili znani zaradi komunističnega prepričanja, zvečine niso mogli več dobiti propustnice za pot Čez blok. Zato so ubrali drugo taktiko. Delali so prošnje za svoje otroke in so jih pričeli pošiljati v Trst in Postojno, j Dvanajst- do petnajstletni otroci hodiio z velikimi vsotami na pot in se učijo oderuštva. Po poti so brez vsakeca nad-' zorstva in počenjajo kar hočejo. Tako se [ včasih godijo nezaslišane stvari. Bres-vestni starši, ki pošiljajo svoje otroke v take moralne nevarnosti, si nalagajo ve-) liko odwvornost. S tem počeliem je dosežen višek umazanosti pri »črni borzi«: združuje se mnogokrat umaiano dobičkarstvo s komunistično nropagando in še s Vvarieiijeoi mladina.
Stev. 5.
»SLOVENEC«, sobota S. januarja 1944.
Stran 3
Naročnik piše »Slovencu« za novo leto
Spoštovani gospod urednik! | Hudo leto je za nami. Pa, hvala Bogu, za mojo družino se je še dobro izteklo. Pu boste rekli: »Kaj me to brigale Gospod urednik, to Vuiu pišem zato, ker bi se v naši hiši v minulem letu prav gotova zgodila nesreča, da nas ni vsnk dan sproti pravilno usmerjal Vaš list. Kdo ve, če ne bi moja dva sinova, kot toliko njihovih vrstnikov, članov ljnbljauske brigade, trohnela kje na pobočju Krilna. Nisem puiuet-nejši od njihovih očetov in niso komunistični zvodniki manj zalezovali mojih sinov, kot njihovih nesrečnih sošolcev. Le v nečem sem bil neizmerno na boljšem. Imel sem vodnika: j Vaš list. Dobro sc še spominjam časov španske državljanske vojske. —I Kakšna gonja je bila tedaj v našem I tisku in na ljbuljanski ulici proti I
»uporniku« Franku, kakšna potuha se je dajala rdeči vladi!« Vaš list pa nam je že tedaj s poročili o strašnih zločinih španskih komunistov, zagnusil ta sistem, ki mu je krogla in izstrada-nje nujkrepkejši dokaz za ljudi, ki ne morejo verovati v »komunistični paradiž«. Poznul sem komunistično masko »ljudske fronte« in ko so si nadeli pri nas krinko »osvobodilne fronte«, sem kaj hitro videl v ozadju sleparijo. Zlu-sti še, ko so izrekli odločno besedo ljudje, ki sem jim po dolgoletni skušnji lahko zaupal. Tako sem si bil na jasnem jaz in tudi moja sinova nista zastonj brala »Slovenca«. Zato prav lepa hvala za nazaj in mnogo uspeha v bodoče!
Bog vas živi!
Hvaležni C. P.
Novi grobovi
•f- Franc PoljanSek. Umrl je v Ljubljani g. Franc Poljanšek, višji pol. nadstražnik. Pogreb dragega očeta je bil v petek, dne 7. t. m. ob 3 popoldne iz "•al. Naj blagi rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožaJje!
Osebne novice
Jubilej. Danes praznuje znana Tržičan-ka gospa Antonija Pire 70 letnico rojstva. Želimo ji, da bi dočakala že mnogo srečnih let v krogu svoje družine!
Odvetniška vest. Priloga Službenega lista šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 5. januarja 1944 priobčuje objavo Odvetniške zbornice v Ljubljani, iz katere j* razvidno, da je razveljavljen izbris dr, Starcta Egona starejšega iz imenika odvetnikov.
Zgodovinski paberki
8. prosinca:
1. 1819., je umrl v Ljubljani Valentin Vodnik. Rodil se je 1758. leta v Zgornji Šiški, se šolal v Novem mestu in v Ljubljani, stopil v frančiškanski red, postal redovni pridigar v Ljubljani, leta 1781. pa ga je poslal škof Herberstein v dušno pa-stirstvo. Služboval je v Sori, na Bledu, v Ribnici, 1792. 1. pa je prišel za lokalnega
kaplana na Gorjušah na Koprivniku. Od tam ga je Zois 1796. leta spravil v Ljubljano za beneficiata pri Sv, Florijanu in kaplana pri Sv. Jakobu. L 1798. je postal profesor na ljubljanski gimnaziji in bil za francoskega medvladja njen ravnatelj. L. 1814. so ga upokojili, ker so mu očitali francosko mišljenje in članstvo pri prostozidarski loži. Vodnika je v slovstvo Uvedel Pohlin v Pisanicah. Za tem je dalj časa molčal. Pravega Vodnika nam je po^. dal šele Zois Vodnikova pesem je nacio-1 nalistična, odlikuje se s svojo stvarnostjo I in prožnostjo. Izraz je preprost, domač, I preprosta je tudi oblika, posneta po narodni pesmi Metrično uporablja Vodnik i predvsem alpsko pokončno vTstico z raz-; nimi premenami. V resnejših pesmih rabi i tudi klasične vrstice. Vodnik je izdajal Veliko pratiko in urejeval prvi slovenski časopis »Ljubljanske Novice«. Pisal je šolske knjige in pripravljal slovar, ki pa je ostat v rokopisu. Vodnikov rokopis je kasneje porabil Matej Cigale v Wolfovem nemško-slovenskem slovarju. Vodnik je plemenita osebnost naše preteklosti, močno ukoreninjena v ljudstvu. V njem so se združile vse vrednote našega ljudstva: modra dovzetnost za sleherni pametni nasvet mu zaradi prirojene skromnosti na-klanja dar neprekinjene rasti, požrtvovalna delavnost ga usposablja, da uspešno opravlja dela za cela pokolenja.
Za danu&nji dan
Koledar
Sobota, 8. prosinca: Severi n, opat; Apolinar, škof; Teofil, mučeuec; Er-hard, škof.
Nedelja, 9. prosinca: Sv. Družina; Vilul, mučenec.
Dramsko gledališče
Zaprto. Operno gledališče
Zaprto.
Kino »Matica«
»Ko dekleta zorijo...« — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Enkrat v letu«. — Predstave ob 15.30 iu 17.50.
Kino »Sloga«
»Če ti veter vrata zapre«. —
Predstave ob 15 in 17.
LekarniSka služba
Nočno sln/.bo iinajo lekarne:
mr. Bakarčič, Sv. jakoba trg 9; mr. Hamor, Miklošičeva cesta 20, in uir. -\lurmayer, Sv. Petra cesta "8. Nedeljsko zdravniško službo bo
od sobote od 20 do ponedeljka do 8 opravljala in<»tna zdravnica dr. Jožica ?.itko, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 13.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Nageljček za vas, borci!
