Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
41. številka.	JToliet, Illinois, 37. septembra leta 10O1.	Imetnik: X.
LEON GZOLGOSZ PRED SODIŠČEM.
Porotna obravnava proti morilcu Predsednika Združenih držav je trajala dva dni.
^°lgosza so spoznali porotniki krivim umor« prve vrste.
Obsodbo so včeraj proglasili.
^Buffalo, N. Y., 23. septembra. jj *n«H «« je začela obravnav* zoper '"»rilca Czolgoeza. Več tieoč ljudi j« »bralo pred sodiščem, da bi vi-hudodelca, kadar ga bodo pr«-Mjali i« magietratnih zaporov v 'blišče. Vendar so čakali zamanj *°'gosza so prepeljali po podzemskem predoru, ki veže ob« po-j	Množico je policija odrinila
le« nazaj od sodišča in j« zabra-vsako nadaljno zbiranj« tam
V sodni dvorani je bilo prostora »topetdeeet ljudi}. Czolgosza s«
^'vedli notri ob 10. uri dopoludne.
1 lepo umit, obrit in gladko po-^nahih las. Na sebi je imel čedno «ko in vsi, ki so ga videli, pravijo j« lep in Čvrst d«čko. Takoj na začeli sestavljati listo porotni-^ed porotnikiso trije farmarji, klepaj.ja, dva trgovca, en kovač, Poslovodja poulične železnice, n b»«čni blagajnik,
en tovarnar in ^ pogodbenik. 8 med njimi jih je An>«nki rojenih, 4 v Evropi in «i-»o trije Nemci in en Anglež. f 11 to «o se vrstile priče. Med po-1011 "o bili večinoma vsi oni, ki Hc mudili v kritičnem trenotku v ^Posredni bližini predsednika Mc-^>leya. (ij. >igOSZ je sedel ves čas b Hv°j«w stolu in se delal, kakor idel okrog sebe in
^ ic °r ^ 8e ce'a i£a^eva rjjega Prav j * n« tikala. Na vprašanje, če je
a v' 3« odgovoril pol tiho: da; to
■P« tudi bilo vse, kar je med vso
ravuavo govoril.
DBl»ffalo, N. Y., 24. septembra. a«es se je nadaljevala obravnava
^tiT	tak°j ob wi-
fe j U ^ Btal° P0^ utisom, da v e danes skonča to predzadnje krvave tragedije. Czolgosza ^^rivedli v dvorano ob 0. uri do-, 8 so ga posadili na isto kakor včeraj. Potem se je vjt 4 devalo zaslisavanje mnogoste j« i •	Ko	t0 končano,
^ržavni pravdnik, da n« ■	»ic več novih prič in
$ J* Povelj gradiva zbranega. eodnik Lewie >
«o> 3 ** in izj*Til» da nimata za-olajsevalnih prič in H tafcoj pledirati. Najpoprej J* °Pravi*il, kako je dospel do «<»<*	i« pojasnil, da je to
«luž£l prevw"ti' ker j« bila tako Nato je začel
blazn08ti- Dejal
t^J bil naorilec v kritičnem
m Pri Pravi pameti in da zato jtu:(> "^lti Zgovoren za svoje de-
d -d°kaZ ^ naTedel oko1" iftr^. a ni Czolgosz nobene
Mco °8ebe McKinl«y cve, kar
'j^di 'V'" 8treljamo iu n* morimo
»torili N" nam Dieo žalega
t0 je končal sivi zago-
z besedami: "N
ve prosim mi-
' ----
viijne ^'ojega klijenta pač pa pra-] prepuščam v««ti
, Sodnik Lewis je tri-„ 861 Jet star mož in ko j« Wj riti' «0 se mu usule solz«.
8a*0V0, »>ik ni hotel govoriti 8«v . lzjavil» da je že vse nje-
SuZ;k	Na to je go-
"a! ^ • VB1 Pravdnik in ko je koiu r Za®el °bravnavo vodeči
1r"ki PoH tnaneto običaju instru-^ vrt°i kC' °b 4:85 popoludne
jn . '. Porotniki iz josvetoval-
H^Ih1!' 80 na^li morilca a tc ■ *rm8a »mora prve vrste.
'°dnik> da proglasi 08 v eetrtek popoludne «b 8.
Czolgosz je sedel ves čas mirno na svojem sedežu in se Di brigal za nobeno stvar. Tudi ko je slišal pra-vorek porotnikov, se ni niti najmanj« zganil. Kazal se je popolnpma brezbrižnega. Vendar so mu prihajale na čelo .težke in debele znojne kaplj«, katere -si je vedno brisal. Te N dovelj jasno pričale, da ni v njegovi a<ote&nj<0sti vse tako mirno in pok«jn<i, kakor bi rad pokazal drugim Ijwdem.
Po postavi bo moral Czolgosz živeti *e najmanj 21 dni po razgla-šenju raatsodbe.' Vendar ga bodo takoj paxepeljali v kaznilnico Auburn, kjer bo*>edek voječasno na električni ctoL Seveda bodo vložili tudi prošnjo nagiovernerja za pomilosčenje, a »o 1« formalno, usmrčen bo gotovo.
Buffalo, 25. septembra. — Oče in sorodstvo -so obiskali danes Czol-g«sasa v j*či. Proti tem je bil zgo-vornej-ši, .kakor proti drugim osebam, vondar se ni hotel o atentatu nič pogovarjati. Pomožni državni pravdaik, ki je bil navzoč med obiskom, je dejal potem: "Nič novega nismo slišali "
SAMPSON-SCHLEY PREŠ KOMISIJO.
Trt aparat zahrbtnega intri-ganlstva sku^a Škodovati admiralu Sehleyu.
Komisija posluje xelo nepristransko: priž je mnogo.
Odvetnik Wilson je uinrl.
Washington, D. C.' 26. sept. — Na željo konAreadnftirala Schleya imenovana komisija posluje pod Vodstvom admirala Dewey že nad en teden. Med' tem časom je bilo zaslišanih' že mnogo prič in pred loženih mnogo uradnih spisov nior-maričnega tajništva.' Opazilo se je,
"Am. SI." v vogelnem kamnu.
St. Paul, Minn., 25'. sept. — V župniji sv. Neže, kjer župnikuje č. g. J. M. Solnce so uložili minolo nedeljo vogelni kamen novega samostana šolskih sester. Vogelni kamen je blagoslovil generalni vikar č. g. J. Stariha, pridigoval je č. g. F. .1 ag«ir. V plehnato posodo vogelnega kamna so deli poleg listine cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov t. leta, zapisnika darovalcev za konvent in amerikanskega denarja, tudi poslednjo številko "Ame rikanskega Slovenca."--Fara sv. Neže je največja v Minnesoti. V farni šoli imajo 1100 otrok, katere podučuje 23 sester iz reda Notre Dame.
"Kronprlnc Wilhelm"
New York.j26.sep. Brzovozni parni k ždtema vijaki,ki j« prvič prevo-
Na pesek.
Manila. sep: — Amerikanska prevodna ladjja "Buford," ki je peljala ma Filipine sedmi infanteri-ski polk, kateri bo zameni} prostovoljce polka 28. je zavozila blizu otoka Milduvas na pesek, kjer je obtičala. N.e-varnosti za potnike ni, pač pa za ladijo. Od tukaj so se odposlale manjše ladije in rešilni čolni. če bo cmorje narastlo, utegnejo ladijo poitegni.ti nazaj.
Milijonar tihotapec.
New York, 24. septembra. — Tovarnar J. W. Gatet iz Chicage, ki mora Ča-eito "radi slabe kupčije" znižati svojim delavcem plačo, je hotel utihotapiti v Združene države več dragih kasnenov, ki so podvrženi visoki -carini. Po-vrnil se je namreč iz Evrope in je prinesel s seboj za svojo ženo dragocen okrasek za okrog vi-atu, ki je bil ,pqjn biserov in kojega vrednost se ceni na «110.000. Ubogi Gates je dejal, da nima nič vrednostnih stvari pri sebi, toda carinski uradniki niso premožnemu gospodu nič verjeli. Preiskali so ga in našli pri njem ž« omenjeno dragoeenost. Seveda je bilo ravnanje gospoda milijonarja kaznjivo in zato eo zahtevali od njega, da mora plačati $28,923. Nič se ni pomagalo braniti in milijonar Gates je prejel za pošteno plačano kazen sedaj silno dragoceno pobotnico, katera bo postala poslej prav tako ' lep1! okrasek njegovega 'stanovanjaj1 kakor bo ovratnik lep kič njegove gospe'. Bog ve'če bo zaradi te, slabe kupčije zopet kaj znižal plačo svojim delavcem.
SPRING VALLEY ZOPER ANARHISTE.
Tam iahaja anarhističen list "L'Aurore", ki je hvalil umor predsednika.
Meščanstvo hoče s silo izgnati anarhiste. Boje se izgredov.
T četrtek pride do spopada.
Spuščeni anarhisti.
Chicago, 111., 24. sep. — Sodišče je spustilo na prosto urednika Izaaka in njegove tovariše kakor tudi Emo Goldmann, ker se ni posrečilo na brati buffalski policiji nič gradiva za direktno zvezo med chicaškimi anarhistiin morilcem C«olgo»zem. Aretirali so jih bili za to, ker je Czolgosz sam priznal, da je postal vsled čitanja anarhističnih spisov in javnih predavanj Eme Goldman anarhist in ker so našli pri njem številko onega časopisa katerega je izdajal pred leti anarhist Izaak. Topa je bilo premalo obteževal-nega gradiva pri nas, ko imamo vendar svobodo tiska in govora in vsled tega so jim morali odpreti vrata ječe. "Chic. Arb. Ztg." ki je anarhističen organ pravi da so ipusčeni anarhisti "schuldlos."
Strela.
St. Cloud, Minn., 24. sep. — Danes dopoludne je i darila strela v šoleko poslopje in ga znatno poškodovala, vendar pa ne nŽgala. Učitelja in 46 otrok je puh strele omamil, tri otroke pa precej občutno opekel.
da so bile nekatere brzojavke iz bitke pred Santiago de Cuba ponarejene in tako zavite, da bi pokopale za vselej čast Schleya. K vsej sreči pa se je posrečilo dokazati resnico in vse tisto zahrbtno zdražbarstvo, ki je hotelo škodovati poštenjaku Schleyu,je doživelo veliko sramoto Sampsova klika je hotela omadeževati Schleya' in ga pokazati ket ne-pokdrneža. Tako so mu očitali, da je vsled bojazlivoeti odplul nazaj proti Key West. Častniki "leteče eskadre" p* pričali, da je moral Schley nazaj s pred Santiago de Cuba, ker mu je pošel vas premog, na visokem morju pa ga ni bil v stanu naložiti,ker je bilo vreme ves čas viharno in s« niso upali v bližino premogovnih ladij/ To pričevanje je silno potilo vso Sampso-novo kliko, ki se je od te točke obetala največ vspeha.	<
Med obravnavo je umrl Sghleyev odvetnik Wileon. To ni komonije nič motilo in se obravnave vedno više po običajnem redu.
ftratcc ustrelil sestro.
Jftushtield, Wis., 23. sep. _ Devetletni sinček Johna Adlerja se je igral z očetovo puško, ki je bila nabasana in pri tem poslu ga je gledala prav od blizu njegova dve leti starejša sestrica. Kar naenkrat pa se puška izproži in strel zadene malo deklico v glavo in jo skoro popolnoma razmesari, da je takoj obležala mrtva na tleh.
zil atlantiski ocean, je dospel včeraj v luko. Vso pot, je imel silno slabo vreme in %ato se ni mogel Še nič poskušati za rekord. Tri dni je imel velike viharje in visoki valovi so napravili novemu parniku občutno škodo. Vodo je metalo celo v salone prvega razreda. Samo en dan je imel novi-pamik' mirno-itoorje1 in ta dan je prevozil.fr75 nutokih .-milj. Toliko ni doslej prevozil Še noben parnik v enem dnevu. Za celo Črto je potreboval 6 dnij, lo ur 15 minut.
Krueger in Roosevelt.
Bruselj, 24. sep. — "S0ir pi|e) da je aklerni bivši predsednik Tran-svaala Pavel Krueger, da bo prosil sedanjega predsednika Boosevelta za posredovanje proti Angležem.
Pošto okradel.
Cheyenne, Wyo., 24. sep. _ Ne-znaii mož je včeraj napadel postni voz, odkoder se mu je posrečilo izmuzniti večjo svoto denarja. Š«rif zasledoval
Spring Valley, Tli, 24. s^pt. — Meščanstvo in anarhisti se oborožu-jejo po mestu in okolici ter se pripravljajo za pričakovano prepoVed s katero se bo zabranilo nadaljno izdajanje lista "L'Aurore'VTalist izhaja na teden enkrat in je anarhističen organ. Teden po napadu na McKinleya je hvalil ta list umor predsednika in proslavljal morilca Czolgosza, V Bureau, La Salle in Putnam Countijih je kakih 3000 anarhistov. Urednik lista je Lah John Ciahcabilli. Vsled ostudne pisave tega lista je kar zavrelo med tamosnjim ljudstvom in vse zahteva da neha ostudni list izhajati, Sinoči je bilo skrivno zborovanje pri Cian-cabilliju. Na tem posvetovanju je dejal ta Lah-c^nično: "Mine iščemo prepira, a srno se pripravljeni braniti, ako pride do tega." V četrtek izide list "L'Aurore" in tedaj ga bodo tudi oddali na pošto, kar pa bo tudi bržčas dalo povode za izgrede. Ljudstvo čaka ria to priliko in hoče prijeti ta dan Ciancabillija in njegovo sodrgo ter konfiscirati list. Vse pošteno misleče meščanstvo je silno razburjeno nad pisavo lista, ki se veseli umora predsednika naše republike. Tudi pristaši Cian cabillija se obrezujejo in treba bo bržčas vojaške pomoči.
Ciancatilli je silno nevaren anarhist in znan po Ameriki in Evropi Nekaj časa je bil vodja italijanske anarhiške kolonije v Patersonu toda po umoru kralja Humbert a je je izginil od tam brez sledu. V svojem stanovanju ima slike Brescija, Eme Goldman, Johann Mosta in drugih znamenitih rdečkarjev. Cian cabilli je bil nekdaj Brescijev pri staš in je živel v Hoboken, Lanske ga avgusta se je skrival delj časa v neki jami blizu Pittsburga. Konečno je prišel v Spring Valley, kjer je našel p ozirom na veliko število tuj cev prav ugodno torišče. Tu je tudi začel izdajati svoj list. Ciancabilli je majhen, nervozen možiček,črnih oči'in črnih las.'do.lgih košatih brk, a uljudnega, prijaznega obnašanja. Govori štiri jezike. y Italiji je bil časnikarski korespondent in se je kot tak udeležil grško-turške vojne, v kateri «e je odlikoval kot hraber borilec, Tudi njegova žena je vneta
anarhietinja.	. ,
Chiancabilli je dobil z mnogih krajev prijave, da mu pridejo pomagat ako potrebuje pomoči.	/ ;
Velik požar v Cfcicagi.
Chicago 111. 24. sep. Včeraj dopoludne se je vnela tovarna stolov na Nord Green cesti, ki je že dvakral pogorela. V malo trenutkih je plamen objel poslopje v katerem je bila shranjena slama za zavijanje stolov. To je čudovito naglo gorelo in nevarnost je bila velikanska. Poklicali so ognjegasce, a prva pomoč ni zadostovala1. Dali so še posebno znamenje in tiekaj časa je metalo 26 parnih brizgale« vodo v ogenj, vendar skore pol ure popolnoma zaman j. Še le po dolgotrajnem trudu . se je posrečilo' omejiti požar.' Pri gašenju se je nekaj ognjegascev ponesrečilo- Udrla še je bila namreč streha na kateri'je stalo ostm m«i in vsi so se pogreznili v goričo glo-bočino. Vendar so jih tovariši izvlekli Žive in jih odpeljali v bolnico. Škode je riad (50.000
Delavska vest.
Joliet, 111., 20. septembra. — Sedaj so začele vse tovarne poslovati in vsi delavci so se vrnili na svoja mesta. Govori se, da se nameravajo vse štiri tukajšnje unije izločiti iz Amalgamated Association in ustanoviti lastno zvezo za Joliet.
Pisma ua pošti v Jolietu imata: Mazun Michal, Bawicki Jožef. — Pri našem uprav nižtvu pa leži pismo za g. Alfonza Kessler-ja. Kdor ve zanj, naj ga blagovoli na to opozoriti.
Železniška nesreča.
Grand Rapids, Mich., 23. Sep.— Osebni in tovorni vlak sta trčila skupaj blizu Cadilag. Več ljudi je bilo ubitih, nekaj pa težko ranjenih.
ga je zasieu«^»i ua ponoči so ga prijeli ko je hotel ^topiti na neki postaji v železniški vo«, da bi odpeljal v NebrasKo.
se
. Dekleta ustrelil.
Rolla, Mo. 24. sep--Sinoči je
ustrelil profesor J. S. Creswell go-spico Mtdlie Powell. V to gospioo je bil mladi učitelj že zaljubljen nad eno leto in ji je izkazoval ves tžas različne ljubeznjivosti, za katere se pa mlado dekle ni čisto nič brigalo. To je Croswella močno bolelo in včeraj, ko se mu je ponudila prilika, je nesrečno in trdosrčno deklico ustrelil potem pa pobegnil in isginil brez sledu.
Zaradi barve.
Somerville, Tex., 24. sep. —Včeraj zvečer se je tu bil pravcati boj med belokožei i« črnci. Obe strani so bile oborožene s puškami in izstrelili so približno 100 strelov z obeh stran i j, predno so se spustili zamorci v beg. Črnca B. W. Longa so ubili. Dva belopolta sta bila lahko ranjena.
(joverner je odposlal iz Bcuhaina čete vojakov katere so spremljali oboroženi meščani. Ti bodo zastrn. žili gozd, v kateraga so zbežali vsi oni, ki so začeli izgrede, zato se je bati, da bo prišlo do novega preli-Vanja krvi.
Povod izgredom je dalo to. da je nastavila ondotna železniškad|kžb» zavirača nekega nepriljubljega črnca, katerega pa ni hotela na večkratno zahtevanje belega meščanstva odstaviti. Zato so priželi streljati v ielezniski vlak in na ta način •o se razvili izgredi.
V staro domovino.
Biwabik, Minn. 18. septb. — V soboto se je podal v staro domovino g. Matija Skedel s svojo soprogo, kjer pa ostane menda sam« nekaj časa. Ž njim je šel tudi brat gospe Skedlove g. Anton Heniga-man s svojo soprogo in tremi otroci in pa g. Andrej Stariha. Vsi ti so sli i Biwabika in vsi so »e podali v Semič na Belokranjskem. Želimo rečno pot in mnogo zabave!
Požar v norišnici.
Norfolk, Neb., 24. sep. — Včeraj zjutraj ob 5. uri je nastal v tukajšnji norišnici ogenj in v malo minutah je »gorelo do tal celo veliko poslopje in še osem sosednjih hiš. Kako je nastal požar ni še nič znanega. Ob času nesreče je bilo v zavodu 000 blaznikov. Tri pogrešajo, ©stale so rešili in jih imajo začasno na polju pod paznira nadzorstvom. O pogrešanih treh se sluti da so zgoreli, vendar niso našli poslej še nič sledu za njimi. Škoda jejako ogromna.
Goatd gori.
El Dora, Colo., 26. sep. — Uradniki poljedeijskc uprave za državo Colorado so se obrnili p |>M>š»)e> na ministerstvo za pol jedel jsf*W « Washington za pomoč proti vei'»j|>«*t* skim gozdnim požarom, ki divjajV tam in ki prete uničiti tudi vse blii-nje naselbine. Gora Tennessee j« podobna gorečemu morju.
Odprto pismo,
Na stotine in stotine pisem katere smo prejeli preučeni teden odgovarjamo rojakom tem potom da pošljemo jeden zavitek Austro Hungarian A. H. Model •Tobacco za po-skušnjo kdor nam pošlje* I4c v poštnih znamkah.
d. Auseni)k Logar, Co.
m .East'7i St. AV„; York.
Dve novi bojni ladiji.
Elizabeth Port, N. Y. 24. sep.— Tukaj so spustili dve novi bjjni ladiji v morje in sicer uničevalca torpedov "Nicholson" jn podmorsko ladijo "Porpoise." Obe ladiji sta zgrajeni najiuoderneje in ustrezati vsem zahtevam sedanjega časa.
