27
Papež Leon XIII.
(Spisal dr. Iv. Jane\ič.)
7s& biserno ali demantno obletnico papeževega mašništva ni odveč, ako si ogledamo imenitne podatke iz njegovega življenja in delovanja.
Porodil se je Leon XIII., po krstnem imenu in priimku Jo ah i m Pecci, dne 2.suš-ca leta 1810. v mestu Karpinetu na Laškem iz grofovske rodbine. Latinske šole. je zvršil v mestu Viterbu pri jezu vitih in na rimskem kolegiju modroslovje in bogoslovje do leta 1832., ko je dosegel doktorsko čast. Potem je vstopil v Accademia dei nobili, kjer se je pečal s pravoslovjem in bogoslovjem. Dne 31. grudna 1. 1837. je prejel mašnikov red in je opravil drugi dan 1. prosinca 1. 1838. novo mašo; zato obhajamo prav sedaj 60 letnico njegovega mašništva.
Po končanih naukih je šel Pecci v državno službo in sicer je prevzel upravo v Bene-ventu kot papežev delegat; v jednakem poslu je prišel 1. 1841. v Umbrijo. Prosinca 1.1843. je postal naslovni nadškof za Damieto in je bil imenovan za papeževega nuncija v Belgiji. Trudapolno je bilo njegovo delovanje na tem mestu, vendar je vstrajal srčno in mnogo koristil cerkvi v Belgiji in na Nemškem. Jeseni 1. 1845. ga papež Gregor XVI. pokliče iz Bruselja in postavi za nadškofa v Perugii; vendar je Gregor preje umrl dne 1. rož. 1. 1846. in je bil izvoljen že Pij IX. dne 16. rožnika, predno je Joahim Pecci nastopil svojo škofijo. Svojo škofovsko službo je opravljal z veliko vnemo, skrbel je za dušno in za telesno korist svojih ovčic. Leta 1848. je moral veliko prestati zaradi upornikov, celo njegovo življenje je bilo večkrat v nevarnosti, pa božja roka je čuvala nad njim. S podvojeno gorečnostjo si je prizadeval zaceliti rane, ki jih je bila pre-kucija vsekala njegovi škofiji.
V priznanje za njegove velike zasluge ga je imenoval papež Pij IX. za kardinala dne
19. grudna leta 1853., a ostal je in deloval naprej v svoji škofiji. Doživel je hude čase. Piemonški kralj Viktor Emanuel je v zvezi z laškimi rovarji zjedinil Italijo in jemal postavnim vladarjem posestva. Že leta 1860. je zasedel Umbrijo in 1. 1870. vzel papežu Rim. Cela povoden hudobnih postav in naprav se je razlila čez Italijo in hudi časi so prišli čez sv. cerkev. Pecci pa je stal neustrašen na svojem mestu in branil sv. vero, pravice katoliške cerkve nasproti novim oblastnikom. Uspehov res da ni dosegel, a pokazal je modrost in srčnost v obilni meri, kar je nagnilo papeža Pija IX., da ga je imenoval ključarjem rimske cerkve in ga poklical v Rim med svoje svetovalce leta 1877.
Ko je umrl papež Pij IX. dne 7. svečana leta 1878., bil je 20. svečana od kardinalov Leon XIII. izvoljen na njegovo mesto za poglavarja sv. katoliške cerkve.
Poglejmo, kakšne so bile državne razmere v tistem času.
Italija je dobila novega kralja (9. prosinca 1. 1878.) Humberta I. Prevzel je zjedi-njeno Italijo kot dedščino po svojem očetu. Takoj ob svojem nastopu je slovesno razglasil svetu, da hoče nasproti vsakomur držati, kar je oče pridobil, torej tudi nasproti cerkvi. Kralj Humbert se opira na moč skrivnih družb in na vpliv denarja in pa na orožje.