Na Svete tri kralje sem srečal Ireno. Dolgo se že nisva videla, saj delo v seminarjih in predavalnicah sedaj počiva. Stisnila svu si roke. »Irena, saj velja še ves prvi teden: da bi zdrava doživela v tem letu to, kar tvoje ime pomeni: mir!« — »Pa kaj, da si še nisi nadel vojaške suknje,« me je očitajoče pogledala. »Veš tudi v civilu se da služiti domovini in doslej so pobili komunisti pri nas precej manj vojakov, kot ostnlih,« sem sc opravičil. »No, prav, tudi tvoja naloga, učiti tiste ki ne vedo za pravo pot, je lepa. ln če te doletelo maščevanje od tistih, ki se boje resnice? Si vedno'pripravljen?« — »Skušam biti, Irena.« — »Oh, jaz se za vas vse ne bojim več tako zelo kakor svoj čas za Jožeta na šent Joštu iu Jaka v Polju. Pomisli, ti, ki sc urijo sedaj na Gradu, bodo tudi že kmalu šli po naši zemlji...«
Najini poti sta se morali ločiti. — spet se je stisnilo dvoje dlani. »Bog vas vse varuj in ohrani!« — »Tudi tebe, Irena.« #
Kaznovani verižniki in navijalci
Po zadnjem, od policijske uprave objavljenem seznamu je bilo kaznovanih zaradi kršitve protidraginjskih uredb in ukrepov 68 oseb na skupno denarno kazen 145.000 lir. Zaradi navijanja cen od-
Kupujte zanimivo delo Pierre Benoita
Veliki jez
v detektivsko napetem romatiu podan
upor Ircev proti Angležem. Naročajte »SL0VENČEV0 KNJIŽNICO«!
nosno zaradi kršitve člena 7 uredbe o cenah od 13. marca 1941 je bilo kaznovanih 37 oseb na skupno denarno kazen 86.800 lir. Nekatere 06ebe, ki so verižile z živili, so bile prijavljene tudi državnemu tožilstvu, ki je proti njim odredilo predpisano kazensko preiskavo.
V kratkem bodo na okrožnem sodišču 4 razprave radi kršitve člena 7 uredbe o maksimalnih cenah, ker so obtožene stranke prodajale blago nad maksimalno ceno.
Stanovanjske odpovedi v letu 19-13
Okrnjno sodišče v Ljubljani je lani, v letu 1943., zaznamovalo 739 stanovaj-skih odpovedi! ki so bile podane od hišnih lastnikov za izpraznitev raznih stanovanjskih in obratnih lokalov. Bilo jili je 44 več kot predlanskim. Zanimiv je pregled teh odpovedi za zadnjih pet let. Leta 1939., ko je bila že v veljavi zaščita stanovanjskih najemnikov, je liilo pri sodišču podanih 1461 odpovedi, naslednje leto 1745, najvišje število. Leta 1941. se je število znižalo na 1193, leta 1942. nu 695 in lani na 739, kukor je bilo poprej navedeno. V decembru lani je bilo podanih 48 odpovedi, predlanskim pa 31. V 80% primerih so bile odpovedi podane iz razloga, ker so ostali najemniki dolžni najemnino za najmanj en ali več mesecev, mnogo odpovedi je bilo podanih, ker so stanovanja lastniki rabili za svojce. Zaradi stanovanjskih odpovedi so se razvile tudi kratke stanovanjske pravde.
Iz zemljiške knjige
Zemljiška knjiga ljubljanskega okr. sodišča je v preteklem letu zaznamovala zelo veliko najrazličnejših zemljiškoknjižnih poslov. V decembru lani je zaznamovala med drugim 30 kupnih pogodb za kupno vrednost 2,580.380 lir.
N« III. simfoničnem koncerta, ki ca priredi WelirmachUeud«r Laihaoh — Radio Ljubljana pod vodstvom Izvrstnega dirigenta llucbholza. bomo slišali poleg Urahmsovo simfonijo iu Dvornkovega zlatega kolovrata tudi Vltavo li Smetanovega simfoničnega ciklusa »Moja domovina«. III. simfonični koncert bo v ponedeljek, dno 10. t. m., ob 15 v veliki uuionski dvorani. Celotni spored nam bo nndil velik umetniški užitek iu obsega predvsem dela Dvorako In Smetane. l'redprodaja vstopnio v knjigarni Glasbeno Matico.
Novo mesto
Podružnica »Slovenca« je prejela drugo nagradno knjigo >Trije bratjec za naročnike II. letnika. Pridite osebno dvignit. Sprejemajo se naročila za 111. letnik »Slovcnčeve knjižnice« in za poljudno znanstveno knjižnico »SVET«. Na zalogi jo še nekaj izvodov »Slov. koledarja«.
Bekanntmachung der Platzkomandatur
Das fur Sonntag, den 9. Januar 1944 angeseUte Platikonzcrt det SS-Musik-zuges iindet nicht aui dem Konfreasplatz satt, sondern aui dem Platz vor der Na-tional-Galcrie (Narodni dom) and zwar ▼on 11 bis 12 Uhr.
Objava mestnega poveljstva
Za nedeljo, dne 9. Januarja 1944 napovedani koncert glasbenega voda SS se ne bo vrti! na Kongresnem trga, temveč na trgu pred Narodno galerijo (Narodni dom) in sicer od 11 do 12.
Osebni in rodbinski upokojenci
Občinski podporni odbor poziva upokojence, ki zaradi vojnih razmer ne prejemajo pokojnine, da se v dneh 10., 11. in vi. t. m. osebno zglasijo v prostorih druženja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, VVolfova ul. 10, II. nadstr. (dvorišče) v uradnih urah od 0—12 in od 15 do 18. S seboj nai prinesejo kakršne lioli dokumente o višini svojih zadnjih pokojninskih prejemkov.
Opozorilo držav, upokojencem
Glede božičnega prispevka osebnim in rodbinskim upokojencem države (pokrajine) v iznosu po 500 Lit in za vsakega rodbinskega člana po 100 Lit se opozarjajo upokojenci na čl. 4, odredbe šefa Pokrajinske uprave, ki se glasi:
»Pod pogoji čl. 3 dobe rodbinski prispevek po tej naredbi tudi uslužbenci, ki po splošnih predpisih ne prejemajo rodbinskih dokkid. Ti morajo v 8 dneh po objavi naredbe prijaviti oblastvu. ki jim izplačuje prejemke, rodbinske člane in predložiti potrebna dokazila, n. pr. rodbinsko knjižico, rodbinsko polo ali izpiske iz matičnih knjig «
Po dobljenih informacijah finančna direkcija nima vseh potrebnih uradnih podatkov glede števila rodbinskih članov (žene in otrok) za vse tiste upokojence, ki prejemajo pokojnine po.predpisih zakonov iz leta 1923 in 1931. V primerih, ko je upokojenec (upokojenka) prejel po svojem mišljenju premalo na prispevku (n .pr. samo 500 lir, za ženo ali za otroke pa nc) mora ugoditi zgoraj citiranemu členu naredbe. — Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine.
Lani jo bilo zaznamovanih okoli 300 kupnih pogodb, ki so predstavljale kupno vrednost produnih nepremičnin za okoli 30,000.000 lir.
RazpraTc pred malim kazenskim senatom
Mali kazenski senat je v torek prvič to leto razpravljal o nekaterih kazenskih zadevah in sodil. Zaradi zločina zoper javno moralo po §-u 269 k. z. je bil Ven-ceslav B., star 40 let, obsojen na 1 leto robije. — Zaradi zločina tatvine na prostoru, ki je namenjen javnemu prometu, ko je najprej odnesel 5 kg težak kos jekla in pozneje do 35 kg bakrenih ostruž-kov, je bil samski kovač Sojze J. obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora. — Tatvini udana delavka Pija Likarjeva je bila obsojena na 6 mesecev strogega zapora, ker je lani novembra na Sv. Petr nasipu št. 43 odnesla 15 kg čebule in 3 stare žimnice ter v Ciglarjevi ulici razno perilo v vrednosti 320 lir.