$4.10 V Springfield in naxaj
ob priliki državne razstave. P« kateri Železniški progi? <>p0 Alton seveda!"

ANTON SCHAGER
309-310 Barber Bwildiajj
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
= lil ee
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Cow patty of Philadelphia.
in druzifa zavarovalniških droit) za življenje in sroti o trnju.

IZDELJUJEMO *
znakezaK.S.K.Jednoto
Move, zastaye in Mera ,
i
c««iik!	vzorce!
f Bi
W. J. FEELEY CO.
6 & 8 Monroe St.. CHICAGO.
>«o*o*e*o*o*o*e*o*o«o*c*og Odpottioč
in popolno ozdravljenje onim	1
ki bolehajo na kašlju, bron-	7
J chitis, prehladu gripi in za-	®
čet^ni jeiiki zgotovi	i
Severov Balzam i za pluča. I
Kašelj popolnoma ozdravi, g Cena 25 50c.	V
Vse bolečine in bolezni zahte- J vajo Severovo St. Gothard Olje I družinsko zdravilo. Cena 60c. 9
Na prodaj pri *	4
A. GOLOBITSH-U |
NA 801 - 807	I
H. Chicago St. Joliet, 111. ¥
USTANOVLJENA 1871.
Tie Will Coomy National Bait
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital m preostanek $260,000.00
R. C. BERTNIK.	LB. BERTH!*"
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMOD*'
Nets WMtaost: JUDGE, NEW CENTU**;,.
10 centov.	6 ew"
405 Cass 8t, nadstr. JOLIET, II'1'8'
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in d0"'
brih smodk. 903 N. Chicago St. - Joliet, W
JOHN MODlC
1145Lake St., Cleveland, O-■e priporoča Slovencem in Hrvat©**" Postrežba uljudna in točna. P'0* lunch. Najboljše pijače, smodk«)' tobak i. t. d.	„
Josip Birkey,
209 PlalnfieM Ave. Joliet, H1-
se priporoča Slovencem v Joli«401 in okolici v
♦o kopanje vodnjakov. JOHNJ.WELLNIT^
ODVETNIK.
Govori te nemški in poljski-
JolieUl, ANA VOGKRIN, i
izučena babica,	' J
603 H. Bluff St., JOLIET,	,
z devetletno izkužnjc, imajoča dip1.®® in spričevala od slavnoznanih zdravnJ* fc ljubljanske bolnišnice dr. Valente m " Keesbacher-ja, se pri p or o £ a kajSnim Slovenkam..	'....._ ,
Brata SImonicb
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in jftrvato«1 obilen obiek svojo lepo urejeno g tilnico, v kateri je dobiti vsaki c» izvrstnih pijač in dobrih srnodk-^.
HENRIK C. HONKOMft
izdelovalec
izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in <lrot>D°' 609 N. Chicago St., Joliet, HJ-
Agent Ter Bcsley's	BAR
Waukewn Ak detl Porter.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 VssEukb St. 'Htose 171».
John Kmker«
1199 St. Clair St., Cleveland, O®10'
Tel. Mala 3S6« L.
Priporo&tin » ebil«n po««t Bvojo aov* uti»" obilno z»lo2«no z dobrimi pijačami, doio" *„»«' nim Igunicm, tropinoTMUn.pivom.yioo® mi. - Prodajam tudi premog In TBJ"*-^, vsakovrKtua b»k>«1» za pw»»ž»nj* ""
"VpraSajte svojega mesarja w
%
katere je dobiti pri vseh mesarji'
J. C. Adler & Co., ,„,
112 Exchange Street - JoU«^,
Frank JL.
izdelovatelj cigar.	^
112 N. Bluff St.,	JoH®4'
Telephon: 172. |0C'
Moja posebnost so: Q^^Flae 5C' Priporočam »e Slovencem v obilno
Martin FiiVfl
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk
1108 North Scott St.
Telefon 2272. J0IJET,Ji^
Prosim, pošljite mi lenico Severovega balzama živi]« ker ,oče ne more biti brez «) Sofija , Samičk, Hasting", ■"Sr Urejuje črevesje, posreduje Pr]J| jj bavljanju, krepi nervozni si8t6 premaga bo lestfj. Cena 7lc-
l
Vttan*vl)ma januerija hla l»»v.
SILVESTER STRANETZ, vodja.
ANTON o GRAHEK,
PRED6KDKIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 Nortii Cbicaeo Street.
Frank Rogel Saloon
...in...
slovenska brivnica
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
DR. J. L. STRUZYNSKI, i
S. Chicago Street Ko. 8*9
nasproti slov. katolike cerKV6
Telephone 2371, JOLIET,
PAUL SCHNELLE^
NOTAR—NOTARY PUBLIC
v Calamet-u, Mich, naznanja, da je p'1' čel svoja poslovanja ter se SlOvsnoem f® Hrvatom priporoča pri oskrbovanju »l'" ! hovih pravnih poslov v stari domovini. < \
E. HAYWOOP
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet SV
Telefon št. 1682.
Joliet, 111-
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111, 26. septembra. Vreme zadnjih dnij se izpreminja nekako tako hitro, kakor časih v aprilu in vse kaže na to, da namerava vse vremenske preroke prav kruto za nos voditi, V minulem 4ednu je bil zavladal prav občuten mraz in ko smo se dobro zavarovali s suknjami in.si navlekli pečij, se je nanagloma izpremenilo in potimo «e kakor tam v juliju. Vse kaže na to, da se začne sedaj "indijansko pdfotjc".
—	Gospoda Viljem Grahek in Anton Neman i«h, o katerih smo t aadnji številki poročali, da sta od-jMtovala proti vzhodu, sta se minulo goboto zvečer vrnila domov adrava Iti čvrsta ter sta nam pripovedovala Mnogo zanimivih stvarij. Ogledala Mta »i panamerikansko razstavo v Buffalo in tam sta videla tudi pred-•ednikovo krsto, bas ko so ga v pon-4«tjek zjutraj odpeljali iz Buffalo v Washington. Od* tu sta se peljala k N«ag»ntvlapu4n si ogledala ondotne ■aprav«, ki dajejo vso električno Moč za sijajno razsvetljavo razsUve v Buffalo, ki je nekaj posebnega in
š«; D«kaj nenavadnega. Bila •ta tuSi v New Yorku, kjer »e je MMdil gosp. Anton Memanich kot
^ff^ttcčlBik K, S. J^. Jtdnote v 4rft-
"*"ltveW»h zadevah. Obiskala sta tam vež naših rojakov, kaker gg. Remsa, Adamiča, Fr. Starina, Goleia, Sak-nerja, Zottija in druge, kjer sta bila p«vi»od aelo prijazno in gostoljubno vnprejeta. Spočetka *ta nameravala •ttidi v Clevelandu izstopiti, pa jima )e primanjkovalo časa.
—	V soboto zvečer, 28. sept., prirede g. Golobitsha "clarks" v fotega novi dvorani veselico in ples. fx doposlanega nam vabila razvi-tlimo, da utegne postati veselica nekaj posebnega. Na programu je tudi ob enajsti uri takozvani "medvedov ples", ki bo vzbujal veliko amehu in zabave. Pripravljeni so tudi štirje dobitki za najboljše ple-•alce valčka. Godba izvrstna. Za-eetek ob pol devetih zvečer.
—	V zadnji številki smo sporočili, da je povozil g> John Pleše g. Petra Vogrina. K temu poročilu moramo še dostaviti, da ni g. Pleše prav nič kriv nesreče. Ko sta se biciklist Vogrin in voznik Pleše srečala, se jc zakadila tropa psov v biciklista, kar je ulednjega oviralo, da se ni bil v stanu izogniti vozu in se je zaleta! z vso silo v kolo voza, kjer si je prebil črepinjo. G. Peter Vogrin leži v sv. Jožefa bolnici in bo v kratkem okreval.
—	V petek je umrla Ana Legan, roj. Spelič, soproga Jožefa Legana, solastnika saloona Rogel na Jackson cesti. Stara je bila 24 let doma iz Ponikve, ©kraj Trebnje na Kranj-«k«m. Pred tremi tedni je porodila hčerko Ano, ki je Čvrsta in zdrava, Pogreb se je vršil v soboto popolu-4ne in se ga je udeležilo jako mnogo Ijudij.
Za naraščaj slovenske naselbine v Jolietu je dobro skrbljene. Tom KaludroviČu na 1108 N. Chicago Bt. so se narodili dvojčki in sicer *iv« deklici, čvrsti in zdravi. To so 3« tretji dvojčki slovenskih starišev v aadnjem času v Jolietu.
Združena meščanska godba friredi v nedeljo, SB. septembra avoj letošnji zadnji piknik v Thei-lerjeviim parku. K obilni udeležbi so zlasti vabljeni vsi Slovani i« Jo-lieta. Vstopnina je prosta. Na programu je več novih plesnih komadov — Najboljšo i« vsestransko
aabavo zagotavlja	odbor.
_ North Broadway cesto bodo akademizirali in sicer od Bridge do Rubby ceste ter tudi to doli do mostu. S tem bo zopet uapravljeu za olepšan je našega mesta lep korak naprej.
se še bolj čudim, da ni citati od njih skoro nič dopisov v "Amer. Slovencu." V Albany, Minn, sem obiskal gospoda Krakarja in Ver-lina, ki imata lepo in veliko trgovino. Obiskal sem tudi Mihaela Rožiča, ki ni še dolgo tamkaj, saj je komaj spomlad edrinil iz South Dakote. On in njegova družina se dobro počutijo in so z novim bivališčem prav zadovoljni. Jaz sem si kupil nov dom pri Richmendu v Stearns Co., Minn. Tjakaj se bom podal z vse družino še to jesen. Tukaj pri nas v S. D. je sedaj tolik© dežja, kakor že dolgo ne. Dva tedna že neprestano dežuje. Farmarji to bili ravno začeli mlatiti, zdaj pa raste v stogih pšenica, oves in drugo drobno žito. Tudi na tisoče ton sena leži in gnije po velikanskih prerijah. In to mokro vreme je prišlo tako nepričakovano. Pred dvema meseci sme pa trpeli tako grozni© sušo. Bojimo se tudi, da bo prezgodaj nastopila precej trda zima, vendar ne more sedaj nihče nič pohiteti, ker nas vedni nalivi zadržujejo.
H koncu pozdravljam vse rojake in želim vašemu listu, da bi se še bolj razširil med Slovenci po Ameriki in jih vediil, zabaval, učil in vnenual za dobro-
John Strutzel.
Flankintou, S. D., 21. "P*- ~ Dragi gospod urednik! Prosim vHprejmite par vrstic o mojem potovanju, na katerem sem si poiskal nov dom. Potoval sem najprej po West in North lowi, »d tu sem šel v St. Paul, Minn., dalje v St. Cloud, Albany. Povsod sem obiskal mnogo naših rojakov, ki so me jako gostoljubno ifsprejeli. Povsod sem videl vašcenj. list, gospod urednik, kjerkoli sum prišel med Sloveuce, zato
Cleveland, Ohio, 20. sepl. —
G. urednik! Vesel sem čital nedavno članek v "Am. 81.", v katerem »e krepke potegujete za katoliško časopisje. Le nikdar ne dajte miru strupeni kači, katera bi rada v podobi socijaln« demokracije in anarhizma ostrupila Še zadnjo kapljico zdrave slovenske krvi. Samo nadut nevedneŽ in surovež bi se upal očitati katoliškemu glasilu "Am. SI.", da s« ne poteguje za resnične pravice trpina delavca. Istina je posebno, da je okrajna budalost netiti ogenj sovraštva v srca naših slovenskih delavcev v Ameriki, saj nas tako lahko Amerikanci zaduše, če hočejo, z malim trudom. S tem še daleč ni rečeno, da je to prav. Nikakor ne! Prav pa je, če skušamo ©hraniti ljudstvu vsaj notranjo za-dovoljnost pri itak težkem delu. In zakaj ?
1.	Zato, ker je veliko število Slovencev v Ameriki samo začasno. Pridejo sem služit kruh, ki ga jim ne daje od liberalizma raztrgana rodna zemlja! Zato se pazim«, da nam kakega lepega dne ne zapro poti v Ameriko, kjer je že marsikak rojak zaslužil novce, s katerimi živi sedaj vsaj malo po človeško.
2.	Istina je, da si je veliko pridnih Slovencev v Ameriki toliko prihranilo, da imajo sedaj lepe domačije, poštene družinice in da se čutijo hvaležne v svoji krušni domovini.
3.	Še večja istina je, da precej ničvrednih rojakov nima nič za*o, ker vse zapravi pri pijači in večkrat še pri gršem razveseljevanju. Zakaj? Ne zato, ker je njih plača tako pičla, kajti jotem bi si sploh ne megel nobeden Slovenec tu nič prihraniti — vsaj nimajo poprečno nič več neg© $1.50 ali 11.75 na dan! — Res je, pri današnjem raz-vitku ameriške industrije moral bi dobivati delavec vež plače. Toda zapomnite si anarhistični' slovenski rovarji v Ameriki, povzdiga ljudstva se ne izvrši ejednim naskokom
treba je neumorno in potrpežljivo delati, učiti, predno se doseže kaj trajnega. Zgodovina ne pozna nobenih trajnih revolucijekih pridobitev! Vsak napredek je delo let in let, drugače ni resničen-, ni trajen.
Pred vsem pa se gabi slov. ljudstvu napadanje naše duhovščine. Ah, če bi imeli anarhisti in socija-listi pokazati le samo mrvico delovanja za tlačeno ljudstvo kot ga kaže zgodovina katoliške cerkve in njenega duhovstva, lahko bi hili ponosni. Tako pa druzegane znate kot psovati in rovatiin to imenujete svobodo, jednakost, pravico-Neto
ampak zavist Vam govori iz vaših satanskih grl! Le v satanovem kra: Ijestvu je se mogoče najti uresničen ideal vašega brezmejnega napuha. Ni ukazal zastonj papež Leon XIIL naj se moli po maši molitev na čast sv. Mihaela!
V svoji trmasti in preširni nevednosti očitate duhovnon g]abe čine padlih duhovnov! Kaj ko bi hoteli vi sami enkrat posušiti plahte vas« duševne umaaanoeti v svoiil ffrdili
cunjah, ki jih imenujete časnike napredka? Ah, kakšen napredek bi se pot.em lahko kazal nam Slovencem v posmeh in zabavo!
Sploh pa se ne pohujša noben pameten človek nad podlim duhovnikom. Duhoven je človek kot so drugi ljudje in če pade, naj bode v strah in svarilo drugim ljudem, ki še bolj zlorabljaj« milost božjo. In vsakdo ve, kako grozno kaznuje cerkev sama take propalice in kako se varuje, da bi se ne vgnezdili med njene posvečene ude. Jeden pa je razloček med padlim duhovnom in blatnatim anarhistom. Anarhist o-pravičuje svoje umazane nazore z besedo in krvavim dejanjem, padel dukovnik pa greši in ne opravičuje svoje nesreče! Redek je duhoven, da bi kaj takega storil. £, še satan ni tako slab, da bi svojo grehoto tudi opravičeval.
Zato proč z anarhizmom iz naših sred. Veliko je že grešil tudi slovenski narod, toda do sedaj se Bogu niso zdeli njegovi grehi tako veliki, da bi jih moral kaznovati že na svetu z najhujšo vseh šib božjih, z anarhizmom, Ne pusti torej, trpin slovenski, da bi ležal na tvoji miai anarhistični list, Žagar smrad mora udušiti se tako adravo življenje. Alter Ubu, gelber Neidhart, Mag'« dich aorgero und verdrie»««n: DeiJUOuh grtkeht ein reicher Garten, WoderMenschheit Rosen spriessen.
H. K. Kohen.
vedno premalo. Kadar »mre kak član K. S. K. J. tedaj se pokaže prav živo in jasno, kako potrebna in občekoristna ustanova je ta podporna organizacija. Naj torej nihče ne odlaša pristopiti v kako jedno-tino društvo in vsakdo naj agitira med svojimi prijatelji in znanci, da bodo konečno vsi Slovenci v Ameriki člani naše dične K. S. K. J. Nič izgovarjati se, nič odlašati, ker nihče ne ve ne dneva, ne ure.. .
Tukaj v Hibbing imamo dve društvi: društvo tv. Barbare in društvo sv. Srca Jezusovega. Noben« društvo nima posebno veliko u^«v, zatorej izražam tu že dolgo žasa gojeno željo, da naj bi se ti dve društvi združili v celot«, v eno samo 'društvo, ki bi bilo potem veliko in močno in bi vsled tega tudi boljše in hitrejše napredovalo. Prosim vse člane obeh omenjenih društev, da bi uvaževali ta moj predlog in se o njem posvetovali ter ukrenili najboljše.
Naj zadošča za mdaj. K sklepu pozdravljam vse člane K. S. K. Jednote in vse cenj. čitatelje in naročnike "Amerik. Slovenca", posebno pa vas g. urednik, da bi nas se dolgo zabavali, podučevali in tedrili C raznovrstnim berilom.
Anton Mi.
Pueblo, Colo., 22. septembra. -Šola pri cerkvi Marije Pomagaj se jc začela 3. sept. in sicer jako slovesno. Ob 8. uri je bila slovesna • v. maša z leviti. Pred oltarjem so bili čč. gg. benediktinci, P. Grego-rij iz nemške cerkve, P. Philip iz Atchison, Kansas in naš domači P. Adalbert Blatnik. Naš slovenski č. g. župnik Cyril Zupan je bil ta-čas na misijonih v Kansasu. Število šolske mladine je bilo prvi dan 180. Štiri šolske sobe bodo kmalu polne. Prednica pri naših šolskih sestrah je letos Sr. Evrelia, češke narodnosti, ki je bila-več let močno priljubljena učiteljica v češki šoli v Chicagi.
Drugo sobo je prevzela nova sestra Rozalia, tudi Čehinja iz Chi-cage. V prvi Šoli in v najvišji sta nam že znani jako priljubljeni sestri Leocardija in Sabina, poljske narodnosti. Sestra Cyrila, sestfra našega g. župnika opravlja hišno delo za sestre in pa učila bode slovenski jezik. Šolske klopi, s katerimi je bila neka zamuda, so slednjič tu in vse šolske sobe se nahajajo v lepem redu.
G. Anton Perovšek se je podal z družino v Šmarje in Alojz Praznik v Št. Vid na Dolenjsko. Želimo jim srečno pot.
Poročila sta se pretekla dva tedna dva para, g. Josip Medjec iz Do lenjskega z gdč. Nežo Kamer iz istega okraja.
G. Marko Šemčič iz Semiča izbral si je zal© Slovakinjo Klementino Komorny. Varčen mladenič si je postavil najprej zelo prijetno stanovanj* v Addition Wien, po roka pa je bila Iti. septembra.
Calumet, Mich., 20. sept. —
G. urednik, dovolite malo prostora! Nič veselega vam nimam sporočati. Včeraj smo žalovali za pokojnim predsednikom McKinleyem. Zve-novi to ves dan otožno brneli in naznanjali žalujočemu prebivalstvu, da jaolože danes k večnemu počitku zemeljske ostanke umorjenega predsednika Združenih držav. Vse tukajšnje korporacije so priredile po mestu v znak sožalja velik obhod, katerega se je udeležilo več tisočev občinstva.
Danes pa zopet poje mrtvaško pesem bron v zvoniku slovenske žnpne cerkve sv. Jožefa. To je zadnji pozdrav mrtvemu našemu rojaku Petru Prijanoviču, doma iz Prebl pri Črnomlju na Kranjskem. Dne 18. septembra ga je ubilo v Tam-marack rudniku št. 2. Bil je takoj mrtev. Nekje v Ameriki zapušča enega brata, v stari domovini pa mater. Pokojnik je bil ud društva sv. Petra pri K. S. K. Jed noti in tudi društva sv. Cirila in Metoda K. J. Pogreba se je udeležilo precejšnje število ljudi. N. v m. p.!
M. P.
Hibbing, Minn., 16. sept.
C. g. urednik! Prosim natisnite moj dopis v predalih nam priljubljenega lista "Amer. Slovenec!" — Prete ženi teden nam je pobrala kruta smrt našega rojaka Matija Murna Bolehal je približno šest tednov in sicer na mrzlici. Tu zapušča žen® in tri otfočiče v starosti od 7 mese cev do 6 let. Pokojnik je bil vrl oče, mož, delavec in družabnik in vsi smo ga radi imeli. Bil je tudi član K. S. K. J. in. Grand Lodge Aurora of 111., kjer je bil zavarovan za 12,000. Umrl je 80. avgusta, po greb pa je bil 1. septembra popoldan/ Društvo sv. Barbare št. 40 se je udeležilo sprevoda polnoštevilno z društvenimi znaki. Bil je to prvi Man, ki je tukaj umrl. Razen dru-štvenikov se je udeležilo pogreba se polno drugih ljudij in mnogo številna udeležba je dovelj jasno pričala, kako je bil pokojnik priljubljen.