Ko je umrl Pij IX., tedaj so sovražniki papeštva glasno govorili, da je bil on zadnji papež; pa motili so se. Leon XIII. je bil srečno izvoljen in je srčno prijel za krmilo Petrove ladije. Nasproti kralju Humbertu res ni imel ne denarja ne orožja na svoji strani, imel pa je trdno pravo in srca katoličanov. Kakor kralj Humbert je tudi papež izjavil, da ne odstopi od cerkvenih pravic niti za las, a da boj prepušča Bogu in upa trdno na končno zmago.
28
Dr. Ivan Jane\\č: Papež Leon XIII.
Francija, ki je stala prejšnje čase na strani papeževi, bila je ob nastopu Leona XIII. pod vplivom Gambette, ki je izjavil: „Cerkev je naš sovražnik." Od tam ni bilo pričakovati pomoči, pač pa stiska in preganjanje.
Nemčija se je tedaj borila v „kulturnem boju" zoper katoliško cerkev; mogočni Bis-marck je hotel protestantizmu in nemštvu priboriti nadvlado v Evropi.
Avstrij a ima vladarja, ki je bil vsekdar po sinovsko udan sveti stolici. Oni možje, kateri so imeli v rokah državno krmilo, niso sicer delovali zoper papeža, a iz raznih ozirov so bili najrajši hladni proti njemu.
Angleška je še v sponah krive vere, vendar imajo angleški državniki praktičen razum, da niso katoliški cerkvi nasprotni, ampak celo nekako naklonjeni. Zato je za Leonovega papeštva cerkev na Angleškem jako napredovala.
Rusija, najmogočnejša evropska država, živi v razkolu in zato ni prijazna katoliški cerkvi, vendar je car Aleksander III. ravno v teh letih mnogo storil sploh za krščanstvo.
Druge manjše države ne pridejo mnogo v poštev pri teh svetovnih razmerah.
jako težavno je bilo torej stališče papeža Leona, ko je prevzel vlado sv. cerkve; nikjer ni imel pomoči kakor pri Bogu. Treba je bilo res nenavadne modrosti in srčnosti za to službo, kakoršno mu je Bog podaril.
Kako so se razvile nadaljnje državne razmere nasproti papežu?
Italija gre vedno svojo pot, katero ji kažejo državniki iz skrivnih družb, zato razmere do sv. stolice niso nič boljše, pač pa je država sama hudo propadla na blagostanju doma in na zunanjem ugledu. Cela vrsta proti-cerkvenih postav je prišla na dan in še prihaja.
Francija je po smrti Gambette prišla nekoliko v boljše razmere do papeža, in akotudi še vedno vlada tam prostozidarstvo, vendar si ne drzne bojevati se očitno s cerkvijo. Prizadevanje papeževo za jedinost med katoličani kaže lepe uspehe in prihodnost Francije bo pač boljša kakor je sedanjost.
Nemčija se je polagoma približala papežu in kulturni boj je počasi pojenjal; ka-
toličani so prišli do večje veljave v državi. Nemčija ima svojega diplomatskega zastopnika pri papežu in hoče živeti v dobrih razmerah ž njim.
Kako je v Avstriji, to je našim bralcem dovolj znano. Jasno je, da nedostaje verske zavesti in od tod izvirajo mnogi žalostni pojavi. Sveti oče s škofi vred deluje modro na to, da bi se po načelih pravičnosti in pravega krščanstva povzdignila naša domovina.
Anglija napreduje počasi pa vstrajno v dobrem; upati je od njene strani izdatne podpore za sv. cerkev.
Rusija ima svojega zastopnika pri sveti stolici, vendar še ni razmerje med državo in cerkvijo vsestransko urejeno. Kažejo se pa znamenja boljših časov.
Pri vseh vladah je papež Leon XIII. častita oseba, in spoštovanje mu izražajo na razne načine. Izberejo si ga tudi za sodnika v prepornih mednarodnih stvareh.
Veselo znamenje za nas je zlasti to, da sta slovanski državi na jugu, Srbija in Crno-gora mirnim potem uredili svoje cerkvene razmere v sporazumu s papežem.
Ne trdimo preveč, ako pravimo, da je papež Leon XIII. najbolj čislan in priljubljen vladar na zemlji.