Razne nesreče in poškodbe
Uradnica, 23-Ictna Breda Vrhovčeva, stanujoča v Krakovski ulici št. 27 jc padla in si poškodovala nogo. — Železniški strojevodja, 58-letni Ivan Šušteršič je bil po nosu in obrazu hudo poškodovan. — Na Tržaški št 6 stanujoča 73-letna Kar. Gali-čeva je na dvorišču padla in si zlomila desno nogo. — Nočni čuvaj, 59-letni Ignacij Trobec se je pri padcu hudo poškodoval na glavi. — Na Fužinah bivajoči delavec ,55-letni Valentin Starin si je zlcntfl levo roko, ko je spodrsnil na poledeneli ce-sti. — Marija Šilčeva, 57-letna delavka si je pri padcu zlomila desno roko. — V Slivnici pri Grosuplju je doma v hiši padla in si zlomila levo nogo 78-letna za-sebnica Jo6ipina Bcdenova,
Starši! Krstni botri in botrice!
No premišljujte, kaj hi dali *a darilo otroku. l)ujte aiu krasno spominsko knjigo
»MOJA MLADA I.ETA«
Uredil« Kristn Hafner. Opremil arh. VI. Gnjiek.
Cenu kurt. 55 lir; v popl/itno 60 lir. Veiuve ▼ celo platno po i/hiri. — Knjiga mu !>o ne/cn opomin nn letu hla/eiiogu otroštva.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
PRED IKOFDO S	MIKLOŠIČEVA CESTA S
Za Zimsko pomoč
Namesto šopka pri debnln gospoda Slanovea sta Bucik Stane in Francka darovala za Zimsko pomoč 100 lir.
Prireditve za zimsko pomoč
Občinstvo je bilo v časopisih že obveščeno, da priredi odbor Zimske pomoči več dobrodelnih prireditev v korist najpotrebnejšim. Tudi Narodno gledališče v Ljubljani se je z veseljem odzvalo in bo v la namen priredilo v soboto 8. t. m. ob IG popoldne v Operi predstavo »Me-lodije srca«. — Opozarjamo občinstvo na to prireditev. Celotni donos je namenjen Zimski pomoči. Ni treba opominjati na človekoljubni namen to akcije, saj revščina korak za korakom trka na dobra srca. — Opozarjamo občinstvo, da se morejo od danes naprej plačevati prispevki za Zimsko pomoč pri vseli denarnih zavodih v Ljubljani.
Radio MubHana
dnevni spored za 8. januar:
7 Poročilu v nemščini — 7.10 Jutranji koncert — 7.30 Poročila v ilovcuščinl — 7.40 Nadaljevanje julranjega koncerta — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini - 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom I). M. Sijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Po-
Dnevne novice
Iiaseea la VUajanoul V nedeljo, 9. Januarju nimamo skupue sv. muSe, ker ju kapela oddana.
Stolna Kllsahetna konferenca so zalivu-ljuje za plemeniti dnr 100 lir, ki Jih jo daroval g. prelat dr. Matija Slavič, prorektor univerzo, uamusto venca pokojni go. Neži Vilfan.
Za anemogl« I.JublJančan« v mestnem zavetišču v Japljevt ulici j« tvrdku Avg. Agnuia podarila 1000 lir namesto novoletnih voičll poslovnim prijateljem in znnneem; B. Frano Šimenc, pralnica in kemična čistilnica, Kolodvorska ulica R, pa je podaril .100 lir; namp>to venca pok. g. Francu Itels-nerju so pa podarili njegovi stanovski tovariši ln tovariSie« 630 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo lahvalo tudi v imenu podplranlh.
Posnemanja vrednot Društvo zn zgradbo tnalih hiS v Ljubljani jo napravilo, upoštevajo dannSnJ« težko prilike, telo Sirokopo-tezno človekoljubno gesto s tem, da jo v uvidevnosti do malega človeku kot prispevek za zimsko pomoč odpustilo vsem svojim najemojemalcem plačilo enomesečne najemnine, s čemer je mnogim Izmed njih zelo pomagano. Zn to plemenito gesto, s katero jo društvo pokazalo v teh kritičnih časih svojim nujemojemaloem, da ruzume njihov tnžak položaj, se rse stranko — skupaj 102 — prisrčno zahvaljujejo. — Hvaležni najemojemalci.
Podpornemu društvo za gluhonemo mladino je iKiklonila cenjena rodbina upelaolj-skega sodnika g. Josipa Jnuio znosek 150 lir namesto vencu na grob pokojno gospo Terezije Zvanulovo. Društvo lireku najpri-arčuejSo zahvalo.
Večje SUnllo hišnih gospodarjev In starešin io vedno ni naznanilo pouiočnlo za hišno prvo pomoč ob letulskih napadrh. Opozarjuino jih znova, da morajo te prijav« napraviti takoj. Prijave sprejemu mostni flzikut t II. nadstropju Mestnega doma.
I.leltarlja zapadlih predmetov ho v sredo, 13. januarja, oh 15 v mostni zastavljalnici nu Poljanski cesti 15.
INSTRUKCIJR za Šolo — Nov| trg 51
Akaderalčarke ki in srednJeSulel, ki ni-male rednega pouka, izkoristit« prosti čas r korKlno svrho, da s« priučite praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjl-vodslvn Itd. Novi tečaji prlčno Ul. Jnnunr-ja. Izbira predmetov po želji. Vpisovanja dnevno. Znhlevujte prospekt: Trgovsko nčl-llšče »Cbrlstofov učni zt^vod«, Domobranska 15.
UtIU se strojepisja Novi eno-, d v o- In trlmmečul lečajl prlčno 10. januarja. Največja moderna strojeplsnicn. raznovrstni stroji. Vpisovanj« dnevno. — Posebni lečajl tudi zu stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Izbira predmetov po IclJI. Zahtevajte prospekt: Trgovskn učitlSče »ChrUlofov učni zavod«. Domobranska 15.
Jutri oh 1< bodo nu Rokodelskem odru uprizorjeni Timmerinansovi »Trijo kralji-, božična igra, ki vzbudi v vsakem človeku ujegovo dobro stran, bo gnniln vsakogar. Opozarjamo na začetek predstnve, ki bo ob štirih popoldne. Predprodnju vstopnio v nedeljo od 10—13 In od 11 do pričetka v društven! pisarni, Petrarkova 13, I. nadstr.
Cenj. starte dijakov in dijakinj gimnazij In prlvstlste vljudno opozarjamo z ozirom na bližajoče so »emostre, da bomo z januarjem otvorill Se nekaj novib oddelkov iz vseh srednješolskih predmetov, predvsem za matematiko. nemSčlno Itd. — Poučujejo profesorji z dolgoletno prnkso. Odlični uspehi, stroga disciplina. — Zaradi uspeSnegn dela jih vpISlto tnkoj prve dni janunrja. da no ho prepozno. — Vodstvo učnih tečajev .Pomoč pri učenju In Instruk-elje«. Miklošičeva eesta 33. I. nadstr., v prostorih l'l)Z — Delavka zbornica.
FORMICOT PASTII.R za deslnrekeljo ust In grla dobite v vsaki lekarni.
Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji. irripi. infltieiici in revniaiizmu. — Dobite jih v vsaki lekarni.
ročlla v nemščini In slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Gospodinjsko pr<»-davanjo — 1» Sramll igrajo — 10.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Pregled sporedu — 19.50 Mala glasbena medlgra — 30 Poročila v nemščini — 30.10 Glasba, glasba ,gla>ba — 31 Kadar gosli pojo — 31.40 Prenos iz Iteo-grada — 22 Poročila v nemščini — 33.10 Glasba zu luhko noč.