Ob tej priliki si ne morem kaj, da ne bi opozoril cenj. čitatelje na korist in potrebo naših.podj^ornih društev in K. S. K. J. Veliko je že "Am. SI." pisal o tem, pa z ozirom na važnost in veliko potrebo še
Ne počuti ne gotovo.
I. G. Po-(510 E.
Tako vsaj trdi gospa terek iz Dulutha, Minn. 8th ave), katera piše:
Zadnje poletje sem bila opozor jena od prijatelja v Chicagi na Tri-nerjevo grenko zdravilno vino (Tri-ners Elixir of Bitter Wine. Trpela sem ta čas na splošnej utrujenosti in oslabelosti, ko sem pa povžila par steklenic Trinerjevega grenkega vina sem se takoj čutila pokrepčana in je od tedaj vedno rabim ter moram priznati, da *e me^j^utijn popolnoma gotovo, ako nimam tega zdravila v hiši. Lahke prutpročam vaše vino vsakomur, ki trjf>i »a bolečinah želodca, jeter ali ledic ter ga'smem imenovati "pravo zdravilo Življenja." Tako dobrodelen upliv napravi samo pristno, gotovo zdravilno, grenko vita©, katero izdeluje jedino le Job. Triner 70® S. A*h-land ave. Chicago, 111. Ono urejuje prebavljanje, čisti kri, krepi in po-sveži telo in duh ter je pravo ljud sko zdravilo, koje bi moral vsakdo redno uživati, komur je ljubo zdravje, izpostavljeno v tej deželi tolikim neprijetnim uplivom.
Za vsakovrstne driske, poletne bo lezni, krče in ščipanje je Severovo zdravilo zoper kolero in drisko go tovo in zanesljivo zdravilo. Deluje popolnoma Varno, hitro inaigurno.
Zahvala.
Vsem dragim znancem in prijateljem, ki so me tolažili v dnevih žalosti in ki so se udeležili pogreba pokojne moje soproge
M MU*
se prav srčno zahvaljujem. Bog plati!
Joliet, 111., 21. sept. 1001.
JOŽEF LEGAN.
Preskrbi ju j« izvrstno muziko za. plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Glatxi UMS :	DRiei :
920 Ne. ChlMfo St.	Ne. RnwAway St.
TtU/tn 349.	JOLlMT, ILL.
je jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, 111.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago.
Priznano najbolj Se jolietsko Porterjevo pivo in v steklenicah Anheuser-Bush-evo j«
dobiti sveže vsaki čas. Isto-tako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke. F it mnogobrojntjU obisk ne uaj-uljudntje priporoiava
FR. ROGEL & JOE LEGAN.
Iz stare domovine.
Nesreča, z Itadovice pri Metliki. Dne 81. avgusta zjutraj peljal je Marko Sovor iz Krašnjegavrlia št.
se svojim še majlinim sinom poln ▼o« drv. IS a nekem ovinku, kjer pot visi, je šel sin pred voli, a oče je držal voz. Pri tem so se mu zaplele Boge v grm, čez katerega je moral •ti, tako da ni imel več moči, in voz j« padel nanj s tako silo, da je bil "a mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsa. ^»pustil je ženo in šestero nedoraslih otrok. Omenjeni je bil prvi krščen v tukajšni župni cerkvi. 1. 18/50, ker <lo tega časa nismo tukaj fare imeli, ^ovor je bil priden, veren in delaven človek, kar je dejansko povsod ka zal> posebno ob,času državno-zbor-skili volitev, ko je se druge nagovarjal, naj volijo katol. narod, kandidata. Sv. zakramente je prejel 14 dni poprej tako upamo, da je bil Popravljen. Bodimo torej vsi pripravljeni. Ker ne vemo ne ure ne dneva.
ljubljanske novice. Burom polagat so jo popihali iz Ljubljane 12 do 14 let stari dečki I.iminger, •Tonko in Sturm. Policija jintnepri-To,či tega veselja ter trdi, da mo-iti še v šolo, zato je policija na ]*en» kraje poslala obvestila, naj Jj^ade burske prijatelje primejo. — /■arooili so se v Ljubljani g. Anton ^ at«, bančni uradnik z gdč. Tere-Winkler, in g. Henrik Tevž, Pomožni uradnik pri deželnem so-di»čuzg. JulijanoKalan,- Tablice J**1 Postajališčih. Ka vseh postaja-'scih elektriške železnice je prometna uprava postavila tablice z ?ojezičnimi napisi "Postajališče". 1 1
4 voza padel je minulo soboto ^lletni-Mih. 'Brosen iz Vrbice pri lr- Bistrici in obležal nezavesten °a tleh. Hotel je namreč prisesti na v°z Posestnika L. Rutarja z Vrho-*eSa> a predn® se je usedel, sta potegnila in je starček padel z voza. Umrl je tokom pol uro.
Trojčke povila je babica iz Loč-
Stabon. Mati in otroci so zdravi.
Pri streljanju proti toči pone-Sr®Čilse je 27.m.m. blizu Limoveca fn ®rzolju posestnikov sin Jos. Ko-Kazpočil so mu je možnar in ga y1^0 nevarno ranil. Hlapec Fran rsic je pa zelo opečen.
, Strela Udarila jo minuli četrtek tl9 29. m. m zjutraj 0b 4. uri v j1."'« posestnika Mih. Lašiča v Stari |)l P*i Črnomlju. Zgorela je hiša . hlevom in krmo. Tudi več obleke J9 z8orolo. Škoda se ceni na 800 K, ^varovan pa je bil posestnik le za
^ vodo skočil jo v Brežah 25 111 v Mošnje pristojen delavoo Jo-ef D«žman ter jo utonil.
čilsko truplo SO našli, kot smo 9 °®enili, dne 29.. m. m. na levem ^»skem bregu blizu Tomačevega. j ®daj se je <j0gaai0> dajo to kočarja barija Bonoa iz Spodnjih Pirnič le 26. avgusta izginila.
diskovna pravda. Čg. prefekt Korošec pride pred mariborske . 0rotuike dne 12. sept. Kakor znano Rjavil je bivši odg. urednik "Slov. ^»Podarja" Janša, da je gospod ••"ošec pisal neki inkriminovani
'ariek.
^Strela v cerkvi. 4. p. m. jo zju-tt	^" Ufi b«dim nalivom
9ciU v zvonik cerkve v Begunjah r* Cirknici. Strela je pretrgala V<il?V°dao iico	motra nad
j , Jo, vslod tega so jo razdvojila i^j^doljo je švignil okrog zvo-p .„a v odprto cerkev, kjer j« zadaj j 1 Vratik omamil dve ženski. Strah bl1 velik. Sveti fliaii sta se bili |J.v0k4r pričeli. Hvala Bogu, da nesreče ni bilo.
HrVarea cerkveni ropar Pred
'julu-	5' 8flpt" dopoludne so
«eb • 'ki Porotniki imeli pred , £ °J posebnega tička - 40letnega 4 ®edQainaj8tkrat radi tatvin in zadev kaznovanega Jož. Rab-
4oma iz Voseli Pri Kraniu'
*»t) Ue' katerega poznajo skoro vsi P° Slovenskem je 26. febr. Wtti 1 V Mariboru 6 let ječe radi Aa 1,1 ter je bil oddan odgonskemu i3*rU V 1VIaribor, da ;?a spravi v g0n no delavnico. Rahne je iz od
St • * zaP°ra ugel« tar 8* klatil
ajerskoin, Goriškem, Koroškem
in Kranjskem. V noči od 21. do 23. nušca jo ulomil v župno cerkov v Lešali ter ukral iz cerkvene pušice okolu 5 K. v noči od 25. do 20. sušca je ulomil v župno cerkov v bohinjski Srednji vasi in ukral iz naberalnika okolu 50 K, dalje je ulomil v cerkev v Črni in ukral 00 K. S tako nabranim "drobižem" se je preživljal, orožnikom je pa naznanjal napačna imena. Pred porotniki jo Rahne danes pravil, da si je živež, ko je iz Maribora ušel, pro-skrbel do Trzina z beračenjem, v Trzinu je pa vzdignil poleg hišo, v kateri jo zloglasni olantatinske družbo Ape svoj čas stanoval in ki je potem v mariborskih zaporih umrl —' okoli 50 gld. Ape mu je pred smrtjo v Mariboru povedal, kje ima skrit denar. Ta njegov zagovor je pa silno šepav, ker jo preiskavi trdil, da so bilo v zakladu "krono in tolarji". Apo pa jo bil že 1. 1892 zaprt, kronice so pa izšle šo-le 1893. 1. Rahne je hotol porotnikom natvesti, da jo v preiskavi govoril o kronicah, "ker se sodaj v kronicah računa", pa porotniki mu niso verjeli. Rahnetu na sled jo prišel orožnik Pavšek, ki jo spoznal ulom z dletom za delo Rahnotovo, katerega je žo pred sedmimi loti radi sličnoga hudodelstva prijel. Ker so porotniki vprašanja <* krivdi tega nevarnega tatu soglasno potrdili, je bil Jožef Rahne obsojen na 8 let joče, poostrene s temnioo vsakega leta dno 29. sušca in Rahne mora povrniti škodo cerkvi v Lešah in cerkvi v Črni.
Nova brzojavna postaja. Pri c
kr. poštnem uradu v Vinici v črnomaljskem političnem okraju so jo dne 2.sept. uvedla omenjanad-novna
brzojavna služba.
■ / ''f
T Vitimi jo, kakor se nam,piše due 26. junija 1900 razgrajal strah. Okoli poldne so jo na Pohorji po Skomrah spustil hlišč, in vsled tega je v dolino ,pritoklo vode v toliki množini, da je struge aiso mogle vsprejemati. Po Zrečah je drla reka Dravinja, po Vitanji pa je še hujše hudovala Hudinja. V očiglod nevarnosti za ljudi in za premoženja sta svojo lastno življenje v nevarnost stavila vitanjska orožnika, gg. stražmoštor Korošec in postajovedje Komporšok. In v imo posebuega priznanja za njuno požrtvovalno delo ob času nosreee jima jo sedaj deželnobrambovsko ministerstvo doposlalo vsakemu pohvalno pismo in še po 50 kron nagrado.
Poskušen samomor v zaporu.
V policijskem zaporu v Trstu so jo hotol obesiti na omrožjuokna mizar Bachmann i/, Štajarskoga. Dejanj o so o pravem oasu opazili in Baoh-manna rešili.
Zastrupil so je v Zagrebu brivski pomočnik Matija Vidak. Našli so ga mrtvega.
Nagla smrt Minulo soboto jo pred hlevom posostnico Eliz. Rabip v Mojstrani nagloma umrl OOletni Fr. Ruard z Jesenic. Zadela ga je kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Dovje in tam pokopali.
Mlada tatica. Iz trobanjskoga zapora so minuli petek odvedli v žensko prisilno delavnico v Lanko-vico 13lotno Ter. Bolet,iu iz Migov ske goro pri Mirni, kor izvršila žo celo vrsto tatvin.
Nesreča in napad. Danes 14 dnij je padel posestnik v Gojzdu Janez Sušnik po domače Končnik z drevesa, ko je smrečje klestil, in se nevarno pretresel. Angeljsko nedeljo pa je v Črni neki fant, Jan. Sušnik, Logarjev, napadel prav brez vzroka posestnika Matijo Kuharja z nožem in g« nevarno ranil na levi roki ia na levi strani života. Ob enem jo prebodel svojemu lastnemu bratu, ki jo hotol braniti napadenega, roko na dlani.
Namesto jazbeca ustrelil sebe. Iz Viške gore poročajo, da so našli ustreljenega Jožefa Por van je, posestnika v Stopniku. Šel je bil namreč po noči stražit koruzo pred jazbecem. Vzel je seboj nabit samokres. Po noči je cula njegova žena pok samokresa, a ni slutila nič hudega. Ker ni bilo moža dolgo domov, gre ga iskat. Groza! Najde ga mrtvega, znak ležečega, poleg njega pa leži izstreljen samokres. Mogoče se je ponesrečil. Mogoče je pa tudi sam sebe končal. Bil jekaterikrat mračnega duha. Nesreča v družini ga je
trla. Zapustil je dva blazna otroka. Nesrečna družina!
Smodnik mestopopra. Iz Litije se poroča: Včeraj zjutraj je gospa A. Pucsko iz Ljubljane, ki biva na počitnicah v Smartinem, poslala v prodajalnico za 4 v. popra. Vsled pomote pa jo dobila smodnika. Ker gospa ni dovolj pogledala, je položila navidezni poper na štedilnik, da so posuši. A smodnik se uname in oplazi gospo ter oba otroka. K sreči poškodbe niso znatno.
Trebuh prerezal si jo v Pod-melcu 75 letni Martin Šorli. Moral bi iti radi uoko obsodbe v ječo. Jo-dina skrb zadnjih dnij mu je bila, ako bo v joči mogel brati "Rodoljub" in "Primorca" ter je ljudi iz-praševal o tem. V strahu pred ječo si jo prerezal trebuh.
Pesnik Simon Gregorčič hudo obolel. Z Gradišča nam prihaja žalostna vest, da jo tam na svojem posestvu hudo obolel pesnik Simon Gregorčič. 29. avgusta so jo podal k njemu njegov prijatelj zdravnik g. dr. Ferdinand Rojio.
Ttopljenca, ki je 15. avg. s kolesom vred padel s črnuškoga mostu, so našli in ga agnoscirali za Jan. Planine iz Motnika.
Ponesrečil se je v potek proti večeru na Begunj šici pri spravljanj u posestnik Janez Rosman iz Begunj na Gorenjskem ter v malo trenutkih izdihnil dušo. Pokopali so ga včeraj popoludno. Ponesrečeni, ki je bil bratranec presvetlega kne-zoškofa ljubljanskega, zapušča vdovo z devetimi otroci.
Strašna nesreča. Ko jo v četrtek besnela nevihta, josedola v loki hiši v Sv. Križu na ognjišču neka 15-letna Karmola Cekot iz Trsta, hči kurilca Andreja Ceketa, stanu-jočega v ulici Forriace 20. katera jebila tamkaj pri svojih sorodnikih. Ko jo tako sama sedela pri ognju, švignila je strela skozi dimnik na ognjišče iu razmetala na okoli gorečo treske. Jedna teh jo mladenki zažgala obleko in v par hipih je bila vsa v plamenu. Na njeno vpitje so prihiteli hišniki in pogasili gorečo obleko. Deklo so pripeljalali v tržaško bolnišnico, kjor jo umrla vsled groznih opeklin.
Iz Grabštanja se nam piše: Samomor. Danes 30. avg. so jo tukaj ustrelil mladi učitelj Pikol, rojen iz Himmelberga. Vzel jo samokres in ustrelil se v' usta, tako da mu jo kro-glja v glaviobtioala.Ustreljen nihil do smrti; zdaj so poklicali dekana, naj ga spove; ko jo gospod prigovarjal, naj obžaluje svoj zločin, mu je le ta odgovoril: "Hvala za vašo uljudaost, toda obžalujem, da so nisem boljo zadel." Kako globoko so je brezvorstvo ujedlo v nesrečno mladino, da se upa vpričo smrti tako govoriti! Bolnika so odpeljali v celovško bolnišnico.
Izpred ljubljanskega porot-UBga sodišča. Obravnava proti 59 letni šivilji Mariji Ilinterschweiger iz Ljubljane radi goljuflijese je preložila. Prod ljubljanskimi porotniki jo stala 2dietna samska dekla Marija Kompare, po domače Blaževa iz Spodnje Krašno,obtoženadetiomora. Dne IS. julija jo Marija Kompare v Vevčah povila otroka moškoga spola. V preiskavi jo taista početkoma trdila, da jo otrok mrtov in pred časom prišel na svet. Na podlagi izvida'sodne obdukcijo pa jo pozneje priznala, da se je otrok iiv porodil in da mu jo p»l ure po porodu zakrila obraz s črno cunjo, nakar je otrok skoro na to nohaldihati. Mrtvega otroka jo potem zavila v cunjo in ga skrila za robom vodnega kanala vovško tovarne, hoteč v štirih ali petih dneh oditi na Štajarsko domov in otroka tam pokopati. Ker je,pa Marijo Kompare začela vest poči, so jo sodišču sama ovadila. Porotniki so dano jim vprašanje potrdili. Sodba so jo glasila: Marija Kompare so obsodi na tri leta težke ječe, poostrene s postom vsak mo-sec, trdim ležiščem in temnico dne 15. jul. vsako leto.
Illinoiška državna razstava.
Ob priliki Illinoiške državne razstavo, katera bode v Springfieldu od 30. septombradon . oktobra bode prodajala Chicago-Alton železnica vozne listke veljavno od 28. sopt. do 7. oktobra za tja in nazaj po $4.10.
Glej vozni red za posebno vlako.
STUKEL
$13 v Buffalo In nazaj $13.
Po Nickol Plato želaznici, vsak dan, listki voljavni 15 dnij; 20 dnij veljavni listki in 30 dnij veljavni listki po $21 za tja in nazaj. Postrežba v New York in Boston po najnižjih conah. Za podrobnosti in Pan-Ameriške razstavo brosurico piši na John Y. Calahaa, glavnega zastopnika 111 Adams St., Chicago.
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prokajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Dolgo časa som trpel na strastnem kaši ju. Rabil sem razna zdravila, a rošonja nisem dobil. Potom sem poskušal Severov balzam za pljuča in ko sem ga porabil steklenico, premagana jo bila stisnjenost mojih prs in kašol jo ponehal. Sodaj jo rabim vedno v rodbini in jo priporočam kjor morem. Fr. Kriz, 4822 S. Elisabeth St., Chicago, 111. Samo 25 fa 50c.
$4.10 Iz Jolleta v Springfield.
Ob priliki Illinois državno razstave.
Pokliči po telefonu št. 448 za podrobnosti za posebno in navadne vlako. W. I. Burnots.
BEST FOR THE BOWELS
tr you Daren't a reirular, hoaltUr raoromont of tll» lx>woln »»err (lay, you'i-o ill or will bo. Koop your l>ow»i» open, »nil bo woll. Fore«, in tlio »liapoof rlo-lont phytiic or pill poison, is danBcirous. Tlio amootU-o»t, ouW, most perfect way ol Hooping llio howol» clear and clean ia to tako
CANDY CATHARTIC
'EM LIKE CANDY
EAT ______
Ploaaant, Palatable, Potent. Taato Oood, Do Good, Merer Sicken, Weaken, or (irlpe, 10, Mi, »nd 60 cents per box, writo for Croo sample, and booklet on bealtll. Address	453
I1TKBUK« UKMIDT ttMPiNT, CUICJLOO er K*W YOIM.
KEEP YOUR BLOOD GLEAN
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri jo dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NA& LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki
in trdi les, late, cederne stebre.
deske ia žinglne vsake vrste.
Maš prostor jo na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiA uirHBa »Ritmi s« pri nan, in ogloj si tmflo z&logftt Ml t« burno zadovoljili ia ti prihranili dollar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard jo na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Ženetovanjske prstane
in
prstane opremljene s dlmanti v vrednosti od
$1.50 do $10. in $15.
Tudi otroške prstane z dragimi ka-monoki je dobiti uajconejo pri
KAROL OESTERLE
106 N. Chicago St. Joliet lil.
Jožef Stukel
JAVNI NOTAR
209 INDIANA ST., JOLIET, ILL.
se priporoča 81ovencom in Hrvatom za vsa notarska dela, kakor
pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i, t. d.
Nadalje prodaja FARME na najugodnejših krajih Združonih držav po najnižjih cenah.
Zastopa tudi najboljfio prokomorske družbe in prodaja
vožnje karte
za najhitrejše brnovozno parnike. kakor Deutschland", "Fuerst Bismarck", Augusta Victoria", "Columbia" itd.
A.Ratift&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 13^3.
"Najtoplojo priporočam Severov želodčni grenčec vsim, kajti on je najbolje zdravilo za želodec. U>av cava ta organ, poviša tek in vas dela močnega iu krepkega." I. Wytlačil, Blooming Prairie, Minn. — Cona 50c in$ I.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoj ujo
t. f. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Jpliet, Illinois.	T«u. 823
STEFAN KUKAR
— trgovoo •
Z GROGEMJSKIM BLAGOM,
- PREMOGOM IN ~ SALOON, Joliet, lil.