Poglejmo še njegovo delovanje v prid sv. cerkve, kakor se nam kaže po njegovih pismih in okrožnicah.
1.   V okrožnici dne 21. malega travna leta 1878. kaže na hudo bolezen v človeški dru(bi: za katero bo morala poginiti, ako se ne najde pripravno zdravilo; tako zdravilo pa ima sv. cerkev v resnici in milosti. Ako škofje in mašniki z vso gorečnostjo poskusijo rabiti ta pomoček vsestransko v prid bolni človeški družbi, ki je še ozdravljiva, mora se obrniti na bolje, za to prosimo Boga.
2.  Okrožnica z dne 28. grudna leta 1878.: Ta bolezen v človeški družbi ima svoj vir iz raznih hudobnih družb, kakoršne so: socija-lizem, komunizem, nihilizem itd., ki spodko-pujejo temelje človeške družbe; vero, oblast, lastino in zakon. Od strani države se ne stori dovolj ali celo nič zoper tako rovanje,
Dr. Ivan Jane\\č: Papež Leon XIII.
20
zato je dolžnost cerkve svariti in braniti družbo pred poginom in kazati pot do zbolj-ševanja.
3.  Okrožnica z dne 4. vel. srpana 1. 1879. priporoča krščansko modroslovje. Le resnica nas more rešiti. Poleg razodetih resnic pa je treba tudi naravnih resnic v podporo in pripravo razodenja. Vsestransko naj zašije luč resnice in lep dan se povrne za ljudi.
4.  Okrožnica z dne 10. svečana 1. 1880. o zakramentu ^akona. Družina je podlaga cerkve in države, in podlaga družine je zakon. Komur je mar za srečo in blagor ljudij, naj varuje in spoštuje svetost zakona. Zakon je v cerkvi v najboljših rokah, a države jemljo s civilnim zakonom, z zakonsko ločitvijo in še drugače sveti zvezi pomen in veljavo.
5.  Okrožnica z dne 30. kimovca leta 1880. opisuje delovanje, priporoča češčenje sv. Cirila in Metoda; vsej cerkvi naklada dolžnost, da praznuje njiju praznik v ta namen, da bi pomagala odpraviti razkol in zjediniti cerkev.
6.  Okrožnica z dne 3. grudna leta 1880. priporoča misijone med neverniki in misijonske družbe v podporo.
7.  Okrožnica z dne 29. rožnika leta 1881. kaže na i\vor državne oblasti, ki je v Bogu, in dokazuje, da je razmerje med vladarjem in podaniki le tedaj pravo in trdno, ako vsi to resnico priznavajo. Kdor drugod išče izvora državnih oblastij, se moti, in državniki, ki svojo oblast podpirajo na silo, so si izbrali slabo podporo.
8.   Okrožnica z dne 17. kimovca 1. 1882. proslavlja sv. Frančiška Serafinskega in priporoča III red kot močno zboljsevalno sredstvo.
9.  Okrožnica z dne 1. kimovca leta 1883. uvaja molitev sv robnega venca ^a mesec vinotok, da bi z Marijno pomočjo cerkev božja hitreje dosegla mir.
10.  Okrožnica z dne 20. malega travna 1. 1884. kaže hudobijo in nevarnost prostozidarjev za človeško družbo in vabi vse kri-stijane na skupni odpor proti tej skrivni družbi.
11.   Okrožnica z dne 30. velikega srpana 1. 1884. v novic priporoča sv ro(ni venec
12.   Okrožnica z dne 1. listopada 1. 1885. riše v mogočnih potezah podobo krščanske države, pravice in dolžnosti vladarjev.
13.  Pismo sv. očeta z dne 6. pros. 1. 1886. pruskim škofom govori o cerkvenih zadevah.
14.  Pismo sv. očeta z dne 22. grud. 1. 1887. škofom bavarskim, govori o cerkvenih stvareh.
15.  Okrožnica z dne 20. rožnika 1. 1888. razpravlja o človeški prostosti proti racionalizmu in liberalizmu in kaže razmerje prostosti do postave in milosti, razne vrste prostosti in pretirano prostost.