KULTURNI OBZORNIK
Pregled sSsvsnskega književnega trga v letu 1043
(Nadaljevanje.)
Med najpomembnejše brošure leta 1943. kot časa domače revolucije sta brošuri: V znamenju Osvobodilne fronte, ki z besedo in sliko kaže vznik in razvoj komunistične revolucije pri nas ter nekaka slovenska »bela knjiga« o strahotah tega in prejšnjega leta, ki še niso končane. Idejno pa je skušala razložiti vznik komunizma ter preprečiti njega širjenje filozofsko utemeljena apologija krščanskega odpora organiziranemu brezboštvn globok, a poljudno pisan ciklus kratkih pisem »Komunizem«, ki ga je spisal za »Slovenca« (izšlo v ponatisu) Ločnik. Ti dve brošuri sta najboljši oznanjevalki strašnih dni, ki jih živimo, ter zgodovinsko iti ideološko opisu jejo borbo med temo in svetlobo, med dvema svetovoma, ki sta nezdružljiva. Gosarjeva knjiga »Eden je Gospod« skuša od druge strani prikazati potrebo vrnitve k Bogu.
Med teološko znanstvenimi deli sta gotovo najpomembnejši Snojeva harmonija življenja Jezusa Kristusa, sestavljena na podlagi vseh evangelijev ter z znanstvenimi dognanji najnovejšega časa, ter druga izdaja Grivčeve »Cerkve«, ki je izšla spopolnjena ter vzbudila veliko zanimanje. Kot samostojna ponatisa iz revij sta izšli znanstveni razpravi prelata Odnrja »Cerkvena oblast« in prelata Turka »Vatikanski arhiv«. Na tem mestu bi morali imenovati tudi uove učbenike za vero-
uk, pa jih bomo rajši omenili med novimi učbeniki.
Med bogoslovnimi knjigami in vedami, ki imajo zvezo s teološkimi vprašanji, naj imehujemo na prvem mestu obširen življenjepis slov. misijonarja lg. Knobleharja in njegovih misijonskih sodelavcev v centralni Afriki, ki ga je §pisal dr. Franc Juklič. ?.e prej ie opisal dr. Kotnik življenje iu delo koroškega Slovenca Jerneja Mozgana, Knoblebarjevcga sodelavca v misijonih. Duhovniška misijonska zveza je izdala Misijonska predavanja. Naj tu imenujem ascetične knjige kakor je Vrtov-čeva »Pesem življenja«, pisma dijakom za bogoljubno življenje, ter p. dr. R. Tominca premišljevanja o »Skrivnostih poslednjega usmiljenja«. Marija Bre-garjeva je napisala majhno lepo bro-šurko »Prebujenje«, poduk seksualnega življenja za deklice, pisano z religiozno' vzgojnega vidiku.
Med nabožnimi tiski je izšlo tudi več manjših brošur, med katerimi imenujemo na prvem mestu salezijanske Knjižice (izšlo že čez 200!), ki v kratkih sestavkih opozarjajo široko občinstvo na hipno aktualne pastirskodušne probleme.
Umetnostne pnbliknclje. Med umetnostne publikacije moramo šteti take izdaje kakor je Perkov Martin Krpan, ilustracija prve slov. klasične novele. Scni bi spadal tudi Beranekov Quo va-
di« in podobne knjige (Dr/.njcve Podobe in večina naših bibliofilskih izdaj — Mickievvicz, Bekšov Sonetni venec itd.). Predvsem pa omenjamo na tem mestu Malešev »Umetnostni zbornik« ter njegovo mapo »Cankar v risbi«, ki je izšla ob 25 letnici Cankarjeve smrti. ' Pa tudi šijančeva študija »Ivan Vavpo- j tič« ob priliki njegove kolektivne posmrtne razstave.
V literarno-zgodovinskem delu moremo zabeležiti obširno monografijo prof. dr. I. Grafenauerja o pesmi »Lepa Vida« ki jo je izdala Slovenska Akademija znanosti in umetnosti in s ' kirtero smo dobili izčrpno obdelano problematiko te lepe balade. Tine De-beljak je napisal kratek uvod v bi-bliofilski »šopek Cankarjevih pisem«, ki so le jubilejni doprino« k Cankarjevemu življenjepisu. Akademija je izdala Razprave I. raz., v katerih je mnogo pomembnih filozofsko-filoloških razprav najboljših slovenskih znanstvenikov. Prav tako lahko tu sem štejemo letopis Akademije znanosti in umetnosti, ki je v tem letu prvič izšel.
Med zgodovinskimi deli je izšlo nadvse pomembno delo ravnatelja dr. Mala: ^Osnove nstoličenja. knranan-skega kneza«, odtis iz Glasnika Muzejskega društva, ki prinaša še druge važne zgodovinske razprave.
Delovni so bili naši pravniki z izdajanjem »Pravnika« ter raznih razprav v okvirju Akademije (Razprave) oz. univerze (Zbornik znanstvenih razprav). Prof. Murko je izdal poljudno pisano zgodovino denarja (Denar), dr. Svetek »Prekočnsno delo«, dr. Steska
j »Upravna razdelitev vclikonemške
I nstnve«.
• Lepa dela so izdali etnologi (revija Etnolog). Župnik Mrkun jc napisal dva
dela Etnografije vclikolnškega okraja (Obrti in trgovina), litno^rafija s katerimi začenja svojo široko zasnovano Narodopisno knjižnico. Založba »Svet« je izdala Kotnikove »Slovenske staro-svetnosti*. zbirko njegovih etnoloških razprav. Mohorjeva družba pa je za? čela z i/dajo opisov verskih običajev in navad skozi vse leto pod naslovom »Pod vernim krovom«, kot jih opisuje p. M. Turnšek.
V tehniških vedah je napisal prvenstveno delo prof. Vidmar »Veletrnns-formatorski problemi«, ki ga je izdala Akademija, ter prof. Kasal dve deli o »Praktični statistiki«, ki jo je izdal njegov institut. Prof. Franke je izdal deloma kot skripta deloma kot tisk svojo Mehansko tehnologijo. Setn spadata tudi dva prevoda poljudno znanstvenih del v zbirki »Svet«: Po Semjonovu prirejena reportaža o rudah in njih izrabi pod naslovom »S premogom iu rudami« ter zgodovino »Ladij«, prirejeno po Loonu.
Iz prirodoslovjn je izšel »Zbornik prirodoslovnegu društva«, ponatis Erjavčevih .Živalskih podob' (v Cvetju). Lokarjevi članki »Gozdovi in vode vabijo, ki spadajo že deloma v leposlovje ter Jegličeva knjiga »O vrtovih in vrtni umetnosti«, ki se bavi z ureditvijo lepili nasadov, z arhitekturo vrtov. V samozaložbi je izšel »Priročnik zdravilnih zelišč«.
.še nekaj praktičnih knjis iz trgovskega poslovanja: Smrtnik - čuk: »Prnktično knjigovodstvo«, Sič: »Knjigovodstvo?, čeme: » Pripomoček k tekočim računoirt«. Tu naj omenim tudi Repovšev »Nauk o glasbi««. Vahcn')vo zgodovino »Ljubljane* ter nekaj predpisov, kakor »Predpisi o prehrani« (Prevod), »Uvedba taksnega papirju«
l^p je nauk Carnegijev -Kako si pridobim prijateljev*, ki daje /a življenje zelo uporabne praktične, nn izkustvu temelječe nasvete. Praktični nasveti so tudi »Mož v kuhinji«, ter »Najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju«.