920 No. Chicago St. Telefoa* številka 348.
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča ojakom Slovencem obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
Na prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vixluo svofc pivo, fiiio kaliforiiijakc. vino, dolwo	tržim iiiijIkiIJho amodko.
1012 N. Broadway, Joliet, (lis.
Telef. 2252.
MIHAEL KOOEVAR
naznanja p. n. občin tvu, da jc o tvoril s i julijem na 301 St.ate iu Ohio cesti nov saloou.
V lopo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske sinodke.
Zlasti rojakom v Jolietuse priporoča za obilni obisk.
Phone 224-3
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno svaže pijačo in dobre smodke. Ob sobotah je "froo lunch" in godba. Točim domača vi na iz pristnega grozdja po najnižji coni.
7th »t. No. 211
Calumet, Mich.
Vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 00 cts.
galon s posodo vrod. Dobro belo vino od 00 do 70 cts. 1 galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica $2.50—$3.00
galon s posodo vred.
Manj nogo dosot gal»n naj nihče no naroči, kor mAaje količine no morem raipošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-ljejo donar oiiroma Money Order. Spoštovanjem:
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAL.
Štefan BeI>rovi6
(Svratište gradu Severinu)
618 Portland St.,C4LUMET,Mi:CH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljšo smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom HLr*< valom in Slovencem.
JOHN GRDIH"A,
1751 St. Clair St.,
Boat 1430 W,
Cleveland, 0. Tol.
Priporočam tukajSnim Slovencem m obilen obisk svojo prodajalnico založeno t mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih »ritfc, jopic, nosoric, rok o ne, trakov, dežnikov, tonskih in moških klobukov, mašnih knjig, poTPHtij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajoči h ročij. Nizke cene in dobro blag«*. Pri metli »e lahko v»aicdo nar»fi, na "Am*r Slovenca"
ANTON GRAHEK
naznanja p. n. slavnemu občinstvu da jo otvoril s prvim julijem na 182 N. Chicago St. nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anhouser Bush Rear, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodk«.
Zlasti rojakom se priporoča »a. obilni obisk.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'Tlie 0. S." 10c. in "McersctaB" 5a,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v iofiet, Ills.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdoljujem najfinejšo
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne d» mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali jsa. poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pre tolmačim vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., ClQYela»d, O.
My Street Mm *
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
koughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrostim. Kupuje in prodaja zemljišč*. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
1- nadstropjei JOLIET, ILLINOIS
na voglu Rvby in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki dobro došli!"
Josip Zelnikar, '
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
pricioroča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najbolje pivo In druge pijač«. Vpd no som preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
r\AM3T TOBACCO SPIT L/V/IN I and SMOKE " "	Your Life sway I
You can be cured o? any form of tobacco ttsioaf easily, be made well, stroa«, magnetic, full op new me and v.?or by taking Wt.HO.fiM, that makes we»k men strong. Many Ka;* tec pounds m leu days. Over SOft.C"~ cared. All druggists, Cure guaranteed. I lf»^!S.<k.advlce	Address STBRI,..—
HBMflDY CO., Chicago or New York. 4»
ADEŠTag!11 COUNCIL fr
lIElANSHJLflMG.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski Molia list v Ameriki
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
T JOLIET U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
xa celo leto . . $ 2.00 2Sa pol leta .	. $ t .00
Za Evroro, Afrilco in drugo inozemstvo:
xa celo leto . $3.00 ali 15 kron. » za pol leta $1.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po plsinenom dogovoru.
Dopisi brei podpisa se na sprejemajo.
Rokopisi se ue vračajo.
Če se naročniki presolijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
• kl2 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskamo:
AMERIKANSKI SLOVENEC, eor. Benton k Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
,,AMERIKANSKI^SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton Jb Chicago S trs., Joliet, Ills.
The only Slovenio paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the Unitod States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered at tin Punt office at Jollot, III, «ts awxmd Ctnun matter. .
CERKVENI KOLEDAR.
šoli in učitelj stvu. Da so dobili uči-teljstvo na svojo stran, zato niso posebno izbirali med sredstvi. Izigravali so naj nižje, človeške instinkte. Nekatere so ,pridobili z frazami, druge z denarjem. Snovali so proti-krščanska učiteljska društva. Zato so pridobili zelo visoko stoječe može in znane poštenjake, katere so privedli v svoje mreže pod različnimi pretvezami in jih obvezali za svoje namene, predno so ti spoznali svojo napake na to stran. Tako so okužili skoro celo Evropo in jo d vignili proti cerkvi in Bogu.
Ustvarili so slabo šolo in sad je kmalu dozorel. Kdo ne pozna imen: Robespierre, Marat, Danton, kdo ni Čul o guillotini, kdo še ni čital o stotisočih, katere so obglavili na trgu Vendome, komu ni znana smrt kralja Ljudevika XVI. in njegove rodbine, kdo še ne ve nič o potokih krvi, katero so prelili nedolžni, zna-čajni ljudje na ulicah modernega bab.ilona, "prosvetljenega" Pariza.
Človek brez Boga je slabejši, kakor divja zver v svobodnem pragozdu. To ja zapisala zgodovina s krvavimi črkami na Francoskem. Podiral i «o oltarje,, moiil^duhovnike in kralje, teptali postavo in se klali medsebojno. 1 Nai' tisoče človeških dobrotnikov je šlo pod nož. Vero »o javno odstranili.
To jo bil sad iaoderne šole, šole brez Boga. Sledovi te vzgoje še niso izginili in vsak dan poganjajo nove, bujnejše cvetove. Poboji in umori, tatvina, oderuštvo, laž, obrekovanje in preganjanje poštenih, pobožnih in zriačajnih ljudij jo znamenja našega časa.
Vrnite šolo Bogu! Pustite male k meni, je klical Kristus. Uslišite torej njegov glas krščanski stariši in pošiljajte svoje otroke v dobre katoliške šole. Šola brez Boga je pro-kletstvo olvilizacije.
29. sep. Nedelja 18. pob. Žal. Mar..
10. " Pondeljek	TeUla. dev.
1. Oktob. Torek	Romigij
S. " Sreda	Leodegar
3.	" Četrtek	Kami i <1
4.	" Petek	Frančišek Seraf.
5.	" Sobota	Placid in tov.
Šola brez Boga.
Socijalizem iti anarhizem.
Iz zla se rodi le zlo in slabo drevo ni še nikdar obrodilo dobrega sadu. To je splošno znana resnica, ki je v vseli dobah in na različnih krajih obdržala svojo veljavo. Posebno strašno se je izkazala pri vzgoji otrok brez Boga. Zla setev Voltair-jevega in Rousseaujevega semena je rodila že za časa prve francoske revolucije svoj grozen sad. človek brez Boga je, — in naj bo vnanja oblika še tako svetla in uglajena, — divja, trgajoča zver, s katero se igrajo strasti podedovanega greha, kakor se igra jesenaka sapa z odpadajočim, suhim listjem. To je ne-ovrgljivo, neutajljivo dejstvo in Človeška zgodovina nam nudi dovelj ^primerov. Zgodovinar Barruel p i Še T svojih spominskih listih o jakbbin-, atvu in dolži z opravičenostjo francoske šele, da so bile vališča in : gnezda vsega zla, ki se je pozneje trazlilo in se še razliva čez to nesrečno deželo. Po noči in po dnevi so pisali in tiskali slabe spise in jjh tajno in skrivaj razširjala po mestnih in ljudskih šolah. Brez vednosti
,"*Arišev in duhovnikov so eitali Otroci in učeča »e mladina te spise in na mlade, lahkoverne in nerazsodne duše je padala drzno pisana in Boga taječa hrana, kakor pade v pozni pomladni noči slana na komaj raze vele cvetke. In to dušno pašo so znali razširjati in predno so opazili nrtsrečo, je bila že Vsa Franco ska okužena. In da bi mladino hitreje pridobili za se, odtrgali so jo cerkvi in Bogu. V goreči iznajdljivosti so spoznali, da jim je v svrho pridobitve krvavo potrebna šola. Zato so obrnili vso svojo pozornost
Nečloveško zločinstvo Leon Czol-gosza, ki je takoj po izvršenem hudodelstvu odkritosrčno priznal, da je anarhist in da je z brezbožnim dejanjem izpolnil svojo dolžnost, je obrnilo na se pozornost mnogih krogov, ki se doslej niso brigali za počenjanja blaznih anarhistov in za njihove bedaste utopije. Brez razločka na narodnost, barvo ali vero, «o vsi edini v tem, da je izvršil anarhist Qzolgosz neodpustljivo, nesmiselno hudodelstvo, radi kojega ga je najstrožje obsojati, radi kojega je pa tudi najstrožje obsojati vso ono kliko, ki je Czolgosza dovedla tako daleč. Pozornost občinstva se je po umoru McKinleyem obrnila na vso ono kliko, ki je odgovorna za umor predsednika Združenih držav in naravno je, da so sedaj ti ljudje nočejo veseliti te pozornosti. Vendar preseza obnašanje teh ljudi v sedanjih dneh naše pričakovanje, vsi brez izjeme se obnašajo sramotno bojazljivo, kar kaže le preočitno da niRO posebno trdno prepričani o potrebah in okolnostik svojega prepričanja in da se prav oni, ki naj bolj kriče, ne marajo žrtvovati za svoja načela. Vse se skuša sedaj v teh dneh občne nejevolje zatajiti. Anarhisti hočejo biti samo filozofi, Ki se pečajo z ''vedo" in kf odločno obsojajo vsak umor. Socijalisti pa so odrekajo vsaki zvezi in sorodnosti « anarhisti.
Ta iajava socijalistov nam no zadošča, vrhutega je ne verjamemo, dasi radi pritrdijo, da je bojazljivo obnašanje /»pričo občne ljudske nejevolje in ogorčenosti nad vsemi prevratniki prav na mestu in času primerno. Ker so pa v novejšem času vstali med nami novi možje ali kakor bi dejal kak Sakserjev Gori-sek: ''možakarji napredka", ki hočejo tudi slo venskega in katoliškega delavca v Ameriki učiti "slovstveno in gospodarsko" socijalizma, je potrebno, da se ne uzadovoljimo z izjavo socijalistov, da nima socijalizem nič skupnega z anarhizmom.
Kaj pa je anarhija? Beseda pove vse. Po slovensko bi se prestavilo z besedami: brezzakonje, brezvladjo, nered, brezpostavnost. Sedaj žive v anarhiji samo divje zveri po gozdovih. Anarhistična filozofija pa zahteva, da se naj pogreznemo v to divjaštvo tudi mi ljudje. Poderemo naj corkvo io vero, Boga ni, pode-
remo naj države in vso oblast, ovr-žemo naj vso postave in vse pravice posameznikov, zavržemo naj zakon in rodbinsko življenje, skratka: vse dosedanje naprave naj se postavijo na glavo, ljudje pa naj žive kakor zveri, ustrezajoč samo svojemu naravnemu nagonu in individualnim potrebam. To je smoter anarhizma. Seveda so sredstva v dosego smotra različna, kar pa ne more biti dokaz, da nimajo vsi enega in istega namena. Kako skušajo anarhisti uresničiti svoje ideale, so že pokazali in prav živo nam je pred očmi umor McKinleya. Anarhistična "Free Society" je pisala, kakor smo že poročali: "Vladujoči krogi imajo v rokah vso oblast. Z lepa je nam ne bodo dali, ne preostane nam torej drugega, kakor s i l a. S silo torej se bodo anarhisti borili, za, svoje ideale in z bodali, revolverji in bombami bodo razširjali svojo "znanost", filozofijo anarhizma.
Kaj pa socijalizem? O tem smo v našem listu že mnogo pisali in prav sedaj se s tem podrobneje peča v prav poljudni obliki naš vrli so-trudriik g. F. L. K. iz Clevelanda. Vendar je navzlic temu potrebno, da ponovimo za boljše razumevanje na tem mestu nekaj že v našem listu objavljenih stavkov.
Sooijalizem zahteva pred vsem, da se uniči vso, kar se je doslej ra-mmelo pod besedo družba. Paine je rekel, da nasedanji družbi ni niti vlakenca, na katerega bi bilo možno privezati poskus poboljšanja. Baku-nin je isto povedal, samo, da je porabil drugo figuro. "Ne samo, da no pustimo kamena n'a kamenu, marveč moramo zdrobiti tudi kamenje v prah, da ne bo možno nikomur ničesar sezidati na teh razvalinah."
Anarhizem in socijalizem sta torej v razdiranju eno in isto. Seveda rabita vsak različna orožja, ali to imata skupno: oba zahtevata odpravo sedanjega družabnega in življenskega z i s t e m a. Prepričan in dosleden socijalist je tudi vedno vnpt in goreč anarhist in nihilist. Če bi to ne bilo res, potem bi ali ne bil dosleden, ali pa »i sploh ne bil socijalist in bi na poznal naukov in zahtev socijalizma.
Razvidno je tedaj, da so socijalizem odpoveduje anarhizmu pred javnostjo simo iz strahu pred javnostjo, ker je ta pod utisom hudo delstva v Buffalo in še vsa ogorčena nad 1 j udmi, kihrepene po brezvlad j u. Razvidno je pa tudi, da nam to za trjevanje ne zadošča in da se sooija-listis to izjavo prav ostudno in grdo lažejo ali pa so veliki nevedneži in psevdosocijalisti, k,i sami ne vedo kaj hočejo.
v meglah visi socijalizem! Toliko naj velja o Marxu in Ehgelsu.
2. Velika večina socijalistov pa zahteva ravnopravnost do zadnje kapljice krvi. Vsi moramo imeti popolno jednake dolžnosti, pa tudi pravice. Stern, Kantsky, Bebel, Liebkngcht neprenehoma tolažijo res tlačeno, a tudi zapeljano ljud stvo s to rešilno čarobno parolo! S tem ne kriče samo po jednakosti pred postavo, ampak po dejanski in vsestranski družabni jednakoprav-nosti. Zakaj pač jednakopravnost? Zato ker smo y resnici vsi jednaki! Najprej torej skupno last vse zemlje, vseh produkoijskih sredstev, potem po jednakopravno delitev pridelkov in izdelkov.
Vsak razsoden in pa meten človek je torej že s sodbo o njih na Čistem.
Socijalna vprašanja.
Nejednake pravico.
Sooijalizem zida vso svoje nauke prvotno na neosnovano in nesmiselno trditev, da smo si vsi jednaki, ali bi morali imeti jednake pravice. Pisal sem v 39. štev., da se bomo lož je umeli, kadar zamenjamo besedo jednakost s pravico, z jednako pravico. Ravnal sem se pri tem po besodah blagega papeža Pija IX., ki je že zdavnaj klical svetu, naj povrne besedam svoj pomen, svojo moč.
Nazori socijalistov o jednakih človeških pravicah se ločijo na zmerne in skrajne.
i 1. Zmernejša sta (prav za prav sta nekdaj bila) Marx in Engels. Ta dva socijalistična rovarja sta hotela, naj obstoji jednakost v odstranjenju vseh stauov človeške" družbe, samo delavci naj ostanejo in bodo vfci ljudje in samo po meri svojega deta naj si dele pridelke (Marx je pozneje spremenil nekoliko svoje nazore!) Glejte, komaj sta hujskača izrekla svoje mnenje, že je tudi podrta cela stavba! Kakor hitro si namreč delimo po meri dela svoje izdelke, smo že nejednaki v lasti teh izdelkov vsak namreč po Marxu in Engelsu dobi kar .je zaslužil; — potem tudi ne more dobiti nič tisti, kdor delati ne more, če je bolan, če je slaboumen, če je prestar za delo, če jc sirota. Pa poreko socijalisti, za te bodemo že skrbeli skupno; res, kako pametno rečeno, kajti potem že delo ni več merilo delitvel Kako visoko
Preglejmo so enkrat prav od blizu to njih bistveno trditev.
Žezadnjič seni pisal, da abstraktno govorjeno smo vsi jednaki, vsi imamo isto bistvo, telo in dušo; vsi srao jednaki, dokler ločimo človeško naravo od konkretnih (stvarnih) določb in okoliščin, ki se v njih resnično nahajamo. Vsi imamo istega Stvarnika, isti namen in konec, isti naravni moralni zakon, vsi smo udje veliko božje družine. Iz tega sledi, da so bistvenO dolžnosti in pravice za vse ljudi jednake. Vsak ima vodnO in povsod pravico, pravi Ca-tlirein, da se z njim po človeško ravna. Vsak ima tudi pravioo do strogo potrebnih življenskih pogojev. Iz toga pa še nikakor in nikoli ne sledi, da bi morali imeti vsi jednake življensk4 pogoje. t
Mi se pa v konkretnem* življenju menimo o konkretnem človeku, o Človeku, kakršen je v resnici z vsemi svojimi zmožnostmi, vrlinami, posebnostmi, nadarjenostjo itd. Ljudje torej so si v resničnem življenju jako nepodobni, nejednaki. Da, hvala Bogu, smo vstvarjeni po podobi božji! Hvala Bogu pa tudi, da ni narekoval sv. Duhu svetopisemskih besed kak s poboj nim in mo-rilnim poželjen jem navdihnjen anarhist. Anarhist bi bil gotovo zapisal v sv. pismo: "Naredimo si človeka po podobi satanskega veličanstva!" Res, res, bil je človek mnogo bolj podobem Bogu pred padcem, pred prvim grehom. Žalibog oskrunil je pa človek sam to božjo podobo s svojo nepokornostjo. Zato stoji tudi zapisano v 37. številki "Am. Slov.": Skupno imetje je samo na sebi boljše, če bi človek ne bil grešil." Še pred izvirnim grehom sta bila Adam in Eva stvarjena res po podobi božji, a s tem še daleko ni rečeno, da si dva človeka nista v ničemur nepo-dobna, tudi če sta si bistveno podobna! Po izvirnem grehu vsaj pa so postali ljudje jako nepodobni, jeden je boljši, drugi slabši., jeden močnejši, drugi slaboten, jeden pameten, drugi precej prievrknjen. In v tej zvezi sem se spomnil besed starega prijatelja izza šolških klopij, Horacija, ki je zapustil vsem l^j udam imenitno navodilo, namreč izrek: "Ne sutor ultra crepidam"; ali po kranjsko zavito: "šuštar ostani pri svojem kopitu!" — Bože mi, s sveto vero hočejo zakrpati peklenski anarhisti svoje razeafudrane duše in na.s pri tem blagohotno spominjajo resnice, da se Včasih colo njegovo satansko veličanstvo spremeni v belega angelja. Dobro ve satan, da se nihče rad ne pritisne k razbeljeni peči! — E, slabo gospodarijo sajasti anarhisti z besedami in načeli na trpežnem papirju, kako bodo še le počeli s krotkimi ljudmi?
Kako drugače nego z zavratnimi bodali in krogljami? In vsiljujejo se ti, ubogi slovenski trpinv za ne-poklioane in pozno došle voditelje ljudje, ki niti ne vedo ne, da se še ti aha j aj o potrpežl j i vi 1 j ud je na svetu, ki še tehtajo moč in pomen beB°d in pišejo po preudarku, ne po ne-ukrotnih anarhističnih možganih!
V resnici smo si zelo nepodobni. Ker pa nepodobni, imamo tudi ne-podobne dolžnosti, ne samo podobne, jednake. Če pa imamo nejed-nake dolžnosti, imamo tudi nejed-nake pravico. 1
Nepodobni smo si. Nekateri so nezreli otroci ali negodni mladeniči, drugi so krepk'i možje ali pa že oslabeli starčki. Ali naj imajo slabotni otroci iste dolžnosti kot krepki možaki, in slabi starčki iste kot čili mladeniči? Ali naj imajo bolniki iste dolžnosti kot zdravi ljudje, ali
ženske iBte kakor možki? Ali naj morda res torej delijo isto pravico vsi ljudje, tudi če nimajo istih dolžnosti]? Ali ne bode to največja krivica? Surnmum ius, summa iniuria (skrajna pravica, skrajna krivica) rekli so naši krščanski srednjeveški modroslovoi, ko še ni bilo duha ne sluha o peklenskem današnjem anarhizmu.