16.   Pismo sv. očeta z dne 25. grudna 1. 1888. govori o krščanskem (ivljenju ob priliki 50-letnice mašništva Leonovega.
17.  Pismo sv. očeta z dne 5. vel. travna L 1888. je pisano do brazilskih škofov \oper su^enstvo.
18.   Okrožnica z dne 10. prosinca 1. 1890. govori o dolžnostih kristijanov v zasebnem in javnem življenju, kaj treba storiti, kaj treba opustiti, da izpolnimo vsestransko svoje dolžnosti.
19.  Okrožnica z dne 20. listopada 1. 1890. je pisana \oper su(enstvo v Afriki; vnema za podporo afriških misijonov.
20.  Okrožnica z dne 20. listopada 1. 1890. priporoča češčenje in družbo sv. družine.
21.  Pismo sv. očeta z dne 3. sušca 1. 1891. bodri avstrijske škofe k jedinosti, vstrajnosti in neumornemu delu za blagor ljudstva.
22.  Okrožnica z dne 25. vel. travna 1.1891. je krasno pisana na korist delavcem in obrtnikom, ki je vzbudila silno gibanje in družabno preosnovo postavila na trdna tla.
23.  Okrožnica z dne 22. kimovca 1. 1891. priporoča iz nova sv. ropii venec, v katerega stavi svoje upanje in se nadeja zmage sv. cerkve na zemlji.
24.  Pismo do škofov Nemčije in Avstrije z dne 12. kimovca 1. 1891., je pisano \oper dvoboj.
25.  Pismo z dne 16. rožnika 1. 1891. do škofov Španije, Italije in Amerike je dano o priliki 400 letnice Kolumbove.
26.  Okrožnica z dne 8. kimovca 1. 1892. priporoča molitev sv. robnega venca posebno za notranje prerojenje kristijanov.
30
Dr. Ivan Jane\ič: Papež Leon XIII.
27.  Pismo sv. očeta do italijanskih škofov z dne 8. grudna 1. 1892., je pisano zoper hudobno rovanje prostozidarjev.
28.  Pismo z dne 24. rožnika 1. 1893. ustanavlja redno hierarhijo v Indiji in poseben kolegij za odgojo klerikov.
29.  Okrožnica z dne 8. kimovca 1. 1893. priporoča molitev sv. robnega venca zoper duševno lenobo, strah pred trpljenjem in malomarnost glede na večnost.
30.  Sloveča okrožnica z dne 8. listopada leta 1893. razpravlja o učenju in razlaganju sv puma. Ta okrožnica je za katoliško vedo velikega pomena.
31.  Pismo sv. očeta z dne 23. prosinca 1. 1894. govori o Sooletnici lavretanske hišice.
32.  Pismo z dne 19. sušca leta 1894. do poljskih škofov je krasno navodilo in bodrilo, kako jim bo ravnati v težkih in hudih časih.
33.  Pismo z dne 20. rožnika leta 1804. je pisano na vse vladarje in narode v zahvalo za častitke in darilo o 50 letnici škofovstva z vabilom k verski j edinosti.
34.  Okrožnica z dne 8. kimovca 1. 1894. iz nova priporoča sv. ro^ni venec.
35.  Pismo sv. očeta z dne 18. listopada 1. 1894. govori O rabi in ohranjanju orientalskih obredov v cerkveni liturgiji.
36.   Okrožnica z dne 24. grudna 1. 1894. priporoča podporo kongregacije \a razširjanje vere v orijentu.
37.  Pismo sv. očeta z dne 5. vel. travna 1.1895. do vseh kristijanov vnema k posebnemu češčenju sv. Duha v pomoč sv. cerkvi.
38.  Pismo sv. očeta z dne 14. mal. travna 1. 1895. razpravlja o \jedinjenju anglikanske cerkve z rimsko cerkvijo.
39.  Okrožnica z dne 5. kimovca 1. 1895. priporoča molitev sv. robnega venca v namen zjedinjenja vseh ločenih kristijanov z rimsko cerkvijo.