Velikonjeve Anekdote (3X anrk-doO ter anonimne »šale, anekdote in križanke«, spadajo aeloina v liteiatu-ro deloma v zabavne liter&turj.
Tu je tudi mesto za omembo .novih učbenikov, med katerimi moramo na prvem mestu imenovati nove vero-učne knjige za gimnazije, kakor so jih sestavili ljubljanski kateheti (Ani-brožič, Ilanželič, Slapar, l ajdiga, Pogačnik, Kovačič, itd.) s katerimi se uvaja nov sistem poučevanja na (>od-!agi najmodernejših metod. Sem spadajo tudi Pucljeve »Kateheze z.n prvence«. Druge nove šolske knjige so še: Tomšičeva »Staroceikvcnoslovnn-ska slovnica«, »Naša knjiga IV. deh (Hafner. Ločniškar), prevod iz itul. Volle »Zgodovina Italije in Italijanov« ter Trdinove »Libro italiauo II. del/. »Ročni obzornik« je nekakšen majhen repetitorij šolskega povprečnega znanja.
Važne pa so nove knjige o raznih jezikih: dr. Kotnik: je izdal v dveh delili »Učbenik angleškega jezika <, Pajm.nn Julija tudi učbenik, toda snmo v angleščini »Handbook of Knglish gramniar for Slovenes«. Tavzes je izdal 2. izd. »Slov. ital. iu ital. slov. slovarja«, Držaj »Priročnik k italijanski slovnici«. Izšel je »Priročnik slov. ital. nemško- angleških razgovorov«, ki so odtis iz Ročnega obzornika.
O koledarjih, revijah in časopisih pa prihodnjič.	td.
Džingishanovi Mongoli na pohodu
Ko se je tako v miru razgledoval, je prav za prav čisto za res opazil, da jH)s?bnega opratka ne bi več mogel najti. — Pa menda usoda s tem ni bila zadovoljna.
Pred nekako 20 leti se je prvič odpravljal na bojni pohod proti kraljestvu llija, proti deželi tolovajev in razbojnikov, ki je na njegova stara leta ležala že skoraj v sredini svetovnega mongolskega cesarstva. Vsekakor bi moral v tej deželi vsaj sedaj že vladati mir. Prebivalci kraljestva bi morda sami po sebi že še postali spodobni in pošteni državljani. 1'oda neprestano se je valila v to deželo nepretrgana reka priseljencev i z Kitajske. l'i izseljenci so bili seveda sami taki, ki jih tudi kitajska domovina ni več marala, Bili so sami tatovi, tolovaji, morilci, roparji, ubegli kaznenci in podobna svojat.	,
Hudo nejevoljen je bi vedno Džingiskan, kadarkoli je zvedel, da so se v kraljestvu llija zopet ponovili napadi nn karavane, da so postale ceste za potnika zopet zelo nevarne. In to kl jub temu, da je že pred 20 leti s svojo vojsko odkorakal tja, da bi napravil red
v vsej deželi in na njenih cestah in da bi vse tolovuje za vedno poslal v krtovo deželo. Zato ni nič čudnega, če je bil Džingiskanov ponos užaljen, da o trgovskih razlogih ue govorimo. Saj so bile ceste v državi llija najvažnejša prometna zveza med Perzijo in Kitajsko in je tekel no njih ogromen tovorni promet. Predpogoj za vse to pa je bila seveda varnost, pa naj je vladal v deželi že kdor koli. Poleg tega Džingiskanu ni bilo všeč, da so v kraljestvo llija prav uspešno posegali skrivnostni verski vplivi iz sosednjega Tibeta. Razne skrivne verske ločine so razpredale po tej deželi svoje mreže in temu je bilo treba dokončno napraviti konec. Tudi stari domači kralj mu je vsaj na tihem gotovo skušal na-! gajati.
l epa težavnega posla pa res ni mogel prepustiti svojim sinovom, pa tudi ne svojim izvrstnim generalom. To je bila prav nalopa za njega. Zato se je odločil, da bo sum prevzel vrhovno poveljstvo. Ukaz o mobilizaciji je kar ' prešinil vojake, ki so komaj čakali novih podvigov. V noči pred odhodom pa so vznemirile težke sanje Džingis-
Uslužbenski davek in samoupravne doklade
Davčna uprava v Ljubljani razglaša: Vsi delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek mesečno in ga a predpisanim seznamom odvajati do 15.-prihodnjega meseca davčni upravi. — Istolako morajo mesečno plačevati uslužbenski davek tudi državne in samoupravne institucije in osebo ter podjetja, ki so načeloma zavezane družbenemu davku, četudi so ga trajno ali začasno oproščene.
Vsi delodajalci ki morajo mesečno plačevali uslužbenski davek, morajo do 25. t. m. to pismeno javiti davčni upravi.
Ostali delodajalci pa morajo plačevati uslužbenski davek četrtletno in ga s predpisanim seznamom odvajali davčni upravi do 15. aprila za 1. četrtletje, do 15. julija za II. četrtletje, do 15. oktobra za lil. četrtletje iu do 15. januarja za IV. četrtletje.	_
Uslužbenskj davek mora delodajalec odtegniti ob vsakem izplačilu plač ali mezd in ca mora hranili do odvoda davčni upravi. — Samskim nameščencem, ločenim, vdovcem brez otrok, vsem v starosti od 30 do 00 let morajo služboda-jalci poleg uslužbenskega davka odtegovati in odvajati tudi samski davek po tabeli, ako presegajo prejemki 950 lir mesečno.
Samoupravne doklade se ne plačujejo
na sledeče uslužbenčeve prejemke: brez otrok do vključno 1596,— lir mesečno, ali 387.60 lir tedensko, z 1 otrokom do vključno 1615.— lir mesečno ali 392.35
lir tedensko, z 2 otrokoma do vključno 1034.— lir mesečno ali 397.10 lir tedensko, s 3 otroci do vključno 1053,— lir mesečno ali 401.85 lir tedensko s 4 otroci do vključno 1672.— lir mesečno ali 406.60 lir tedensko, s 5 otroci do vključno 1091 lir mesečno ali 411.34 lir tedensko, s 6 otroci do vključno 1710,— lir mesečno | ali 416.10 lir na teden.	,
Uslužbenski davek na gori navedene prejemke znaša mesečno 80.64 lir. tedensko pa 21.66 lir ter je prost samoupravnih doklad. Ako pa so prejemki višji in se plačuje na iste več kot 86.64 lir mesečno ali 21.66 lir tedensko davka, tvori presežek osnovo za odmero samoupravne doklade.
N. pr. Za uslužbenca brez otrok znaša mesečna plača 1720 lir, uslužbenski davek znaša na ta znesek 101.08 lir manj 86.64, ostane 14.40 lir, kateri znesek je podvržen samoupravni dokladi.
Dokler ne bo znan odstotek samoupravnih doklad se plačujejo iste po lanskoletni višini, ki znaša 165%.
Pri prejemkih preko 20.000 lir letno, se plačuje še mestna socialna davščina po dosedanji tabeli. — Prispevek za obrambni in bednostni sklad se plačuje po dosedanji izmeri.
Davčnih knjižic letos ni treba predlagali davčni upravi v pregled, pač pa naj jih hranijo delodajalci za pregled po finančni kontroli. — Pripomočki za izra-čunanje in tiskovine za odvod davka se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto. Vodnikov trg 5 v sobi 7, II. nadstr.
kana in ga navdale e smrtnimi slutnjami. Takoj zjutraj je zato sklical sinove in jim razodel, da sluti svojo bližnjo smrt in da s tega zadnjega pohoda ne bo več prišel živ domov.