Mislimo si pa tudi, brez ozira na spol in starost, ljudi v istih okoliščinah. Tudi se tedaj so ljudje skrajno nejednaki, imajo različne nagibe, razne možgane, razne zna. čaje, razno zdravje, razno moč, različne potrebe; in po svojih drugih lastnostih so nekateri previdni, drugi neprevidni, nekateri zmerni, drugi podobni dolgorilasti nečisti živali, ti so zopet pridni, in delavni, oni pa polžastega značaja, nekateri lepo varčujejo s svojimi zaslužki, drugi bi zlahka pognali celo Rocko-fellerjeve milijone! In vsi ti ljudje brez razločka naj bodo vredni jednakih pravic, tudi če nočejo nič vedet? o svojih pravih dolžnostih? Res lahkoveren in pa slaboumen mora biti človek, ki naj ima socijalizem za resen nauk. Zato pravi o. Pesoh, da se komaj še dobi bolj smešna izmišljotina ket, je hvalisana socijalistična "jednakost" vseh ljudij.
Toda, oporeka socijalist, dajte nam jednake šole brez izjeme. Saj jih imate, vsaj po večjih mestih. Zakaj pa navzlic šolanju ostanejo navadno butci, zakaj čutijo tudi še potem jedni take potrebo, drugi drugačne, zakaj ostanejo jedni slabotni, drugi si pa ravno v šolah utrdijo zdravje s taisto primerno telovadbo, zakaj ostanejo otroci istih starišev pri jednakem šolanju tako različni v delovanju, nagibih, obnašanju in znanosti? Zakaj je postal Leon Czolgosz morilec, zakaj pa ga njegov istotako izšolani brat obsoja in se ga sramuje? — Toda, zopet se oglasi socijalist, človek se bode vse drugače razvil do socijalistične dobe, ali ga bodemo pa mi razvili. Mi pa pravimo, nejednakost ljudij se jo v zgodovini po izvirnem grehu se vedno ponavljala in se še ponavlja, dokler ni človek drugače prisiljen od vnanje nasilnosti. (Razume se, da nas vnanja sila ne narodi notranje jednakih!) Mi se pečamo z zgodovinskim človekom, zgodovina pa se dokaže samo z zgodovino, ne s pajčevinami, ki se napredejo v soci-jalističnih ali pa v anarhističnih možganskih štrenah. Kadar bode torej v svoji brezdanji ošabnosti socijalizem razvil človeka do obljubljenega rajskega napredka, takrat bodemo tudi mi sedaj drugačemi-sleči radi priznali človeku večjo jednakost. Dokler se pa to ne zgodi, veljajo besede pesnikove, da smo presti, tudi če že v okove okovani!
Konečno naj govori o tej jednakosti o. Cathrein sam:"Vedno bodo na svetu nevedneži, in ?ato tud i učitelji; ali naj imajo učenci in učitelji iste pravice? Vedno bodo aa svetu vajenci in torej tudi mojstri; ali naj bodo med njimi jednake dolžnosti in pravice? Vedno bodo na svetu
T he ni so bodo v Londonu poglobili za 30 čevljev, kar bo veljalo $8,249,190.
3 0 0 citron iz sredozemskih dežel da samo 20 unč soka, 300 kalifornijskih citron pa 27 unč.
L a n s ko loto so naturalizirah na Angleškem 581 tujih poddani-kov. Med temi jih je bilo 212 Rusije.
Pri gradnji žleznio i" tramvaja v Meksiki porabljajo m»-terijal le izključno iz Združenih držav.
Prvi top, kije metal « smodnikom krogljo, so uporabili v Metru leta 1324, prvo puško n* smodnik pa v Perugia leta 1304.
Na otoku Bardsey, ki le*1 blizu polutoka Lloyn v grofiji naroon, je najmanjša državanasv®-tu. Prebivalcev ima samo 77 in vendar imajo svojega kralja, ki jo isto-časno župan, učitelj, duhovnik p®' licaj, sodnik i. t. d.
Sen začno in anarhisti 5' no ter socijalistovsko časopi*)0 dolži sedaj drug drugoga krivde p*' umoru McKinleya. Senzaono prav«» da anarhiško in socijalistovsko S4*" je raaburljive duhove na kri vlad* jočih, nasprotniki pa so trudijo dokazati, da največ hudodelcev napravi želja po slavi in da si najv»^ političnih in strankarskih morilo®* hoče zagotoviti, slavo in ime v zg®'. dovini. Piedsednik Roosevelt je bil sam mnenja, da senzačno časopi»je mnogo zakrivi, ker opisuje vsakega hudodelca kot junaka in piše o vs»' kih podrobnostih njegovih kakor ® zgodovinsko važnih činih slavnil1 mož. Po našem mnenju imata ol*> prepirajoči si stranki pravo. Oboj® časopisje tepta vero in vsa človeška čustva ter izigrava najnižje Človeške instikte. Kdor seje veter, nje vihar, pravi pregovor.
i*
bolniki in oslabeli starčki, torej tudi zdravniki, kirurgi in bolniški strežniki; ali naj jim priznamo jednake pravioe in dolžnosti? Zmerom bode na svetu poljedelec, kupec, obrtnik, učenjak in umetnik; ali naj imajo vsičisto jednake Življenske pogoje?"
Sicer pa dobW» vem, g. urednik, da se sooijalist in anarhist ne dasta spreobrniti k zdravi pameti, in naj jima človek se tako fino in logično dokazuje. Zlasti anarhist pozna samo logiko revolverja in kroglje vsaj številk debele. Spreobrne pa se anarhist samo kadar so obesi, kot so je obesil Bresci, morilec laškega kralja. In morebiti bode tudi boljše čutil Czolgosz logiko in zdravo pamet, ko se mu bodo otrinjale vse premične in nepremično zvezde na električnem stolu. Dobro je dejal oni dan neki ameriški general: "Nedajmomiru anarhistom tostran pekla!"
Cleveland, Ohio.	F. L. K.
"ZokA.", ateistični in anarhistični list v Ohicagi so v svoji zadnji številki zopet sramotno-grdo norčuje iz božje previdnosti, božje pomoči, božje volje in Roga sploh. Pomilujemo take Slovonco, ki či tajo tako bogokletno pisarjenje. Vi anarhisti in bogatajci si pa zapomnite, da stari Bog 5« živi in da še miga njegov prst.
Zanimiv preglod, kolik® prejema kak vladar na dan pošt®« to je pisem, časopisev in zavoj«T» je objavil nedavno pariški "Matin • Iz tega posnamemo, da dobi najv«® pošiljatev sv. Oče Leon XIIL sicer prejme povprečno vsak d»" 22,700 pisem, časopisev. Za vspre' jemanje in odgovarjanje teh pisei»» je nastavljenih 40 uradnikov invs»k ima še dovelj dela s približno ^
pismi na dan. Angleški kralj Edvard
VII. dobi na dan po 1000 piše«0' katere večinoma vse sam pregled*' Oar in nemški cesar prejmeta dan po približno 600 pisem. I49'1 janski kralj prejme na dan po 5®" pisem, avstrijski cesar po 300 konečno holandska kraljica Vilj0'' mina po 50 pisem na dan. Dva vladarja pa sta glede pisem še posebi'0 znamenita. Monakovski knez prej",e namreč vsak dan po več piseni» v katerih ga prosijo na posodo dcnftf ja in portugalski kralj dobiva tud1 tudi vsak dan po več zanikujocf1 odgovorov od oseb, katere je 'tv * pumpal."

Večkrat io se že prepir*1 po časopisju, na katerem dolu sv®'* največkrat dežuje. Pariška astro"0' mična družba je sedaj izdala "e kako štatistiko, po kateri p*d® južni Ameriki največ dežja in s'0®' v visooini 1670 milimetrov, v Affl ki 825 milimetrov, v severni A"18 riki 730 milimetrov, v Evropi i,avn<> toliko, v Aziji 553 milimetrov najmenj v Avstraliji, namreč s»",<j 520 milimetrov. Ako hočemo dognati natančno količino d®«®

nice, moramo pomnožiti naved®" številke z obsežnostjo zemeljski površja dotičnih zemeljskih del Potom takega razračunjenja 80 J dognalo, da je padlo v minulem 10 na atlantskem oceanu in v sredo«®^ skem in vshodnem morju 57 ^ ^ jonov kubičnih metrov dežja,lU tem, ko ga je padlo v veliko v® ' tihi ocean samo 20 milijonov, v dijski 18 in v polarno vodovj® milijonov kubičnih metrov d®:*) 122.000 milijonov kubičnih ntt®1,1^ vode pride vsako leto na z®11® ^ potom dežja in snega. Od'tog*^ zlije na leto v rekah v morje 25» milijonov kubičnih metrov vode-
I	I ) a	/	i
Inkorporirana v državi Illinois dno 12. jail. A, D. 1898; URADNIKI:
jVsednik: Ajcrotf Nbmanich, cor. Scott <fe Ohio Sts., Joliet, 111. j0<ipred8ednik: John R. Stkrbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich ' Tajaik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. !.',• Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, III. ^gajnik: Anton Go lob its a, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. ""kovni vodja: Rbv. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, no.:. 4 Anton Štefanič, Bok 852, Soudan, Minn. ' [ Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. *Wnon- (	Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
odbor \ Jomn Gkahhk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. ! ' ) Anton Fir, 1-2329 Parmel Ave., West Pullman, 111.
Pravn' ( Mihakl Skkbb, .1220 St. Clair St., Cleveland, O. ■ I Hbor I JoKls Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. - -r " I Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. PriEiyn. ( ^Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111.
i Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. j ednotinega tajnika {M. Vardjan-a) po svOjem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse'stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedOOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopnika (delegatu) m po nikomer drugem.
Pristopili so:
& 4ruStvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Fr. Nučič 3932 roj 74 »pr. 12. sept. ».«.I71u.
*	d'u5tvu sv Roka 15 Allegheny, Pa. Franc Tomec 3233 roj '82, Franc Mihelič
*	.«34 .roj '77, Andrej Novak 3235 roj :03, spr. 15. sept. '01.	D-.8-®' » 4r^tvu sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Rudolf Sajevic 3230 roj '83, Andrej Oblak
roj Mihael Mete?. 3238 roj '82, Jožef Miklavčič 3239. roj 82, Franc v . vodnik 3240 roj '76, Matevž Ferlan 3341 roj '80, spr. 10. sept. '01. D.š. 100 u.
4r,^tvu Srca Jezusa 54 Hibbing, Minn., Marko Podbregar 3242 roj 1800, Matija t, «užikar 3243 roj '59, spr. 15. sept. '01	Dr„u*tv° St?Je 26 tud£T"
•^Uštvu sv. J»žef» 7 Pueblo, Colo., Alojzij Marolt 3244 roj '78, spr- 14. sept. 01.
Društvo stoje 174 udov.
i^tvusv. Jožefa 12 Forest Oity, Pa.. Ant. Opeka3245roj 09, sp. 7 sept. D.S. 160u. Mr«5tvu sv. Janeza Krstnika ll Aurora, 111., Janez Skul 3240roj '73. spr. 24. sept k	Društvo šteje 19 udov.
*	^tvu.sv. Vida 25 Cleveland, Ohio, Jane/. Šuštaršič 3247 roj '82, Janez An/.lin
®48 roj '77, Anton Zupančič 3249 roj '70, Franc Mauc 3250 roj '02, Janez Svete Jr roj '60 spr 10 sept '01	Društvo šteje 183 udov.
^uštvu Jezus Dobri Pastir 49 Shapsburg, Pa., Jure Zarkovič 3252 roj '81 Leop. H ,.%ina 3253 roj '78, spr. 23. sept -01.	a, Društvo »tej« 37 udov.
*	d|,«»tvu sv. Janeza Krstnika 14 Butte, Mont., Janez Skod ar 3254 roj 78 Jakob
Plut 3255 roj '08, sprejeti 21. sept. '01.	Društvo šteje 77 udov.
Prestopili »o:	'
*	*r^tva sv. Frančiška Seraf. 46 Greater New York k društvu sv. Jožefa 57 Brooklyn N Y Jožef Kobe 2073, Valentin Vaupotič 2705, Alojzij Cesarek
Ignacij Starin 2008, Franc Starin 2007, F. G. Tasotti 2069, 20. sept. 01.
^	'	1. društvo »teje 13 udov, II. 10 udov.
1 ®'uštva sv Cirila in Motoda4Towor, Minn, k društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. <J,l	Grandovec 2925, 12. sept. '01.	I. dr. š. 220 udov, II, 172 udov.
"'uštva sv Jožefa 16 Virginia Minn, k društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Ant. <M Grebene 1157 17. sept. '01.	I. društvo šteje 135 udov, II. 173 udov.
""ruštva »v. Barbaro 23 Drill, O. k društvu sv. Vida 25 Cleveland, O. Andrej Hočevar 2615 10. sept. '01.	1. društvo Šteje 27 udov, II. 180 udov.
,	Suspendovani udjo zopet sprejeti:
t J^tvu V. sv. Flori j ana 44 So. Chicago, 111. Jan. Lavrič 23. sept. D. š. 03u. "»Uštvusv. Vida 25 Cleveland, O. Anton Adlor 1339, Stefan Oberstar 1300 10. s«pt. '01.	Društvo šteje 185 udov.
Suspendovani:
društva, sv j0žefa 2 Joliet, 111. Jurij (Irene 205, Jožef Grenc 2796 19. sept. <,. 1901.	Društvo štejo 193 udov.
Od ®ruštva sv. Štefana 1 Chicago, 111. Janez Drašlor 41 17. sept. '01. D. š. 77 u.
* druAtva sv. Jan Krst. 14 Butte, Mont. Janez Pezdirc 991, Stefan Stefanac 1019 Od saPt. '01	Društvo šteje 75 udov.
društva sv Jožefa 43 Anaconda, Mont. Jane/. Gozdanovič 1992 18. septembra 1901.	.	Društvo štejo 72 udov.
Odstopili so:
(u "Mtfva sv. Jožefa 2 .loliet, III. Simon Konto 121 19. sept. '01.	D, š. 195 u.
<W ruS(-va Jezus D. P. 49 Sharpgburg, Pa. .T. Kroteč 2102 22. sept.	D. š. 36 u.
u društva sv. Jožefa 53 Waukogan, 111. Jož. Novak 2238 23. sopt.	I), š. 117 u.
Izločeni so:
a! društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Matija Stukel 208, Jan. Čičak 81 !). spt. 195u. 0(| društva sv. Jožefa 55 Crested Butte, Colo. Jan. Simonič 2745 20. sopt. 19u. društva sv. Janeza Krst. 20 tronwood, Mich. Lovrenc Pešol 2542, Fran Kočevar '217 21. sept, '01,	Društvo šteje 38 udov.
Pristopilo soproge:
društvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Julijana Novak 1574 roj '07, sprejeta 15. k S9Pt. 1901	Društvo štejo 35 soprog,
društvu sv Jožefa 21 Federal, Pa. Ivanka Vodnik 1575 roj '80, Ana Ferlan 1570 '84, Frančiška Obet 1577 roj '82, sprejotv10. .sopt. '01.	D. š. 06 spg.
ril»tvu sv. Vida 25 Cleveland, O. Rozalija Zlajpah roj '82, sprejeta 10. sept. 1901.	Društvo šteje 95 soprog.
Prestopilo soproge:
<J'J druStva sv. Frančiška Seraf. 40 Greater N. Y. k društvu sv. Jožefa 57 Brooklyn Y. Neža Cosarek 1410, Marija Starin 1413. Neža Tassolti 1414 Marija Sta-, r,n 1416 20. sopt. 01.	drtt8tvo Ht8Je H 4. soprogo.
Suspendorano soproge:
J} ^uštva sv. Štefana 1 Chicago, III. Ana Drašlei- 80117. sept. '01, D. Š 41 spg. C	sv Jožefa 2 Joliet, 111. Marija Grenc 134 19, sept, '01. D š.115 spg.
'»drustvj sv. Janosa Krst. 14 Butte, Moot. Katarina Pezdirc 704, Marija Stefanac '19 20. aept. '01	Društvo šteje 60 soprog.
Odstopila soproga:
0,1 društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Ivanka Konto 87 19. sept, '01. D. š. 116 spg,
Izločena soproga:
aruštva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Ana Čičak 90 19. sept. '01.	D. š. 115 spg
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS.
J. Num. jo namreč odposlal gover-nerju sledečo brzojavko: "Po mojem mnenju je nujno potrebno, da se odpošlje sem vojaštva, ker sicer ne bo mogoče več vzdržati reda." To brzojavko jo odposlal sodnik Num še lo potem ko je večja gruča dobro oboroženih štrajkarjev napadla stražeče oddelke. Štrajkujočl delavci so bili dobro oboroženi in organizirani prav po vojaško. Razpostavili so se v bojno vrsto in so streljali proti premogovnikom in napravili ogromno škodo. Spočetka so bili oddaljeni 500 yardov, pozneje pa so se približali na trideset korakov in straže so jo pobrisale.
Kranjci o Ameriki.
i l
lz delavskih krogov.
pjV1urg, P a., 23. sep. —
. oa«eduib Shaffer jo izdal okrož-
lc<» na	i .
. tftrj d v^ie podrejene untje, v ka-
| d0v veduje na kratko vso zgo-
^ltraika in pa pogoje, pod
'»io® lni1 ,e štraik končal. Okrož-
«kr • 0 tako3 odposlali na vse
lile * ' n kraievna unije. Predsed-
SHagfer se tolaži v oklicu, da
bi bila Amalgamated lahko izvoje-vala zmago če bi se bila nekoliko bolj naslonila na druge delav ske organizacije, zlasti na American Federation of Labor. S pogoji ka-tere so sklenili ob končanju štrajka se bomo v prihodnji številki podrobneje počali.
M a d i s o n v i,l l e, K y. 23. sept —• Governerja so prosili, da bi po slal milioo, ker se boje izgredov štrajkujoeih premogarjev. Sodnik
Večkrat so oglasi v kranjskih časnikih kak usmiljen Slovenoc, ki ve grozno veliko povedati, kako neusmiljeno hudo se godi nam ameriškim Slovencem, dasiravno mu je o naši deželi in naših razmerah toliko znanega, kakor o tretjem predmestju pekingskem. Tako pomiluje v "Slovenskem Narodu" nek Ne-slanec Slovence, ki pridejo prvikrat v Ameriko, češ, da tu bivajoči rojaki sicer nekaj skrbimo za nje, a vse premalo. Potem piše: "Veliko nezgod trpe ti uaši Avstrije siti ljudje. Dostikrat padejo goljufom v roko, ki jih izro-pajo: Čestokrat morajo nazaj in tudi po subu, predno so na delo prišli. Hoditi morajo okolu, da koga najdejo, ki jim kako pismo spiše;"
Zdaj pa vprašamo: kdo jo temu kriv? Tukajšnji Slovenci ne; mi storimo za sem došle rojake, kar največ mogoče. Ali smo mi krivi, če se niso naučili brati in pisati v kranjskih šolah? Dela sove ne moremo vsakemu preskrbeti, kakor tudi "SI. Naroda" lastnik ne more vsa'c i dan ■/, golažem napasti lenih ljubljanskih barab.
Kdo je temu kriv? Tom i ste krivi vi kranjski časnikarji in cisti a<lvo: katje, no tarj i in duhovniki, ki ucpodučite Slovencev zapuščajočih svojo domovino, kam uaj se obrnejo in kako vedejo, da no bodo trpeli škode, BHokranjci so do malega že vsi v Ameriki, drugi Dolenjci prihajajo vodno Številnejše, zdaj so se začeli tudi Gorenjci trumoma seliti. Letošnje leta je šlo samo z ljubljanskega kolodvora vsaki teden povprečno 50 slovenskih izseljencev v Ameriko. Pa, ali je žo kdaj kak kranjski časnik dal kak dober svet izseljencem? Nikdar in nikoli. Urednik našega lista je že pred sedmimi leti v "Koledarju" družbe sv. Mohorja priporočal, naj bi slovenski domoljubi osnovali društvo v koriHt izseljencev, kakor jih imajo poleg Angležev in Ircev, Švedov in Francozov tudi Čeh,i, Poljaki in Slovaki, pa kaj se je zgodilo? Nič, prav nič!
Amerik. Slovenec" je .že opeto-vano naglašal, kam naj se seli naš narod, k,ako naj potuje, kako odgo varja priseljevalnemu odboru, da n< bodo koga poslali nazaj itd. Takisto stdril večkrat tudi newyorski
bodetc vi in nihče drugi kot vi krivi materielne in moralne nesreče slovenskih izseljencev.