40.  Pismo sv. očeta z dne 11. rožn. 1. 1895. je pisano do Koptov z namenom, da bi se ločine \jedinile s pravo cerkvijo.
41.  Pismo sv. očeta z dne 10. mal. srpana leta 1895. do Belgijcev meri na to, da se v pravih mejah vrši krščansko-socijalna pre-osnova človeške družbe.
42.  Okrožnica z dne 29. rožnika 1. 1896. govori o zJedinjenju vseh verskih ločin z rimsko cerkvijo. Jako krasen in veličasten spomenik skrbi in delovanja papeževega na korist sv. cerkve!
43.   Pismo sv. očeta z dne 13. kimovca leta 1896. določa, da so redovi anglikanskih škofov neveljavni, in s tem končava dolgo pravdo o tem vprašanju.
44.  Pismo sv. očeta z dne 1. vel. travna leta 1896. do ogerskih škofov ima navodilo, kako se jim je ravnati v kulturnem boju nasproti liberalni vladi.
45.  Okrožnica z dne 9. vel. travna 1. 1897. govori o češčenju sv. Duha kot pomočnika in voditelja sv. cerkve.
46.  Okrožnica z dne 12. kimovca 1. 1897. posebno gorko priporoča molitev sv. robnega venca.
Poleg teh kratko omenjenih okrožnic in pisem je izdal sv. oče še mnogo pisem in odlokov, v katerih se določajo in snujejo nove škofije in misijonske pokrajine, sklepajo pogodbe z vladarji in urejajo mnogovrstne cerkvene razmere. Iz vseh odseva krepka odločnost, pa očetovska modrost in skrb za sv. cerkev.
Ako pregledamo še jedenkrat 20 letno delovanje sv. očeta papeža Leona XIII., moramo z veselim srcem hvaležni Bogu in Mariji Materi Božji zaklicati, da je sv. cerkev veliko pridobila pod njegovo modro vlado in sicer: 1. na ugledu pred svetom, pred knezi in narodi, kar kaže diplomatsko prijazno razmerje skoro do vseh držav, ki se vidoma boljša; 2. na notranji popolni osnovi. Ves svet je sedaj že razdeljen v redne škofije ali pa v misijonske pokrajine, tako da je vsem možno priti do spoznavanja resnice. 3. Razvila se je mogočno krščanska veda in umetnost, ki vzbuja nado boljše bodočnosti. 4. Preosnova družabnega reda na temelju krščanskih načel se je, začela in se bode dala dognati z božjo pomočjo. 5. Splošno se opaža med verniki večja vnema za molitev in druga dobra dela.
Na vse to danes gleda z resnim pa mirnim očesom častitljivi starček sv. oče Leon XIII.
Književnost.                                                                         31
Danes posebno čuti pomoč začetnika svete cerkve Jezusa Kristusa in mogočno varstvo Matere Božje.
Po človeško seveda so papežu Leonu XIII., 88 letnemu starčku, dnevi življenja šteti, ven-
dar  smemo  upati,  da  mu vsemogočni Bog da doživeti  še kaj  veselega  za  sv. cerkev, da bode tudi  na  tem  svetu  imel  nekoliko povračila za 20 letni trud v sv. cerkvi. Slava Leonu XIII!
Književnost.
Slovenska književnost.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1898.
Koledar družbe sv. Mohorja ^a leto l8q8. Str. 128 -f 80. — Bogato založen kakor po navadi je tudi letos naš dični koledar. Ni nam namen, tudi ni potrebno, naštevati in hvaliti vseh spisov, ker to bi bilo nositi vodo v Savo. Radi priznavamo, da so vsi objavljeni spisi dobri in vredni objave, a omenjamo še posebej, da so nam vrlo ugajali sestavki: »Cesarska pesem", kije ne sama temeljit, ampak tudi zares poljuden opis; „Vmeščenje koroških knezov naGosposvetskem polju", ki je znamenita črtica iz domače zgodovine; „Zlatomašnik Frančišek Lavrenčič", ki je prijazen spomin zaslužnega moža, „Irenej Friderik Baraga", ki je tehten in cenjen donesek k življenjepisu velikega našega rojaka; „Za brata", ki je za ljudstvo res vzgledna povest; običajni „Razgled po katoliških misij onih", katerega vedno tako radi beremo, in dva j ako praktična, primerna sestavka o viničarstvu pa zidanju domačih poslopij, ki sta vse hvale vredna. Ako vrh tega še omenjamo prav lepe pesmi in obilo lepih podob, povedali smo ob kratkem — res le ob kratkem! — vse, kar nam je na srcu ob tej lepi knjigi. Poznamo mnogo lepših koledarjev, ki jih imajo veliki narodi, in ki zahajajo v številu pol milijona ali še več med narod: toda ne poznamo tako porabno in koristno sestavljenega, kakor je naš.                                         L.