In s takimi črnimi mislimi je začel očiščevalno akcijo v kraljestvu llija. Prav zato pa je postal ta pohod za prebivalstvo nekaj strahotnega. Džingiskan se je namreč odločil, da bo brezpogojno očistil deželo in jo šele tako izročil svojim sinovom.
lako je postal ta pohod najgroz-nejši in najbolj krvavi pohod, kar jih je vodil kdaj Džingiskan. la podvig je potekal po grozotah vse, kar so mongolski vojščaki do tedaj doživeli. IJo odločilnega čiščenja je prišlo na zaledenelem veletoku Huingho. 'MJO.OOO ljudi je izgubilo tedaj življenje in daleč naokrog po bojišču so iežali mrliči.
Džingiskan pa si je hotel priti še na jasno, če kdo morda vendarle ne živi v teh ogromnih kupih samih mrli-čev. Ko je bilo mesarsko klanje končano, je zato naročil, naj vsem mrličem odsekajo glave in jih zlože v piramide
Kakor vedno po bitkah in pokoljih, so tudi po tem čiščenju Mongoli natančno prešteli vse pobite nasprotnike. Imeli so zato enostavno poštevanko. Na
Največje veselje
Lo mladim in starim napravil lepi roman z 200 slikami
» I V A N H 0 E «
Dobite ga v vseh knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«.
vsakih tisoč mrtvakov so vedno privezali po enega na kol, zabit v zemljo. Privezali pa so ga z glavo navzdol.
Tako je tudi kralj Hije, ki je doslej še vedno nekoliko kljuboval in nagajal Džingiskanu, zgubil svoje pristaše, vojsko in deželo. Ostalo mu je le glavno mesto, in to je bilo res tudi za Džingis-kana nezavzetno.	i
Džingiskan se je penil od jeze. Se vedno ie mislil, da se mu bliža konec, ln pred koncem je hotel videti konec prestolnice države Hija. In to za vsako ceno! Vse je poskušal, kar se je le dalo. Najprej je grozil, nato pu obljubljal. Zaman. Kralj v svoji trdnjavi še v sanjah ni mislil na to, da bi prostovoljno izročil prestolnico.
Tako je obsedel Džingiskan v pustinji pred nezavzetnimi trdnjavskimi | zidovi, čakal in pretehtaval načrte za ' bodoče bojne pohode. Zavedal se je, da ' bodočih pohodov sam ne bo več vodil. I Zato je hotel vsaj pripraviti podrobne ' načrte zanje. Tako je oblegal noč in dan prestolnico, ne da bi skušal napasti. V svojem šotoru pa je na obleganje skornjda pozabil, saj mu je prišla na misel še veliko važnejša zadeva.
Ta tako važna zadeva, ki mu je že tolikokrat grenila življenje in ki mu je dala že tudi toliko dela, se je imeno-
vala — Kitajska. Polnih dvajset let si je z nedopovedljivo žilavostjo skušal podvreči ta čudnu, z dolgimi kitami ! ozuljšana bitju. Celih dvajset let so niu ti čudaki delali preglavice, ln tudi v ! dvajsetih letih jih ni mogel popolnoma ' ugnati. Sedaj tu, sedaj tam je vzplam-tel nenaden upor. Sedaj se je uprlo to, seduj drugo podjarmljeno mesto. Skoraj vsako leto so kar iznenada začele nastopati odločne kitajske tolpe, oborožene do zob, in so presneto znale greniti življenje mongolskim posadkam. Ob teh premislekih so začeli Džingiskanu ščemeti že stari, od putike zatekli prsti: odločil se je. lako bo napravil, kakor je pravkar naredil v kraljestvu llija. Ukrotil bo tudi Kitajsko. Pobil bo vse Kitajce, potem bo pa mir.
Njegovi generali so bili od sile navdušeni nad to domislico. Najzgovor-, nejši med njimi je ob tem načrtu imel takoj plamteč govor, ki je še bolj pod-' žgal starega kana. Predlagal je Džingiskanu, naj se temu kitajskemu zmaju z enim sumim zamahom odsekajo vse glave: naj se napravi veličasten konec. Iztrebi naj se prav vse prebivalstvo, od malega do velikega, od moškega do ženskega prav vse. Iztrebiti jih je treba z znanstveno natančnostjo v dobesednem pomenu.
(Dalje.)
Opozorilo hišnim lastnikom
Vsi oni lastniki h!5, ki imajo iz katerega Voli vzroka prazno stanovanje nli lokale na dnn 1. jnnunrja 1944 se opozarjajo, da prijavijo v smislu 61. 40. zok. o neposr. davkih prazno stanovanjo nnjkasnejo do 14. januarja 1944. Kdor no vloži prijave v tem roku, bo izvrSeu odpis zgrndurino zaradi praznega slnn.la telo od dnovn, ko l>o davčna uprava prejela prijavo. — Prijavo, spisano na taksnem papirju po G lir, je oddati pri davčni upravi.
Za delojemalce gostin. stroke
Sindikat delojemalcev gostinsko stroko opozarja vso svojo Slano kakor tudi vse pomožno osebje, zaposleuo v gostinskih obratih, da opozori svoje delodajalce nn prijavo, ki jo jo vložiti na Prevod za odobritev dodatnih živilskih kart. Verjotuo je, du je mnogo članov Sindikata delojemalcev gostinske stroko prezrlo to prijavo, ki je predpogoj za dodatno živilsko nakaznico. Zalo naprošamo vse prizadete naSo Člane kakor ludi vso ostalo osebje. Zaposleno v teh obratih, da v Jim krajšem roku gospodarji Izvršijo to prijavo na Prevod. Prijava za dodatno živilsko nakaznico mora vsebovati seznam (najboljše v tabelarični obliki) vsega zaposlenega osebja s sledečimi podatki: Ime In priimek, očetovo line, rojstni podatki, line družinskega poglavarja, stanovanjski naslov, delo, ki ga opravlja. Tako sestavljen sezuam naj potrdi delodajalec s podpisom in pečatom. Naprošamo vso prizadeto pomožno osebje, da v lastnem interesu opozori svoje delodajalce nn to prijavo, ki jo jo treba čimprej oddati nn rrevodu.
Kaznovana malomarnost pri zatemnitvi
V dobi od 2«. decembra 131.1 do 4 nunrja 11144 so bilo kaznovane zaradi
ja-pre-
MALI OGLASI
MAJARONOVE PLEVICE nudimo. - Sever & Kom p., Gosposvetska eesta 5.	I
VEČ STROJNIH
in orodnih ključavničarjev sprejmemo. — Ponudbe na upravo »Slovenec« pod: »Industrija« št. 140. b
krška zatemnitvenih predpisov sledeče osebe: I
Mnrinčlč Angela, frizerka, Vošnjakova 10; Bnjdn Marija, trgovka. Pred Skotijo 16: Mlinar Jurij, trgovec. Vodnikov trg 3: Sev-nig Marjan, trgovec, Stari trg 7; Travn Pavla, trgovka, Vošnjakova 4; Ivosnnovič Nazln, slaščičar, Mestni trg 17; žan Ivan, mesar, Bohoričeva 11; Baje Anton, gostilničar, Marenčičeva 5; Bonač Boža, trgovka, ftelenburgova 7; Polajnar Leopold, kavar-nar. Sv. Petra nasip 1; Babovee Srečko, trgovec. Kongresni trg 4; Medved Duša, za-sehnien, Puhnrjeva 5-V. (že drugič kaznovana); Vldmoyer Katarinn, znsebnlca, Gru-bnrjevo nabrežje 16; dr. .ložo Tušnj, Gloda-liška 14-1 V.; Mnhkota Marjeta, trgovka, Gosposvetska 10; Slamič Frane, restavrator, Gosposvetska 6; Tu.šnr Antonija, pekarna, Medvedova 30; Možina Alojzij, trgovec., Šišenska Gl: Kačar Franc, trgovec, Vodnikova 57; Skanjeti Valentin, arhitekt, Šelcn-luirgova 6-1.; Zevnik Katarina, mesarica, Cirll-Metodova 41; Fujan Marjan, drogerist, Stritnrjovn G, in Somnilz Emil, urar, Sv. Petra cesta 16.