"Slov. Narod" jadiknje tudi nad tem, da manjka v Ameriki slovenskih konzulov. Mi bi ne imeli prav nič proti temu, če nastavi avstrijska vlada v vsaki slovenski naselbini svojega konzula, vendar povemo na vsa usta, da konzulov prav nič ne pogrešamo. Spravil se je tudi nad chicaskaga poslanika Schwegel-na ter ni u očita, da ne postreže rojakom, kakor bi moral in da ne zna slovenski. To očitanje je neresnično, kdor je imel kdaj s Schwegelnom opravka ve, da je jako postreŽIjiv in prijazen gospod in da govori z vsakim Slovencem v slovenskem jeziku. Mi, ki poznamo Schwegelna, lahko rečemo, da je slovnične slovenščine baš tako zmožen, kakor od Ne-slanca iiasve-tovani konzulski kandidat Mr. Sak-ser v New Yorku.
Še jedno neresnico moramo pribiti. "Slov. Narod" piše, da naši ljudje pridejo nazaj, malo jih ostane v tujini. Mi, ki poznamo razmere, vam povemo, da izmed 100 Slovencev, ki pridejo v Ameriko, jih ostane tukaj najmanj »0. In ko bi se naši rojaki selili sem tako, kakor drugi narodi, namreč z družinami in takoj z namenom, tu si napraviti svoj dom in postati ameri-kanski državljan, potem bi celo no potrebovali ne konzulov ne nika-koršnih drugih avstrijskih zastopnikov.
]0
"Glas Naroda". Pa mislite, da to kaj pomaga? Nič. Prosti narod ne čita naših listov, kar mu ni zameriti. Zameriti pa je omikancem in vodi teljem naroda, ki se nočejo podučiti o naših razmorah, da bi zamogli ko ristiti ubogim in nevednim izseljencem. Le par žalostnih dokazov.
Nek posestnik iz ljubljanske oko lice je hotel v Ameriko, da bi kaj prislužil in poplačal svoj dolg. Pradno je šel z doma, j« stopil k svojemu advokatu tor mu naznanil svoj načrt. In učeni dohtar jo dal očala na nos in povedal .kmetu, da ko pride v Ameriko, naj gotovo pove, da ima delo že zagotovljeno neki tovarni. Mož jo res storil tako in komisija za naseljence ga je vrnila nazaj, ali kakor vi pravite, poslala po šubu
Drugi slučaj. Nedavno je prišla u«ka žena doma blizu Novega mesta sem za svojim možem, ki je bil Že več let tukaj. Predno jo odpotovala je obiskala svojega g. župnika. Ta jej je najprej prigovarjal, naj nikar ne hodi tako daleč, ko pa je videl da žena vendar lo pojde, jo je vpra šal, v kateri kraj da jo namenjena, Žena odgovori: "V Joliet." Župnik pa jo zavrne: "Tje pa vendar ne ho dite, tam ne bodete nič opravili tam so sami Kranjci in sami pi janci!".. Dokler bodete na Kranj skem ljudi tako učili, tako dolgo
Avstrija in Meksika.
kor običajno. V glavnem mestu je ogovoril predsednik Disiz z balkona zbrano množico in je napil neodvisnosti. Zvonil jo tudi oni zvonec, s katerim je župnik Hidalgo zvonil v Dolores v noči 15. septembra leta 1810., ko je klical Meksikance na boj za prostost in neodvisnost. Dva dni so trajale slavnosti v spomin osvoboje no samo od Španske, marveč tudi od Krancoske, ki-je skušala us i liti Maksimilijana na prestol.
Vendar pa so pri teh slavnostili se skrbno ognili s tinim taktom vsemu, kar bi morda lo količkaj razža-lilo navzočega zastopnika Avstrije.
Da so si vrli Meksikanci konečno vendar-lo pridobili neodvisnost, zato si je poleg znane državniške spretnosti našega Sewarda največ zaslug stekel sedanji predsednik in tedanji general Diaz. Ta mož je bil med najhrabrejšimi boriloi za osvo-bojo, vendar ni bil prav nič zapleten z umorom nesrečnega Maksimilijana. To ga jo tudi usposobilo, da je bil najbolj opravičen začeti prijateljsko zvezo med Avstrijo in Meksiko, kateri drŽavi sta vsled zastarelega sovraštva trpeli občutno škodo. Prodsednik Diaz je razumen državnik in vsestransko sposoben, priljubljen in takton mož.
Atentati.
19. junija 1867. so ustrelili zmagoviti Meksikanoi po b'ranOozih zapeljanega in na cedilu zapuščenega nesrečnega brata avstrijskega cesarja meksikanskim cesarjem proglašenega Maksimilijana. Od tistega
dne naprej je bila pretrgana vsa di-plomatična zveza med avstrijsko in meksikansko vlado. To razmerje pa gotovo ni bilo na korist trgovinam omenjenih dveh držav. To se je že večkrat povdarjalo, lotos pa so se napravili spravni poskusi, o katerih smo svoječasno poročali. Avstrijski cesar je imenoval takoj po blagoslovijenju spominske kapelice priQueretaro poslanika za Meksiko. Na to odlično mesto je bil poslan grof Hohen wartGerlachstein, ki je po rodu Kranjec. Ta je dospel začetkom septembra v Meksiko in septembra se je predstavil na gradu Cliapultepec pri glavnem mestu predsedniku Diazu in mu izročil listine s temi-le besedami:
'Po ukazu mojoga najvišjega gospodarja se bodem. trudil krepiti in pospeševati prijateljsko razmerje med našima državama. Prepričan sem, da se Avstroogerska in Meksika bodeta trudili tako srečno začeto prijateljsko razmerje še bolj spopol-njevati. Ko sem se prepričal o cvetočem stanju v vaši državi, ki je tesno spojeno z vašo svetlostjo gospod predsednik, obračam se za podporo pri izvrševanju svoje na loge do vase osebe. Edino željo imam in U je: da bi vestno izpolno-val od njegovega veličanstva cesarja in apostolskega kralja dano mi na logo irt da bi zdatno podpiral med sebojne interese obeh držav."
Predsedniku je naznanil istočasno da mu je cesar Fran Josip podelil iz posebne naklonjenosti veliki križ reda sv. Štefana, na kar se je le-ta zahvalil s sledečimi besedami.
Posebno zadovoljstvo mi je bilo »lišati o Čutilih, katere goji vas vzvišeni vladar za našo državo. Ista čutila navdajajo tudi mene glede vaše državo in glede prijateljskega razmerja, ki je zavladalo med obema državama. Vaše ponujane moči za vzdrževanje prijateljskega razmerja bodo našle vedno mojo in naše vlade podporo, kakor tudi simpatije celega naroda. Zelo častno redovno odlikovanje hočem z velikim vose ljem svoječasno vsprejeti, kakor hitro mi podeli zato dovoljenje naš uacijonalni kongres, kakor predpi nuje ustava in ne dvomim, da bodo uzrli tudi zastopniki naroda v tem aktu vašega veličanstva željo, da bi se prijateljsko razmerje mod obema državama na obeh korist le vedno pospeševalo."
Oba ogovora ja javnost in časopisje zelo pohvalilo.
15. septembra pa je praznovala republika iueksikanska obletnico neodvisnosti m to z istim sijajem, ka-
Zgodovina je polna atentatev na razne vladarsko osebe in mnogo krvi s« je prelilo tokom tisočlotij pri raznih zavratnih napadih. V zadnjih 50. letih se je število posrečenih in ponesrečenih napadov znatno pomnožilo, kar jo vsekakor lo preoči-ten dokaz, da pada človeštvo v neko globočino, v kateri so ni nahajalo niti tedaj, ko še ni bilo ne krščanstva in ne "pravečloveškeprosvete". Napad Czolgoszev na predsednika Združenih držav je prvi v tem stoletju in Bog daj, da bi bil tudi zadnji.
Od leta 1848 do 1878 naštejemo 28 napadov na razne vladarske ali pa v visoki državni službi stoječo osebo. Le malokateri teh napadoval-cev pa je dosegel svoj namen, Na Napoleona III. so streljali večkrat zaporedoma, a vendar je umrl nazadnje v postelji. Na Friderika Viljema VI. so streljali lota 1851 dvakrat zapored in vendar je srečno ušel nasilni smrti. Ravno tako so je izjalovil leta 185» nameravani napad na Viktorja Emanuela; kralja Ferdinanda neapoljskega pa je ustrelil leta 1856 neki vojak. Avstrijskega cesarja Frančiška Jožefa je napadel neki Oger z nožem, a ga ni umoril, ker je zaponka na ovratniku obvarovala vladarja morilčevega
bra 1878 in Passananti 22. aprila 1897 v Neapolju.
Razven teh uapadov je bilo še več drugih poskusov. Tako so napadali, angleško kraljico štirikrat; na srbskega Milana je streljal Markovič 23. oktobra 1882. Ruskega carja Alekjandra 111. so poskušali umoriti marca in maja 1887. Emira afganistanskega so napadli 28. decembra 1888, brazili jskega Pedra je napadel Volti 15. julija 1889, italijanskega ministra Crispija 16. junij:* 1894, Feliksa Faure 1896, grškega-kralja Jurija in njegovo hčer 26. februvarja 18»8 in v Bruslju je napadel mladi Sipido 4. aprila 1000 sedanjega angleškega kralja, tedanjega prestolonaslednika princa waleskega.
McKinley kot kadilec.
orožja. Špansko kraljico Izabelo je
napadel leta 1856 Fuentes, na grškega kralja pa je streljal neki dijak lota 1862. Predsednika Združenih držav Abrahama' Lincolna so bili ustrelili 15. aprila 1865, Alfonza VII., španskega kralja, pa so napadli 1878.
Od tega leta naprej pa so dosozali nečloveški napadovalci skoro vselej svoj namen in se jim je atentat večinoma vsakokrat posročil. Aleksander IL ruski car je bil umorjen
1.	marca 1881., dasiravno se je bilo že poprej ponesrečilo nanj 5 napadov in sicer: 4. aprila 1866, napado-vaiec Kora Kosov, 6. junija 1867, napadovalec Borezovski v Parizu,
2.	aprila 1874, napadovalec Aleksander Solovjev v Petrogradu, 18. novembra 187», napadovalec Hartman, jo razstrelil železniški tir in 5. fe-bruvarija 1880 v zimski palači. Predsednika Združenih držav Gar-ficlda je ustrelil Guitoau 2. julija 1882. Lorda F. Cavendisha in F. H. Barkea so umorili v Dublinu 6. maja 1882. Predsednika Francije Sadi Carnota je zaklal drzni Cascric 24 junija 1894. Bulgarski ministrski predsednik Štamhulov je bil pobit 16. julija 1805. Perzijski šah Nas-redin j« bil umorjen po Resi Molah 1. maja 1.896., španskega ministrskega predsednika Canovasa je ustrelil Golli 8. avgusta 1807., predsednika Uruguay gesp. lviarte Borda je ustrelil neki častnik iz redno armade, cesarico Elizabeto avstrijsko je zaklal nesrečni Luccheni 10. septembra 1898. in 20. julija 1900 je v Monssi anarhist Bresoi italijanskega kralja Humberta, na katerega sta se bila Že poprej i zjalovila dva napada; Acciaritto ga je napadel 17. novem-
Pokojni predsednik McKinley je bil, kakor jo znano, strasten kadilec in jo celo na smrtni postelji, dan , po operaciji, zahtoval cigaro. Sedaj pa se pripoveduje o njem tudi to-le značilno dogodbico:
Ko je McKinley potoval po Ohio kot kandidat za governorsko mesto in je ob tej priliki imel agitatorič-ne govoro za svojo izvolitov, je dospel tudi v mesteoe Oberlin, kjer je nek kongrogaoijonalističon zavod. Ta zavod je tudi vse kar mestec« vzdržuje in od eesar živo mostni prebivalci, zato pa tudi prevladujejo nazori tega zavoda vse javno Življenje v mestecu Oberlinu. Profesorji toga zavoda so pa že bili od nekdaj veliki puristi. Opojne pijače so bile tam nepoznana stvar in tobak je bil strogo prepovedan.
Ko je torej dospel sem kandidsvt za governesko mesto gospod McKinley, se je nastanil pri ravnatelju zavoda gospodu profesorju Monroe* Ko sta povočerjala, sta sedela na. verandi in kandidat je potegnil iz žepa cigaro, jo priščipnil in del v usta z običajnimi oprostilnimi frazami: "Saj dovolite, da kadim!"
Profesor Monroe pa je bil vos iz sebe. Že misel sama na sobi, da se drzne kdo v Oberlinu govoriti o kfc-denju, mu jo prišla tako nepričakovano, da ni vodel kaj odgovoriti. Nasproti svojemu gostu in že v kongresu Združenih držav proslulemu možu se ni hotel skazati neu|judno-ga, občnemu in javnemu zaničevanju so pa tudi ni maral izpostaviti, katero bi bilo sigurno sledilo, čo bi bil kdo opazil na ravnateljev) verandi kadilca, pa naj je to sam kandi-didat za governorsko mesto.Po kratkem razmisljevanje je odpeljal gospoda McKinleya v drugo nadstropje, kjer je bil na vrt obrnjen balkon. Tu jo zamogel kadileo neopazen uživati tobakovo zelišče. Ko tako nekaj časa kadi, se ozre instiktivno po kakem pljuvalniku, a zapazi na svoje začudenje, da ga nikjer ni.. Tudi profesor mu jo zatrdil, da tako priprave, ki služi samo kadilcem in "čikarjem", ni v vsem mestu. No in konečno so prinesli kot nadomestilo vedro, ki služi za prinašanje premoga.
Dva dni pozneje se je sešel McKinley z svojim prijateljem J. M. Taylorjem, tovarnarjem lončenih pljuvalnikov. Povedal mu jo o vsem dogodku in pripomnil, da bi bilo dobro poslati v Oberlin par zabojev pljuvalnikov. Taylor je uporabil to šaio in je res posla) tako blago tja, ne da bi kaj sporočil od koga.
Nokitko let« pozneje je prišel MoKinloy zopet v Oberlin in sonar stani 1 zopet'pri gospodu profesorju. Takrat je bil žo governor. Po kosilu jo zopet sledila cigara v drugem nadstropju na vrtnem balkonu. "Ljubi Monroe," _ pravi McKinley, — "ali še vedno nimate pljuvalnikov?" — "Pa ros smešno," — pravi ta, — "takoj po vašem od hodu smo prejeli cel zaboj te prfc prave, pa ker nismo vedeli kam so njimi, je žena nasadila vanje cvct-lico."
, In governor McKinley je moral zopet uporabiti železno vedro, ki jc sicer služilo za prinašanje premoga.
"porabil sem dve steklenici Se-vorovega St. Gotthard olja in ozdravljen sem vseh bolečin. Delujoče je zdravilno v vsakem osiru." Ana. Horalc, Passaic, N. Y. Odstrani vse bolečino v mišicah, hrbtu, rovmit--tizem, grlu in vse oteolino in prisade. Cena 50c.

"Kdaj greš pa nazaj?" vpraša zopet Primož.
"Kaaaaj?" ' ''Kdaj greš nazaj?" zopet Primož vleče pipo iz žepa.
"Saj pravim, dane kadim. Nekoč mi je bilo okradenih pet funtov tobaka in potem sem se zarotil, da nikdar več ne bom kadil in — zdaj res no. Vsak dan prihranim štiri krajcarje, veš, trda mi gre včasih za denar."
"Ali piješ kaj, piješ?"
"Pijem?.. ..Nič".
Kako pa živiš!"
"Spim pa pri sosedu na slami, po zimi pa notri."
"Jaz pravim, kako živiš, če nič ne piješ in ne kadiš; človek te razumi!"
• 'Kaj suh! Saj sem dolg in močan, pa take-Ie reve, kakor si ti, se no bojim, pa štirih tudi ne."
Primož ga ostro pogleda, a Lenart se ziblje pod košem dalje in iz-teguje bolj in bolj svoj dolgi vrat.
"Kaj praviš, fcli bo vreme?"
"Kaaaaj?"
"Vreme, vreme, kaj praviš?"
Lenart se ozro.
"Vreme? Bo, bo. Onokrat me je močil dež".
"Aha. Nagaja rad. Kaj pa delate pri vas?"
"Žanjemo in kosimo."
ICrošnjarja umolkneta. Lenart ni imel navade spraševati, bil je tih, molčeč, a Primož ni utegnil, kor mu je pohajala sapa zaradi urne hoje. In hitela sta dalje, oni z dolgimi koraki, a ta z drobnimi, čoz dolgo časa načne Primož:
"Kaj praviš, ali bo danes dobra s črešnjami?"
"Borne, dobra, dobra." , ,.,...■
"Veš, gospoda mnogo dobrega sne."
"B^me, sne, sne."
Lenart nekako čudno pomežikne % očmi.
"Ti, težko nosiš, jeli?"
"Nesem še tebe in tvoj koš zraven, če treba, reva".
"Tega pa ne, stavim, da no, stavim, črešnje in koš stavim, oe hočeš". Lenart obstane.
"Dosti ljudij je, veš, pa bi to."
"Beži, beži, dolg si, pa koščen tudi, pa...."
"E, pa bi to; če tebe ni sram, pa
Bolezen lahko nalezeš
ako kadiš ali žvečiš tako imenovani Cigar Clippings ali Scraps. I«' tobak so po tleh pomoteni odpadki slabe vrste, in večkrat popljuvani o® jetičnih delavcev po tobačnih tovarnah.
Zahtevaj vselej v saloonu ali prodajalnici
Atistro-Hutigariati A. H. Model Tobacco,,
kateri je rezan iz finega zdravega in čistega tobačnega lista, in istega ne dobiš, pošlji nam $3.00 po Money Order in mi Ti pošlje""' 30 zavitkov brez druzih stroškov v zaželjeni kraj.
Naš naslov je: A. Ausenik, Logar & Co., 404 E. 74 St., New York.
F. A. BARTHELME
trgoveo z
premogom, kokom, drvami.
Vsa naročila se izvršijo točno. PISARNA in SKLADIŠČU HA
414 Washington St. 'Phone 198. FilUalks na 1141 N. Hickory St.
Phone 2302.
JOLIET, ILL
C. B. HAYWARD GO,
Prodajalci papirja in tiskarji'
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalu« P^0 ščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatljo za pisma in raznovrstno dt^fP potrebščine.
8a ram Cass 8 Scntt St., JuMjj;
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
* pekarijo *
Izdelajo po naroČilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustan°; vili lastne kolonije ali si kupib farme v Severni Dakoti »» Minnesoti ter bili neodvisni'
Cene so sedaj od $7 aker in višje-M. JE*. Schustef
Young Building
Joliet Illinois.
"Kaj misliš, da se te jaz bojim. Veš, vržem te pa, če se poskusiva."
"Ti? Zgaga!"
"Kaj, jaz zgaga?"
Primož zgrabi Lenarta za vrat, a ta Primožu podstavi nogo, in oba ležita v prahu, črešnje pa se ix košev usujejo po cesti.. ..
Sr M^iopHaamUk rAko na zaCiatku takiterazj«^ f Dr. Bichtera tyetoelrfny 1
"K0TV0VY" PAIN EXPELLER
na prrom mieste 8o naj lepil a naj-BpoIahlivejSI zovndtor«^ liek proti
LAMKE, BEUMATLZ-MU, KLAflTU V B0KU, B0LENIU V EBKU
a proti vSetk^m obtaSnoetam rea-
matickfrn. .Flaža 25c. a 50c. YO fSetk^ch lek&riiack alebo a: F. Id. Bichter * Co* Ik 215 Pearl Sfcr,' A
Dr. Heiserjey
umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, peg bradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-tizma posledio zastrupljen j a in vseh z nečisto krvjo provzročepih boleznij. Izvrstno zdravilo za čiatenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111.
Podaljšanje časa
za Buffalo Pau-Ameriško|razstavo tikete po Nickel Plate železnici. $13.00 tja in nazaj, listki veljavni 15 dnij; $10.00 tja in nazaj listki veljavni 20 dnij. Trije vlaki vsaki dan z spalnioami in jedilnicami prve vrste—po amerikanskem planu —jedi od 35c do |1.00. Obrni se na John Y. Calahan, glavni zastopnik, ill Adams St., Chicago, 111.
Laskač.