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal Viljem Rohrman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu. I. del splošno poljedelstvo. 8°. Str. 144. — Ta knjiga ne samo da ni odveč, marveč je j ako potrebna za napredek našega naroda, katerega večina se bavi bolj ali manj s poljedelstvom. Tudi poljedelstvo hitro napreduje, potrebe in razmere se predrugačujejo, torej se ne more reči, da nam zadostuje dosedanje poljedelsko slovstvo. — Naša knjiga meni j ako ugaja; glede na preproste kmetiške bralce pa sodim, da je zanje pisana previsoko. Naš kmet ima bistro glavo, toda nima učenosti. Zato ne umeva tega, kar se opira na znanstvo. Zato se bojim, da ne bo rad čital te nekoliko težke knjige. Kjer pa ali potovalni učitelj, ali pouk v kme-
tiških zadrugah pride kmetu na pomoč, tamkaj se bo vnel za čitanje in polagoma premagal težave. Vendar želimo, naj bi bili naslednji zvezki pisani bolj po domače.                                        Agrkola.
Slučaji usode. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. V Gorici. Tiskala in založila „ Goriška Tiskarna" A. Gabršček. 1897. 8°. Str. 343. Cena 72 kr. — Culi smo že razne glasove o tem romanu. Ker smo na jedni strani popolnoma prepričani o najboljših namenih naše neutrudljive pisateljice in priznavamo temu romanu tudi nravno vrednost, a ker na drugi strani ne moremo biti zadovoljni ž njegovo tehniko in obliko, zato bi pač najrajši molčali o tem pojavu. A časnikarska dolžnost in želja bralcev nas sili, naj povemo o njem svojo misel.
Naš roman ima dobro nravno podlago, pošteno vsebino in čist namen. Nasproti sedaj navadnemu označevanju ženskega spola, kakor da je njega glavna moč na čutni strani, kaže pisateljica, da se ženski spol lahko odlikuje tudi z duševnostjo in z značajem. Mnogokratni prevrati v razvoju dejanja, široko razpletena delavnost oseb, lahkotno gibanje v raznih krogih — vse to deluje prijetno na bralca. Zadovoljni pa nismo — že takoj z naslovom ne. Vera in pamet ne pripoznavata niti usode niti slučajev. Dogodki, ki so sami slučaji, v katerih ni previdnosti božje, ne morejo nikakor biti predmet prave zgodovine, tudi ne za vzgled ali za svarilo ali za nauk. Opisovanje slučajev je — igrača. — Da razvoj naše povesti ne ugaja zahtevam srednjega — ne pravim novega! — romanopisja, priznava mi brezdvomno vsak veščak. Opisovanje je semtertje čudno, okorno, da se vidi naglica. — Najmanj pa moremo pohvaliti jezikovno obliko. Da ne govorim o slovniških napakah, o nepravilni rabi sedanjika, perfektivnih in imperfektivnih, prehajalnih in neprehajalnih glagolov, (n. pr. »okrevati koga"), omenjam, da je na mnogih mestih čisto tuj, nemški slog, n. pr.: „Ženske vaše vrste so iskane, dvorjene, občudovane, oboževane, a ne ljubljene, ker niso čislane" (str. 183.), drugodi je vsaj nenavaden.
Radi priznavamo pisateljici lepe vrline, toda neizprosno zahtevamo, da se piše slovenska knjiga v