Dramsko gledališče
Sobota, 8. Januarja, ob 16.30; »Robinzon ne
sme umreti«. Premiera. Red Prvi. Nedelja, ». januarja, ob 16: »Robinzon ne sme umreti«. Izven. Cone od 22 lir navzdol.
Ponedeljek, II. januarja: Zaprto.
Premiera v Drami. »Robinzon no sme umroti« je naslov Forsterjovo tridejanske mladinsko igre, katere premiorn bo danes, v soboto, ob 16.30. To delo ima vzgojno jedro in jo namenjeno odraslejSl mladini. Zgodba so suče okrog rokopisa Dcfoejevc knjigo »Robinzon Crusoe« in njenega učinka na mladino. Izredno prisrčna vsebina izdaj« ljubezen do vredne knjigo in njenega pisatelja. V glavnih vlogah: Gregorin, Vlad. Skrbinšok, Drenovec, Lovarjeva, Rakarjeva, ; I Bitenc, Vcrdoutk, Gorinšek, Kraljeva, Na-krst, Nablocka i. dr. Režiser prof. Šest.
Onerno gledališče
Sobota, 8. Januarja, ob 16: »Melodije srca«.
Izven. Cene od 3G lir navzdol. Predstava v korist Zimske pomoči. Nedelja. ». januarja, oh 10: »Trubadur«. Tz-ven. Gostovanje tenorista Ivana Franc-la. Ceno od 36 lir navzdol. Ponedeljek, 1«. januarja: Zaprlo.
Reprlza Izvirne slovenske operele »Melodije srca«, delo sklrtdateljn ,T. Grcgorca in libretista II. Stepnneiča bo danes, v soboto, oh IG. Delo jo zelo živahno in sodobno. Do-jnnjo so godi v veliki modni hiši za časa modne revije in poleti na Bledu v enom največjih hotelov. Tenorsko partijo bo pel Drago Čuden, ostnla zasedba običajna. Dirigiral bo komponist J. Gregorc, režiser E. Frelih, koreograf inž. Golovin. Predstava ho v korist Zimske pomoči.
Zaradi obolelosti Vekoslava Janka je morala biti y Četrtek, «. t. m., predstava Verdijevega »Trubadurja« odpovedana. — Vstopnice, ki so bile kopljene za to predstavo, veljajo za nedeljo, H. t. m., ko s« uprizori »Trubadur« z gostom Ivanom Fran-clom. Opozarjamo, da bo Franclovo gostovanje v »Trubadurju« zn ves abonma in tudi izven, tako da ho občinstvo imelo priložnost dobiti vstopnice.
KNJIGE
znanstvene, tehnične, medicinske iu leposlovne. slovenske in nemške, novejše, kupuje knjigarna Klein-mavr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16.
SLEDEČE KNJIGE kupim: Ivan Pregelj: Umreti nočejo, Dotorcs Visier: Podkrnoški gospod, Sket: Miklova Znla. - Noslor v upr. »Slovcnca« pod št. 138.
NALIVNO PERO »Pelikan«, v usnjenem ščitu, s polnim priimkom in imenom na zaplraču sem zgubila 5. januarja od glavarstva v Hrenovi ulici, oh Ljubljanici do Židovske ulice. Najdi-teli na i ga odda proli dobri natrradi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 141.
EI.EKTRO MOTOR
7a istosmerui tok 2) K S poceni prodam. -Naslov pove uprava »Slov.« pod št. icr.
(X
VEČ ČEVLJARSKIH
POMOČNIKOV sprejmem v stulno de-lo. Janko JeSe, Opekarska cesta 51. (b
j STAR PAPIR
kupujemo. R WKBKR. Prečna ul 8. nasproti Mesluega kopališča.
BBBBBBaBBBBBBBBBBBaaBBBBBB
Iz Novega mesta
Naročniki »SL0VENCEVE KNJIŽNICE«
naj osebno dvignejo nagradno knjigo
»MARTINA KRPANA«
r »SLOVENČEVI« podružnici. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB8BBB
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, siu, brat in stric, gospod
Pavel Pečnik
npreter tekstilne tovarne
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 8. t. m. oti. 2 popoldne z Zol, iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. januarja 1943. žalujoči: Marija, soproga; Martin, Peter, sinova: Pavla. Marija, Matka, hčerke; Marija, mali, in sorodstvo.
ŠIVALNI STROJI
pogrezljivi, ugodno naprodaj. Nova trgo-vinu, Blcivveisova 36. (nasproti Gospodarske zveze).
BREZOVE METLE DRŽAJE ZA LOPATE motike in omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blciwcisova cesta št. 29.	(I
POSODO ZA KISANJE REPE in naselitev mesa, iz mehkega in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-vveisova 29.	(1
MESARSKEGA
VAJENCA sprejmem. — Domobranska 7.	(▼
VAJENCA
pridnega in poštenega, ki ima veselje do klepaiske obrti, iščem — Justiu Milan, klepar, Ljubljana. Rožna dolina cesta V, št. 5.
M KI, PODGANE in Murke zanesljivo pokončale s strupom, ki ga dobite t droge-rijl KANC, Židovske ulica št.
lOTM IjuLjjanc
Kupuje
SUHE GOBI
stalno in po najviš jih dnevnih cenah
TEL KINO »SLOGA« 1750
PAUL KEMP v odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu
»če ti veter vrata zapre«
Sodelujejo: Ellen Bang. Margrit Debar, Kate Kuhi.
Režija: Walter Felsenstein. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 in 17;
TEL.
KINO »UNION«
21-21
Odlična francoska komedija, polna šnrma in duhovitega humorja . . .
»Enkrat v letu«
V glavnih vlogah: ljubka Daniellc Darricux
in elegantni Albert Prejean. PREDSTAVE ob delavnikih: 15.10 In 17.J0I
TEl KINO »MATICA«1241
»Ko dekleta zorijo...«
Duhovita komedija o treh življenja polnih mladenkah in njihovi podjetni mamici lovu za snubci z ljubko Geraldino Katt, Marino v. Ditmar, Henny Portcn, Rcne Delgtcn in Otto GebUhrjem v glav. vlogah. PREDSTAVE ob delavnikih: 15 In 17.S0!
Umrl jo v 94. letu starosti naš ljubljeni oče in stari oče, gospod
Ciber Franc
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 9. jan. 1944, ob 2 pop. L Zal, kapelo sv. Antona, na pokopališčo k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. januarja 1911. Žalujoči ostali.
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Zelenko Ivan
uradnik drž. železnice
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. januarja 1944, ob 3 pop. z Žal, kapele sv. Jožeta na pokopališče k Sv. Križ«.
Ljubljana, Kranj, Maribor, dne 7. januarja 1944.