_ k
R lisico napisni Anton Čehov.	"
r,	1
Goneralova vdova Marta Petrovna ^ Pečonkinova, ali kakor so jo nazi- » vali kmetje: Pečonkinova, ki seje ^ bavila že deset let z homeopatičnim n zdravljenjem,' je vsprejeinala prvi g torek v maju bolnike. Pred njo na g mizi je stala mala lekarna homeo- t patičnih zdravil, zraven lekarniški g računi, knjiga za prirejanje zdravil i. t. d. Na steni visi na okviru pod , čisto šipo pismo peterburŠkega ho-meopata, ki je po mnenju Pečonki- y nove slaven, da celo velik, zraven . pa podoba očeta Aristarha, kate- j remu jo generalova vdova hvaležna ^ za odpovedbo alopatiji in za "zna- ^ nost resnice." V predsobju so ča-kali pacijenti, po vočjemsami krne- ( tje. Vsi, — izvzemši dva ali tri, — ^ bo bili bosi, ker je bila vdova generalova zapovedala, da morajo pu- ^ ščati neprijetno dišeče čevlje na f dvorišču.	j
Marta Petrovna je bila ravnokar ^ vsprejela deset bolnikov in je po- t klicala enajstega:
"Gavril Gruzdi!"	,
Vrata so se odprla, toda mesto t Gavrila Gruzdega jo vstopil v sobo , Samuhrušin, obubožan posestnik iz ( sosesčine, majhen sUrec z motnimi . očmi in s k plemenitaški opravi j pripadajočo čepico pod pazduho. ( Postavil je palico.v kot,«stopil proti ] vdovi gospoda generala in se spustil . molče pred njo na kolena.	(
"Kaj počenjate? Kaj počenjate Kuzma Kuzmič?" — »e je začudila vdova in zarudela v lica. "Za božjo , voljo!"
"Kakor gotovo sem živ — tu je ■ moj pro»tor!" je rokel Samuhrušin | in tiščal glavo proti njeni roki. "In ] čeprav me vidi ves svet, vi ste naš angelj varuh, dobrotnica človeštva. Vi dobrodelna vila ste mi rešili živ- ( ljenje, pokazali ste mi pot resnice, , razsvetlili ste moj dvomeči razum. Zahtevajte pd mene kar hočete, jaz grem za vas v ogenj. Čudežna pomočnica! Mati vdov in sirot. Jaz sem ozdravel, jaz sem zopet vstal, čarodej ka!"
To.... to me prav veseli," jo mrmrala vdova generalova vsa rdeča od zadovoljstva." Prav prijetno mi je to slišati.... vsedite se prosim! In zadnji torek ste bili šo tako zelo bolni!"
"In kako bolan! Strašno je že
Samo misliti na to!" — pravi Samu-rušin in se vsede. "V vseh mišicah in kosteh revmatizem! Osem lot me je mučil, nikdar nisem imel miru.. ne po noči ne po dnevi, draga do-brotnioa! Vsi zdravniki so me zdravili, peljal sem se celo k profesorju v Kazan, jemal sem vse mogoče umazanosti kot zdravila, pil sem Studenčino in ne, vem kaj še vse. Vse svoje premoženje sem izdal za zdravnike in zdravila, ljuba mamka! toda zdravniki so mi povzročali le škodo. Bolezen so mi le še bolj globoko ugnali v život,, da bi mi jo pa izgnali.. .tako daleč ne sega njihova umetnost. Denar vzamejo, ti roparji, ali če kaj koristijo človeštvu, o teni si ne ubijajo glave. Zapišejo kako paoarijo—in s tem je vse končano. Morilci so z eno besedo povedano. Če bi vas ne bilo, angelj, jaz bi ležal ž« davno na pokopališču... Prišel sem pretočeni teden od vas, pogledal sem krogljice, ki sto mi jih takrat dali in sem si mislil: na, kaj mi moro to pomati! Ali morojo t« komaj vidne krogljice prepoditi mojo velikansko in zastarano bole-Tako »ein mislil, jaz rnalodu -' in »e smejal; ko p^ sem povžil, f momentu'. Kakor bi r. roko obrisal! Prav kakor bi ne bil nikdar fbolan. Moja žena me jo gledala z i-iiWko odprtimi očmi in ni verjela:
&H res ti, Kolja."----Jaz sem, sem
ji.rekel. In pokleknila sva oba pred sveto podobo in molila za našega angelja: O Gospod, izpolni ji vse
njene želje!"
Sarouhrušiu je obrisal oči z rokavom, »e dvignil na pol '» s0 Popravljal, kakor bi se	znova spustiti na kolena. Vdova mu je to aabranila in ga je potisnila nazaj na •tol.
"Meni se nimate zahvaljevati," j« rekla vsa rdeča vsled ginjenosti in se ozrla gori v podobo očeta Aristarha. "Ne meni! jaz sem samo po-^ slušno orodje!.. - Kes, čudež! Osem ' star in zanemarjen revmatizem
: S \
3zdravljen z eno samo krogljico!" d;
"Vi ste mi blagovolili dati tri k: krogljice. Eno sem pov7.il opoludne d) in kar v hipu! Drugo sem porabil sc sveče r in tretjo naslednje jutro in di od tega časa ne čutim nobene bole- pi čine. Če bi me vsaj kje kaj bodlo! m In jaz sem pisal sinu v Moskvo da, n naj domov pride! Bog vas je raz- s« svetlil, dobrotnica. Zdaj hodim in p; se čutim, kakor v paradižu.... Pre- u. tečeni torek, ko sem bil pri vas, c sem se komaj metal...sedaj pase vi grem, če treba s zajcem za stavo... n če treba še sto let živeti. Samo ena p: nesreča je pri tem. Naša revščina, si Zdrav sem, ali kaj mi pomaga zdrav- o je, če pa nimam od česa živeti? n Revščina je hujša od bolezni. Po- it mislimo zaradi mene naslednje: Se- P daj je čas setve, kaj pa naj sejem če n pa nimam semena? Moral bi ga so si le kiipiti toda donar... saj veste kako je v"tem pogledu pri nas." n "Jaz vam bom dala somena, Kuz- a ma Kuzmič.. .sedite, sedite! Vi ste si me zelo razveselili! Vi ste mi pri- g pravili tako velik užitek, da moram n biti jaz vam hvaležna in pa ne vi z meni!"	k
"Vi ste naša dobrotnica! Ali je Bog tu ustvaril velik biser! Da, o mamka, vi se smete veseliti svojega p čina, toda mi grešniki nimamo zato ji nobenega vzroka... mi smo malodu- ji
šni, dvomljivi, odveč......sploh p
nič... Po stanu in krvi smo pleme- I niti, toda živimo pa kakor navadni li kmetje, morda celo slabše. Stanu- s jemo v zidani hiši, toda, stroha ni u dovelj gosta, in denarja nič za nove o deske."
"Jaz vam bom dala žaganic, Ku- ii zma Kuzmič."
Samuhrušin si je izprasil potem še kravo iu priporočilno pismo za g hčer, katero jo nameraval poslati v' z neki »avod in...ganjen po toliki do- k broirčnosti generalove vdove zdi- š hujoč prekipevajočih čustev, je skrerržil usta in iskal žepni robec. I Generalova vdova je videla, kako k je istočasno z robcem potegnil tudi 1: rdeč papirček iz žepa, ki je potem p padel neopažen na tla.
"Do konca mojega življenja tega ne bom pozabil" — ie mrmral on. n "Moji otroci se naj va^ spominjajo s in vnuki, od roda do roda. To, — otroci, — je gospa, ki me je rešila smrti, katera..."	j
Ko je spremila vdova pacijenta skozi vrata, je gledala ono minuto z vlažnim očepom na podobo očeta Aristarha, potem je zrla z božajo- 1 čim, spoštljivim pogledom malo, hišno lekarno, zdravilno knjigo, j račune, stol, na katerem je ravnokar 1 sedel po njej smrti rešeni človek in c njeno oko so je pogreznilo na rdeči papirček, ki je onemu padel iz žepa. Vdova gaje pobrala, razvila in uzr- f la tri krogljice, one tri krogljice, j katere jo dala Samuhrušinu preteče-
ni torek-	t
"Tukaj so tiste...." ne more razumeti. Celo papirček je ravno ; isti. Niti razvil ga ni! Kaj je pa I zavžival? Čudno.. . .menda me vendar ai nalagal?!"	< In v dušo generalove vdove je 1 padel prvič v desetletni praksi i dvom.... i
Poklicala je naslednje pacijente notri in med tem, ko je govorila o i njihovih boleznih, je opazila mar- t sikaj, kar jo ostalo njeni paznosti i prej prikrito. Bolniki vsi, brez izjeme, kakor bi se bili dogovorili, i so jo hvalili najpoprej zaradi ou-dežnoga ozdravljenja, zabavljali čez ] zdravnike.... p item ko jo bila ganjena, so ji začeli tožiti siroščino: eden je prosil za malo zemlje, drugi za drva, tretji pravice za lov po njenem posestvu i. t. d.
Ona pa je gledala v široki, dobrodušni obraz očeta Aristarha, kateremu je bila hvaležna za,, "znanost rcsuice" in neka nova resnica se je začela svitati v njeni duši.... O, nič prav dobra resnica.. ..
Tekmeca.
i	Spisal L S.
, K rofinjarjanesetačrešnje v mesto, i Sešla h ta se uprav nekaj niže doli na cesti; prišla sta vsak od jedne strani. . "Bog ti daj dober dan, prijatelj", , reče Primož. Bil je starec pri sedemdesetih letih, kadil je iz pipe last-. nega dela z novo orehovo cevjo; bil je majhne postave in ostarelega tem-i riega obraza, katerega poteze so iz-
dajale, da jo Primož siten človek, kar jo sicer slabost starih ljudij. In p drugi je bil Lenart iz Podkraja, visok in suh, dolgib kolen, in rok, dolzega vratu, okrogle glave in na- v prej molečega nosu. Oči jo imel majhne, lase redke in dolge. Izraz n njegovega obraza jo bil resen, dočim 1> se je na Primoževom pokazala zdaj- n pazdaj poteza, ki jo vidimo včasih r ua obrazih pretirano šaljivih igral- k cev. Oba sta imela irliaste hlače in z visoke golenice z jermeni. Vsak je nosil svoj koš s črešnjami, na košu pa črno suknjeno kamižolo. Sicer sta bila goloroka in opirala sta se na okovano palice. To sta bila kroš- z njarja. Lenart je stopal počasneje in široko, a štrio njega je drobil n Primož. Gledala s ta naravnost predse « na tla, da se kdo ne izpodtakne, kor sicor bi raztresel črošnje in potem... p
Lenart je iztegoval svoj dolgi vrat h naprej in se majal na levo in desno; menda si je tako olajšal breme, No- n sil je težko in to je izražal tudi nje- t gov obraz. Človeku bi lahko vzbujal nehote sočutje. Primož je nosil koš z nekako lahkočo in zadovoljnostjo, kakor da mu to ne dela preglavice.
Lenart je mahal pred seboj z obema rokama, kakor da bi bili po- n polnoma otrpnili; njegov dolg život jo bil globoko upognjen. Primož pa P je držal roke v žepu, ali pa je držal pipico, kadar so ga Že bolele čeljusti. Lenart je bil gluh in Primož neko- i liko šepast. Ljudje imamo dobro in n slabe lastnosti. Videla sta se danes c morda prvič na svetu. Lenart se ni ' ozrl in stopal dalje.	8
'•Eee, kaj ne slišiš, dobro jutro ^ in veliko srečo, prijatelj."
"Ivaaaj!"	s
Primož nejevoljno zareži in zelo grdo pogleda Lenarta. In potem začne vpiti na vse grlo: "Lej ga no, a kaj.si gluh? Dobro jutro sem ti vo- . ščil in veliko srečo,pa vprašaš: kaj?"
"A, tako? Bog daj, Bog daj." In ' Lenart se maje dalje, kakor preje, ko je šol sam, samo vrat je še nekoliko bolj iztegoval in pa na smeh , prijazno se držal.
"Veš, malo sem gluh."	1
"Ali pa hudo", pristavi tiho Pri- ' mož in vzame pipo iz ust. In nato stopita vštric.
"Neseš, neseš?" reče Lenart. t
"Nesem, da! Kaj praviš, bo kaj prida kupčija?"	'
t "Kakovo?"
s Primož naredi sila jezen obraz i "Jaz vprašam, če bo kaj prida kupčija."
, "A tako! O, bo, bo; zadnjič sem , jih nesel poln koš, pa sem prav do- 1 r bro opravil. Trideset grošev sem 1 i dobil pri njih."	1
i "Kje jih pa dobiš?"
"Ukradem jih ae, kaj pa misliš! • Štiriindvajset grošev dam za koš In , pa sam oberem."
"Kaj pa »em ti rekel, da se jeziš, ti, rdva dolga!" ' Lenart samo>malo po strani po-> gleda in se maje molče dalje vedno i hitreje.
"Kaj pa mahaš tako hitro?" vpije čez nekaj časa Primož, ki hiti, ko-3 likor more. Celo pipo pospravi v žep i in si briše z rokavom pot s čela, a
dohajati ne more dolgopetca. 3 "Mudi se, mudi, zadnji zmiraj ) slabo prodajo. Oni čas sem bil no-
-	pel pa sem bil prvi in dobre prodal, i drugi so pa tožili, da je slaba."
"Počakaj, ti dam pipo in tobaka, , če hočeš!"
"No kadim", reče Lenart in stopi z hitreje.
"Hm! Koliko si pa star, ti?" : "Jaz? Več, kot ti!" i "Ni»i, p» nisi. Kolik* jih p«
-	imaš."
"Koliko pa ti?"
"Takrat, ko otrooi pojo:
"	Svet' Primaš,
t	vr i • .
Ivam kimaš, — Grem gobe »ejat, takrat sem jih bil, mislim, pa dobro ne vem, petinšestdeset!"
"Koliko praviš?"
"Petinšestdeset, glušec, gluhi!"
"Jaz pa dve manj."
"Pares ne kadiš?"
"I>a, da." i. Primož ga pogleda stiupeno in a pospeši korake. Mimo drdrajo vo -i. zovi, napolnjeni z ljudmi, s šoto, ', drvmi; lažji in hitrejši prehitevajo i- tožje in počasneje. Vmes šine kole-1- sar, ob strani pa zaostajajo pešci z il bremeni in brez bremen. Krošnjarja i- se umikata, jezeč se tiho nad dru-i- gimi hitrejšimi, ki ju odrivata. ,
T H E # EAGLE
Jesen se bliža. Prememba je vsakemu pohištvu potrebna. - Tudi naša prodajalna je nakupila zato potrebno blago in premenila prostore.
Z gorenjih, prostorov prenesli smo našo veliko zalogo v podpritličje (basement), ki je največje v mestu, kjer bodemo odprli novi oddelek za gospodinjsko opravo in pohištvo.
Priporočamo se- zatorei že naprei slovanskemu občinstvu, da si pride ogledati okusno ureiene prostore in raznovrstno skladišče, kjer si lahko izbere vse, kar potrebuje.
V mnogobrojni obisk vabi posebno
Mat. Sifflonich,
geti. manager.
H E % Eagle
!■---tf——-M-II "-if* *""
^zr^TT*.. ------ ------------fr^^TT^T--------- --------— —---— m 'J^^TCZSI I I—JL—-
Pozor Slovenci!
ki želite naložiti svojo prihranke varno in obrestonosno. — Kmotska posojilnice ljubljaask* okolico obrestuje iz Ameriko došlo do-narje po
4i %
od dno prejoma pa do dno izplačila.
Denarji se lahko pošljejo naravnost na naslov:
Kmetsjta posojilnica ljubljanske okolico v Ljubljani.
Vsak pošiljalec naj blagovoli pridojati svoj natan&m naslov, da se mu more potem poalati hranilnična knjižica in račun o menjavi.
Kdor pa želi poslati svoj denar po banki, naj naroči banki Kaauth, Naohod & Kuehno v N»w Yorku in Leipzigu za nakaa svote na naS nulm	UavMataiHtvo.
_____ _ . J
Kratkocasnice.
—SLOVENSKEGA NARODA BIN—	:
GLASOV1TI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. G-. TVJLlX POHEK
^»j nastanjeni zdravnik na: Bo. West Cor. 10th A Walnut Str. in N. West Oor.
Park & Central Strs., Kansas City, Mo., MvSi predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobDostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
j	Glasoviti 1* proslavljeni zdravnik,
V je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v "^riki z največjo pohvalo, je bil rojen v Bamoboru na Hrvatskem; ima 2Sletno ^vniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je d k v 10 de^elo> % žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik l»eh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
?,r*jnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne 'Jj^ni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t., d,— Ako st- je kdo zdrtivil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-S?f*ti, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. lyANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil , Posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Ivan Pohek u je pokazal izredno nadarjenega pri zdraoljenju ientk in otrok. -:V8I ONI:-
*Mtn ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je {»i"	in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slu-
da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zailuženi denar po nepotrebnem.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: '8AKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
^	da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, daje zdravnik
V*K* razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOB. P. WHITE, sodnik JEodižča v Kansas City, Ka«. It® tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar «»t»J v ®j*gov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in prizDan za •"Xrtj&ega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U..JB. A.
it'WloHnl zdravnik:—Naznanjam »m, da ««m vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. ,,no zahvaljujem, ker (en bolebal tS let na želodcu in «ravIta in lem mislil, da ni ve« pomoii * Wejen.	V.» udani	JOS. ZGANIC, HaitiBf«, Pa.
W^Mtovani Dr. Fohek:—Lepa vam brala za ozdravljenje mojega rcvmatiima, vsled katerega cem «Hh so let.	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
g. Dr. Pohek: — Naznanjam vam, da moj »in izgleda Jlite zdrav in w Vam lepo zahvalim "peine zdravljenje.	8TF.VE M.4RAK, Cameron, Teia«.
Hali"1?' nik:—8 Um vam naznanjam, da j« moj (in povsem dobil zrak in dobro vidi, kar si w Ml ilst® kil videl dolgo «.».. Mnogo tem vam zavezan za dobro ozdravljenje. } .	BEN HENDERSON, Kanta« City,
i "Httovani »os u, zdravni :—Vella vam hvala ia ivoje ozdrav llenje z teike bolezni.
TMOM. JCRKOVIC. Iron Mountain, Mick
—NASVETE DAJE ZASTONJ__
N* pezabit« priložiti znamko za 2 o za odgovor.—V«a pitna naslovit« na:
„ DR. O. IVAN POHEK,
Office Boxes 553 A 563.	KANSAS CITY. MO., U. S. A.
Ako se hočeš dobro »ahavati, pojdi k
MIHAEL KJL.fBUCAR-.JU, 7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino Žganje, /sveže pivo in izvrstno vino.
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR,
»20 N. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :—
9EVERO-NEMŠK1 LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver;
RED 6TAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton.
^ .^SNAB v staro domovino pošiljam zanesljivo in po d/ietneiu kurztt. Da so vse in t® P°&iljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam ""Pujem tudi hvxtrijski denar v bankovcih ne (manjših ko za 5 goldinarjev, pij j''poročam svojim rojakom tudi lepo GOSTILN 1(10, preskrbljeno z vsemi
cMni in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.
♦o»c (kitajte to J_ o4o*
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam V®liko zalogo svetovno znanih	,y
^lersonovih	Heinzevih
Wjevib
gfc'WllflVpi^SS.	kakor tudi
^"»balovih
in	...orgelj...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #16.OO do #75.00.
ly, Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni ^*$UK*4NSKEGA SLOVENCA, za drdgo šivalno ©rOdje in godbene ' lr»typejite pa pri	' *
P. Mersinger,
,09 S. Ottawa cest«.	JOLIET, ILLINOIS.
TELEFON 2001.
Tie Joliet Mpal But.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
—>
MIHAEL KRAL
—: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber fltemplje p« zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi nt bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
•VELIKA ZJLLADC^JL
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi
in uniformami.
Največja trfovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
Denarna posodo
proti nizkim obreetim.
Izdelovan je vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
John Gerzin,
Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
oosTBL^ro
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najfineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago
Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij,
ki je začel rabiti novo in jedino vWpeSno
GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
3Dr. F. Bozixioli.
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in tree, ter je •najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in Želodčni katar, pokrepi jetra, Čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nohtna steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa;
Dr. M. F. BOZINCH,
Milwaukee Avenue
CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse (lruge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g
.A.. ISTEMUIsTIOH,
»13-815 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILt.
Pnporoia te rojakom v obilno naroib* t mestu in oddaljenih krajih.
Američanke Co.
prodajajo najceneje
PHEMOQ,
drv<», oglje, led itd.
oaic«: »» »«*IB Ckic»r« i> Colunbi« BtracU.
Oficp Telephone N«. «7,
.1 Reitldecoe TelepkioDe M«. 13«, Mehki premog
.......3.85
>•	3.80
Trdi premog_•	4-75
D. BARRETT k CO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET	, - ILL.
JOHN KOŠIČEK,
664 S. Centre Ave., CbfcagO, 111.
priporoma Slovencem svoj 1. aprila 100) -otvorjeni-
novi saloon,
kjer točim najboljše pijače.