Žalujoče rodbine: Zdenko, ing. D e r e t a k, A n z e I c in S t a p i c a.
Po dolgi življenjski poti je mirno v Gospodu zaspala naša teta, stara teta, prastara teta in svakinja, gospa
F ANI ŽUŽEK
roj. DEKLEVA
Blagopokojna počiva na Žalah v kapelici sv. Andreja, od koder bo pogreb v soboto, 8. januarja, ob 3 popoldne. - Maša zadušnica bo darovana 18. januarja ob 8 zjutraj v trnovski cerkvi. Mir in pokoj njeni dušil
Ljubljana, dne 7. januarja 1944. Žalujoči ostali.
CHIESA			
33	jHMflR^M^		
			
			
Učila se je šivanja. Bile je mirna in kar i zadovoljna. Nenadoma pa jo je prevzela nenavadna žalost. Delala je še vedno in celo še z večjo vnemo, toda nobene besede ji ni bilo mogoče spraviti iz ust. Če i jo je kdo poklical, je dvignila obraz, ki je bil ves zbegan in tudi oči so gledale preplašeno. Če jo je Amarilis pobožala, je vsa strepetala. Kaj je bilo Ariani? Kateri zli duh se je polastil nesrečnega dekleta?...	'
Ne, ne bo se vrnila v tisto hišo. Zdelo se je, da to prekaša njene moči. Kdor je pogumen se sicer loti težkih stvari, nikakor pa ne odvratnih. Lahko je vzeti nase trpljenje drugih, če je v tem trpljenju vsaj nekaj, kar nam vzbuja usmiljenje; trpljenje, ki je odvratno pa skoraj ne vzbuja niti usmiljenja.
Vstala je, kakor da	bi ob tem razmišljanju sklenila,	da	odide. Kam? £ teti?
V domišljiji je	že	gledala svoj po-
I
vratek k teti. Zdelo se ji je celo, da čuti svojevrsten vonj tetine hiše, vonj po sveže poribanih po-dih. Ta vonj ji je bil včasih všeč, a zdaj ji je bil neprijeten. Ne, tudi pri teti ni bilo primerno zavetišče zanjo. Kam torej? ...
Približala se je zidu in njen pogled je šel preko gričev in vasic. Opazovala je oddaljeno cesto, ki se je vila skozi vasico, preko travnikov in končno zavila za griček, da se ni videlo, kje konča. Opazovala je dim, ki se je dvigal z bližnjega travnika, kjer so kmetje zažgali suho listje. Zdelo se ji je, da ne misli na nič, toda kmalu se je zavedla, da je razmišljala mnogo stvari: prosta sem... mlada ... dovolj imam za samostojno življenje... lahko se poročim... tudi v samostan lahko grem . , Še danes lahko ! pustim na cedilu vse. Zdramila se je in odločno rekla: »NeI«
X
S trdnim korakom je stopila na stezo, ki je vodila proti domn.
VII.
V hipu, ko jc dospela do glavne ceste, je pridrvel po njej v 6meri iz mesta majhen avtomobil in v trenutku obstal enkaj metrov proč od križišča.
»Vstopite .gospodična! Saj se vračate v Ronchetto, kajne? Tudi jaz grem tja. Le vstopite.«
Vstopila je in sedla poleg doktorja Samuelija. Ni imela časa, da bi razmišljala. Pustila se je odnesti, kakor veter odnese list. Že naslednji trenutek ji je bilo žal in skušala je najti izgovor, da bi zopet izstopila.
»Ne, gospod doktor, poslušajte ...«
Zdravnik je mislil, da je uganil in je zmanjšal brzino.
»Oprostite, gospodična. Ko je človek pri krmilu, se niti ne zaveda prehitre vožnje. A zdaj sem zmanjšal brzino. In prav tako?«
Zelo ste ljubezniva, toda ...«
»Nikar se ne vznemirjajte. Ne mudi se mi. Imam le nekaj obiskov.«
Šel je v Ronchetto k dvem ali trem bolnikom. Noben primer ni resen; samo stara gospa, menda župnikova sestra je precej hudo bolna. Morda bo imela celo pljučnico. Stara je že, in to je največja neprilika ...
Amarilis ni vedela ničesar o bolezni stare gospe in je zato spraševala. Med-
tem pa jc pozabila na svoj 6klep, da poreče zdravniku, naj ji dovoli izstopiti. Ko se jc spomnila, je bilo že prepozno. »Rekla mu bom, naj ustavi ob kapelici,« si je mislila. Medtem pa se»je skušala skriti, da bi je mimoidoči ne spozriali. Obračala je obraz na drugo stran. Grbančila je čelo, kakor da bi jo bilo tako težje prepoznati. Želela je, da bi zdravnik povečal brzino; a vozil je počasi, da bi si lahko ogledovala lepo pokrajino. Videla je kmctico, ki je grabila na travniku in ki jo je z začudenjem gledala ... Kaj neki gleda, rado-vednica? ... Pa tista dva moška, ki prihajata nasproti?... Da, tajnik je in učitelj iz Ronchetta. Tudi ta dva sta debelo , gledala in pozdravila nekam v zadregi, t Kmalu je zagledala kapelico. »Zdaj mu porečem, naj ustavi... Zdaj mu porečem: Gospod doktor, če bi bili tako ljubeznivi..Avtomobil je že davno pustil kapelico za seboj, uboga Amarilis pa si še ni upala odpreti ust. Bila je nevoljna sama nase in ni hotela več iskati drugih izgovorov. Jezna je bila na tega zoprnega in nasilnega človeka, ki jo je prisilil, da je vstopila v avto. Zoprn? . . Pogledala ga je izpod čela, da bi se prepričala, da ie zares zoprn. Zdravnik je začutil njen pogled in se ji je nasmehnil
»Draga gospodična..,« ji je dejala 2 nenavadno obzirnostjo.
Prešla sla Robbianska polja, kjer je ob robu ceste rastlo robidovje in praprot, ki se ustavlja celo pomladi. A kmalu se je prikazalo ob cesti nekaj belega; bila je cvetoča češnja. Za njo druga, tretja ... Tudi uboga zbegana in zaskrbljena Amarilis se je morala nasmehniti... Tudi zdravnik se je smehljal Morda ne samo cvetočim češnjam seveda ni povedal tn-mu se smehlja. Opravičeval se je zaradi siromašnega in neudobnega vozila. Pristavil pa je, da ni treba, da bi se gospodična lako stiskala v kot. »Poglejte, saj je še za celo ped prostora ..« Amarilis je čutila njegov pogled, ki je meril razdaljo in se je še bolj stisnila v kot. Samueli je pripomnil, da motor ne deluje več dobro. »Slišite? . .. slišite? . .« Približal se ji je, kakor da bi ji hotel posoditi svoje izkušeno zdravniško uho.
Prešla sta Prello in se znašla ob je zeru. Amarilis ni niti malo veselilo, da b( občudovala njegovo krasoto. Dospela sta do župnikove Hiše, a zdravnik se ni hote) ustaviti. Dejal je, da se bo takoj zopef vrnil in uboga Amarilis je morala popit' neprijetno zdravnikovo ljubeznivost do zadnie kapliice ter pustiti, da jo ie Sa-rooeli prioeljal prav do vrat nlenega doma.
Ariana je za hip jezno pogledala skozi okno, a se jc nemudoma umaknila.
Ffll »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskar. o«i Joie Kromarit — llerausgeber, Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schriftleitcr, urednik: Janko Hafner
t