JOHN PLEŠE
Opozarjam brate HRVATE SLOVENCE na otvoiitev sinove gostilnice, katero otvorim 8. julija, v novo sezidani hiši na 1216 North Collins Street.
Postrežba bode dobra, sveže pi jače in fine smodke; vsi prijatel j «0 uljudno povabljeni
in Bvoje dne
>0«.
Genuine itamped C. C. C. Never »old In bulk. Bswsrc of (he denier who trie* to Mil "something jut 11 good,"
Ako jc od Karretla, je gotovo [to ceni.
Pol stotine raznovrstnih peči
Kupujemo radi v trgovinah, kjer imajo dobro blago in mnogo na izbero. — Ali vi ne tako?
Mi vselej ponudimo veliko izberko onim, kateri pri -dejo k nam kupovati bodisi nože, peči ali kaj druzega, | kar se nahaja v naši trgovini. Vsakdo ložje izbere blago, ako se mu isto postavi v večji množini pred oči.
...Kot za uzorec...
ponudimo 50 pečij različnih vrst po nizki ceni od $3.00 naprej.
V svoji trgovini imamo uslužbenega Slovenca, ki kupcem rad postreže v materinem jeziku.
BARRETT HARDWARE COMP.
218-220 N. Chicago St., 404 Clinton St., JOLIET, ILL.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta zadi. stiliranje je 30,000 gatonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno
Meno —in—Sour Mash žganje v vsi
Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z naSim blagom in istega lahko osebno pripo ročajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,
CHICAGO. ILL-
Demantni električni križ.
^r m
M i m
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred.nekaj leti ix-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine povsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost,, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavoMI in sploh vse čute živčnega sistema.	v
Križ ic trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je 81.00 in je zajamčen da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi 'ki stanejo petnajst do dvajsetkrat ve« ko ta kri?. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-.toli biti brez demantnega električnega kriza, ker!ni ■nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.	.	. ^mm—m—mmm—mma—m Pošlji jeden dolar po eksprosni ali postni denarni nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa sest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem.
J. BALUB U StuttffiH. Ark. pile, Trpel »m ve« let »» boleti "»hI'1 noben zdravnik «11 j*. tontov.no Pravilo me ni niojtlo oafdruviti Sedaj	popolnoma ozdravljen, ™ k.r «• zuhv.ljujem
vitemu deinftjunemu električnemu križu.__^__
rAvL POVIO, U Milwaukee, Wis, »M.. Ve« let ine Je muJil revrimtUem. Po »esltedenski rabi valegft eiektrifnfpa krita »atrjujel, lahKo' pS priM*.., da ni MJfeK« pravilu Zo,wr vremalUeui
Času primeren zagovor.
Zagovornik: "ln kako dobro ter človekoljubno srce ima obtoženec priča že to, da se ni še iiikdar ne s kolesom ne z avtomobilom vozil."
Nič zabave.
A.:	'<Ali se peljete v mesto »a zabavo?"
B.:	"Ne, taščo grem obiskat."
V v i š j i h r eg i j o n i h.
Služkinja: "Gospod profesor, štorklja je prinesla majhnega fantka."
Profesor: "Dajte ji primemo na-pejuino iu ga postavite začasne r kot."
Poredno.
Gost: "Kake se imenuje to vino?" Gostilničar: "Cviček!" Gout: "TakoI Ali je prejel to ime že pri rojstvu ali pa «• U pri krstu?"
: a s t;
Trgovski svetnik: "Ako s« mi takoj ven ne poberete, rns vržem •kozi vrata."
llpnik: "Da bi to učinili z lastnimi rokami, ne, tolik« časti ne moreni zahtevati."
Neprijetno.
Obiskovalec: "Ti in tvoj bratec sta .dvojčka?"
Deček: "Da—pa ni nič prijetno biti dvojček."
Obiskovalec: "Zakaj pa ne?"
Deček: "Če oče ne ve, kdo izmed naju je kaj zakrivil, tedaj naju na-tepe kar oba."
Po t e p ež u.
. Jimet; "Gospod doktor, uho ste mi narobe prisili!"
Zdravnik: "Sedaj le pustite, kadar vam ga bodo spet odtrgtili, ga bomo pa prav zaobrnili."

/ /t/ " nO"
m W
"/»v
v.i
Dolgo wm-bo'ebalo. pr,lh in MkuHI «« «e ve« »dmvnikov, » nije.or mi n^ pomagali demantni elektriJnl krK me je pu bltVo ozdravel.	V100 bONK>" h ^ ' Ju
... ,U11 Mm kruljev od Šestega let. naprej in aem M posluževal zdravnikov in zdravil pa brej vspe-bOv. Ko MD> prvi« videl VaS oglas, «m Vl tSiSll dn Je to navadni hUlEbug H vend.r sklenil d. si
bS«em kupiti Jednega Kom.J »en, r'abll vaicT.ktriJnl trii V^A"1 i^Al OH * T^A-T^t^' atelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Z.abviljujem se vam najsrfnej^.	^HA R\ A KI, Kjistman,
wu'.NTThe Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 88.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
Fred Sehrine-
* Brewing Company
Pored n o.
Odvetnik: "Prihodnji teden bom zagovarjal pred sodiščem tatinskega lovca."
Sosed: "Aha, zato prihaja zadnji čas vedno tako lep duh iz vaše kuhinje.'"
Pomenljivo.
AIož je na ulici pretepel svojo ženo. To je videl neki znanec, ki je že prej večkrat videl med tema zakonskima slične prizore. Pred sodišče je bil poklican za pr»čo in tam so ga vprašali: "Ali ste videli r,a-četek pretepa?"— Da!" — je odgovoril — in celo pred dvem« leti!" — "Kako to," — vpraša sodnik. — "Bil sem priča pri poroki."
P rego vor.
Lenoba in lenuhi se tolažijo s t,em da tudi potovalci okrog sveta dospejo konečno vendar le zopet ua isto mesto.
Pogovor 11 a plesu'.
Plesalec: "Gospica, ali ste že bili' v New Yorku?"
Plesalka: "Jaa še ne, vi pfti kaj, gotovo?"
Plesalec: .Jaz tudi Š« „«,!" Plesalka: "Kako Ipteresaiuno!"
piyovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše . .	A	r _
olezano pivo
JOLIET, ILLS.	tel «
t|l t|l 1$1 l$i l|i
I ž šole.
Učitelj; "Kdo mi zamere povedati, kaj se godi med mesečnim,
mrkom?"
Učenec; "Zadnji« t.o *e pred našo hišo topli!"
Velikanski v s p e h.
Sosed: -'Moj Bi.g, takega grome-n ja že dolgo ne, ko je treščilo v cerkveni zvonik ... .je utuolkiiilu moja žena.... dasiravno f eni bil prišel ' iz gostilne."
' P e s 1 m i s t i č n li r a z p r a v a.
-A-: "Kaj pa naj lMzumeino pod besedo: intern! (■ ';< 1 aii i ;aiMt kia-cija?"
B.: "N. pr. kakega grofa, ki ima; dolgov«^ vseh petih delih sveta."
AMERIKANSK1 SLOVENEC SEPT. 27.1901
IDR. OZ-TETSTE
ZDRAVNIK IN OPERATER
K. PORTER, predsednik
HEPRIATMA LUD3KEH0 POKOLE
--ktoryeh--—
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA
MALI OGLASI
E. PORTER BREWING COMPANY
IŠČE SE JOŽE GERŠIČ, UD
druHtva n v. Jožefa št. 2 i K. S. K. J. — Meseca maja 1901-je odšel v MinnoHOto. — Govori se da je mrtev. A ko še živi in ve kdo za njegov oiudov, naj ga takoj naznani društvenemu tajniku: Jakob Tauehar Bx 72 Federal, Allegheny Co. Pa.
OFFICE IN STANOVANJE
402 So. Ottawa St., JOLI
Sozlične cboroby prs, srdea, ©čl, žaludka, ladvin (okmtky). bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zapaJenie pl'uc, sla bod, mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, munat-is* | nas, bol' hrdla, nosa, hordčka, /adlieho čreva (zlata vysyp na hlave, kožne vyrdžky* tanec sv. vita, pruh, palenie modzgu, nezaživnost, krče žaludkove, vačiatoča^ suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfns, zaha, svrabr rany, opuchliny, otekliny, niža, predušnicu, zavrat, chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v udochr vsetky tajne a rodne nemoe'e, matične, iWhyl'ky rep1' i, larnosti, krvotok, bielotok., neplodnost, porodne boJa8* ti, nednhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnicat " , bronchitis, vysichanie mlieča, meehiirove choroby,. pehy» lišaje atd. atd.
Toto sii lihlavni nepriatelia l udskeho pokolenia, proti ktoryr® povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obraftuje ludstvo proti tymto našim nepriatel om dobre znamy
Professor COLLINS,
ktory už velkč tislce l'udi uzdravil z rozmanitych chorob & vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On liecl mužov, ženy a deti. Krem hore spomemitych nemoči B istotou liečl aj ine choroby, v pade choroby plšte naj^ jemu pod dola udanou adressou.
URADNE URE:
Od 12 do 4 popotudne.	Od 8 d« t aveier
Številka telefona 842.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 8 glasnim.......t25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do 1100; cena 5 glasnim od $80 do 1150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
H	............................ffl
■^jNjWvvvvvvvv^^/^
Nova spričevala.
SOUDAN, MINN., BO. Juliju 1901."-"-Drugi prijatelj: Ti Ki meni pisal, da naj Ti tukoj odpišem ko bodem harmonike prejel, u sem mislil 4. juliju sam priti v Joliet obiskat svoje znance in »« Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katere mi silno ugajajo in jih sedaj ne dam nikomur četudi bi mi zanje 20 dolarjev ve?, ponudil. To spričevalo smeS priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javne pohvaliti.
FRANK HOKW.VTICH, Bos 770.
ALDR1DGK, MONT., 21. marca 1001. -Dratti rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne samo jaz. ampak vsak kdor me obišče, se čudi umetnim glasovom vaših harmonik. Ako bi se slučajno ke-duj pokazile, se vam priporočam v popravo.
ANDRO KOVICn. LEADV1LLE.' COLO-Draj; prijatelj: Harmonike sem prejel in sera jih prav vesel, ker ste mi jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam jedue za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaše delo. JOS. HEGLER.
KJE JE JOE HOTUJEC? DOMA i« Badenj, fara Adlešic, okraj Črnomelj. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti na J. P. 1315 Hickory St. Joliet, 111.
Pivovarna: South Bluff Street
Anton Horwat
Slovake avstrijskih viržink.
7 i OTflil I 14 lepih dar<1! Največjo kupoo ponudi)« sedan j ego časa! L nO I Ufl J ®Ia8° Bi ogledati ne,stane nič! Prodajamo najboljše ure!
Možka ali ženska ura i* pristnega amerikansketfa 14karatnefra double zlata z dvojnim pokrovom, s flniui kolesovjem in dracimi kameni, z dvajsetletnim pism, jamstvom, pa ie podobna čisto zlati v vrednosti >40. Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60. dneh. dodamo sledeča darila: 1 fino dunajsko pipico i/, takozvane morske pene, v vrednosti »1.50, 1 pristni Spic za ciua-rete. 1 usnjato mošnjico za tobak, 1 nikljasto škatljico zu žvepljenke, 1 verižico za uro, 1 zlato broS. 1 par uhanov s kamenčki, I kravatbo bodico, k um be itd. l'ro in našteta darila pošljemo po C O D za $4.98 in ekspresne stroške, lilapo se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeš isto pregledati in je vrniti na naše stroške. Če ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denur z naročilom vred in tujtim dodamo Se po vrhu lep žepni nožnic, blago pa pošljemo v priporočenem pismu. KdoP kupi ali,'proda šest ur, dobi eno v nagrado zastonj. PISina: ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, Chicago, III.
Cene vlržinkam so $22.00, drugim unodkam od $20.00 do $120.00 na
tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih iscdeiuje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena »re-■eMšča. In UNIJSKA HRIVNICA.
Alton Horn!
. Phone No. 3431
A. GOLOBITSH,
790-801-803-805 N. Chicago St.	--	JOLIET, ILL.
Long Distance Telephone 824 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, pateniovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotabo ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
60STILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto SEVERO- NEMSKFGA LLOVDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
Youngtown, O., 4 Aprila 1901.
Cten# Prof. Collins, Ani nemoteni najsf slov, aby som sa Vam podatkovni 14 nevyslovne dobrodenie, ktore ste mi učinili. Nech Vam lioh zaplad. 2a pol dniha roka trapilo maMiepa-nie • kostach a nikto mi nemi.bol pomoet. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. Nič mi nepo-mahalo. Alt ked som sa začal tret VaSimi masfnmi, citil som, ako by mi ohefi chodil po kosfach a ?!lach a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevr£tila,vymazal som na seba vSetku mast! a od toho času mam pokoj:-'1'ak Vam e^te raz dakujem. S uctou Fr. Hussy.
M A TI IA PnrADEir prodajalec ur, verižic, uhanov, lfiAIIJA I UuUITELt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig...,
i 15 .leweTs Waltham . >0.50
Srebrne ure z enim	J^®^
dvema pokrovoma $16.00 /^^^Hl
Boss-case 20 let |;aranci^«	\/ Vu^W
Boss-case 25 let gariwici^e
Opomba. Vse te ure sojzdvoj-	/ \
nim jMikrovom. Kolesovje pri	f \
naštetih urah je Elgin ali Wul-	*
tham. kakoršnega kdo želi.	V Mvoji zalogi iMaai tudi
c Blago jmšiljam po Express	fitl plsmetll papir Z okra-
v »t moje biayo je garantirano! »Ki in v tittfodn Ifa barvah.
V	kuvurtl ducat kuvert le puplrja .	. 10.15.
V	»ktttljl 8 ducatu ...........$0.35— 0.60—0.75,
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, ie se mi denar naprej )»ošlje. Naslov je:
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Oenik knjig poticam poštnim prosto. Ptirite po-iy !
Omiii S^/etm
30-41 FHAWKLIW ST.	CHICAGO.
♦o^oo^o^
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
A. BAUER & CO.
Importers & Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
HICA60, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF
F. KORBEL & BROS.
prodajalec > i»a o<l trte in žgaaja
Sonoma Co. Calitornia.
Vsbodna z«toga vina in urad: 684-686 W. 12 St. pbipnnn Tjln
TELEFON: KO CANAL.	UiillldgU, iliOl
ESTABLISHED 1079.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
_CHICAGO.
mm latž, i
kontiaktoi in stavbenik Hpm
Louis Sievers Sons Co.
Yolihft zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
*>OSKBNOST: "CUBAN BITTERS" »<> «eprekoS«na
specijalitetal
47 & fifth Ayenue, CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash", in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI ClQMP. GENERALE TRAN S ATL AN TI QUE (FRANCOSKA ČRTA) iN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
ox Greenwich St. PfJEW YOHK.
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-iz--
ST. LOUIS, MISSOURI.
EAGLE BREWERY.
% Izdelovalci
luležane pive
PAL ALE
St
I LONDON PORTER
P Po»eb»o»t jc
Pole Wicoor Bicr.
JOLIET, ILLINOIS
Uniontown, Pa, 5 maja iS01-T'inu Prof. Collins - New York, N. Y.
Clpnv pane:	... -
Vyznam terax, le som neufal, že by ste ma n . , dravii. Ale sa tomu nedivte. Ked {loveka Itefo il,n" |( lekari a nemožu mu pomoet, tak ztrati doveru aj inym doktorom, Preto nie s vel'kou vol'ou vynicml se z expressu lieky, ktcr6 ste mi boli poslali. Alt ll* tyždne som 1™ svojej vel'kej radosti badal. If lepSie. Teraz ui vel'a lepile vy'eram, som »'J®'/,« citim sa byt zdravem. Ja som myslel. Jemamsu«'10 ^ a »e dlho nebudem po svete chodit, lebo vJdy VVf. viae som citil fafkost na prsiach. Prijmite moje o»i»', nejltie vdaky za moje uzdravenie. Z povdačnosn lnt „ V.4 knSdtmu odporueat	S poidaravom u
Albert Kallay.
I Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901.
Valfenj? Professor Collins, Pisal som V .mi. Je ked' ma vylieCite, dam Vam po-dakovanie do nuvin C"inim to ledy teraz.
Ja dolu podpisany lymto oinamujem v^etkym kra-j anom, 2e ina Professor Collins vylieti1 z takej choroby nad ktorou tunaj&i doktori len hlavam krutdi, lebo nez-nali jaka je to nemoč. M a val som tasu na (as vel'ki bol'asti vo vniitornosfach, pred oeiami zrobila sa mi trna, hlava sa mi zalotila a atudeny pot vySiel mi na Selo. To prichadzalo na mfta kaJdy tyjdefi aj dva tri
•	razy. Od loho som slitbnul a chudnul. Lei slavny Pro-
•	fessor Collins poslal mi lieky, klore 'a tri tyidne ma cel kom uzdravily. Preto odponifam Prof. CoHinsa kaJ.demu ftr. opravdivčho lekdra. S pozdravom na vSetkych krajanov	Jin Kubskf.
V lekarskej vede zmime sii prtznaky, ktor« ked1«!!
Passaic, N. J., a mija rfo'-Vel'acteny p. Prof. Collins.
Vy ste skutočne ten najlepM doktor, jakeho se m J" kedy zkusila. UJ som Vam bola pisala, že jak som trpela každy meslac za viae dni. Mala som vel bol'asti nielen v živote, ale aj hlava ma vždy bolieva Na kol'ko sa pamtam, trpela som na tu nemi* as" dem rokov. Uživala som vieliCo, to mi susedky ale to vesu bolo mame. Aj doktori ma lietili, av pom6ct mi nemohli. O Vailch medicinach ale iru''-°,n povedaf, že sii hodny viae zlata ako važia. U ž liplne zdravi. S hlbokou lictou Maria Sabo®-možno z nich celkom urtite Doztial! nemo«-
Kccf (bori naslcdujuce .itazky zodpovedia a zaMu ich Prof. COLL1NSOVI, on zn.i dobre na jaku nemofj^P1'* a vyli.ti ich rychle N'etreba 1st do New Vorku — piSte mu:
kašlete?	či je telo Vaše makke?
vračate?	m&te-li chorobu matky?
clnucjnete?	či sa - l'ahko nal'akdte?
mate vy tok? , •	čiv sa; Čtffeto prechladite?
zle sa eitite?	či mdte zle pachnuci pot?
mate neuralgiu?	cltite-li, že mate hrtnn
boli-li Yub bok?	zašlajmovany?
či Vde čelo boli?	mdte-li choroby nakaa-
či Vas uši bolia?	live?
mavate behačku?	citite-lizimuvokrutkach?
citite sa ustatym?	či citite p^zdnotu v
ci Vam tecie z uši?	hlave?
mate-li zly appetit?	či cltitei že mdte hon\cu
ci Vas v hrdle pali?	krv?
mdte-li biele etraty?	či eftite, že mate 1'ahku^
citite sa utlacenym?	hlavu?
či ste slabeho zraku?
,	ci sa citite by t celkom.
ci mate kratky dych?	rozpalenvm?
SJd 1 b+°H f!-niI	či vidite v moči ka-
mate-li tvrdu stolicu/	mienčokv?
či sa Vam hlava toči?	»• „„
. v ,r, . ^	ci sa citite by t vzdv trasu-li sa Vdm ruky? osoanlivvm' ci sa l'ahko rozčulite? a.K / . .
či mate svrbenie kože?	Potia vam noh^
bije Vdm srdce močno?	citite na vreh hlave či citite nah tlačenie? bolenie?
mdte-li spi navy ja/.yk?	ste rano usta ti a slabi?
či Vas »pdnok utužuje?	pdli vas v chrbtovej kosti?'
mate bol'asti v kosfach?	nemožete rano jiesff
mate bol'asti v plecach?	teču vam z ust sliny?
či V as reže pri močeni?	mate slabii chrbtovu kosf ?
či Vam nkuči v črevdeh?	chodite sh"beni
Uradne hodiny: 10 •1 i*dno, od 2-5tpopo]udni. v nedel'u len od 10. do 1. hod. popoludni.
Lieky zasielajii sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Spoj« riych Btatov a Kanady. — Piste v akejkol'vek reči
Proi. Collins New York Medical Institut«
MO West 34th Su New Verk.