stev. 173 fWu ilaftn»»tiflii (t«a tirrat« m u rm) V Trstu* v petek 22. iullja 1921 Posamezna številka 20 stotih Letnik XIV! UY->]* — trrteafl ^aedcil-rt — vm*. zfntrmi. — Uredništvo: »lic« rraoflm AjHkcfa fe«v. 20, L n^dtuopjm — rK^rfil n*j se pošiljajo uredil art. — NVfran»ircna pi«ma st ne sprejemaj«, rokopis se ne vraCsjo. — L"*a*sie!j In cdgovrrni nrtđnik Stefaa Godina. — Lastnik konsorcij UsU ElincstL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnica znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cei i leto L 60.—. — Teleion uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Slr0k03ti ene kolone (72 miti. — Oglasi tr;pv;c7 in obrtnikov mm pa 40 stot# "osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pa L 1.—, ojhsl dana.ali živali/, mm po L 2. — Mali oghsi po 2) stot bes sla. najmanj pa L 2. — Oj?!«-naročnina in reklamacije se poJiljijo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli;a sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. ZSIBI l1 V našem narodu so redke sejam kaspi* tr-h -J^. — Ali 1 j uGstvo se nL moglo še po? iclion^i otresti kapitalističnega duha r.rb isiko razviti zadružni organizaciji k: inta namen vzgojiti * nesebično in v bratski ljubezni živeče ljudstvo. 1. V naših krnjih pa se opaža nov po* j iv zlorabe zadružnega imena. — Usta^ navij-; o se v naših deloma ali docela po* r ■:";<.'ni h vaseh stavbinske zbctu^.s. — 15*:>0 premožnejših rn zmožnejših stav? 1 inski.h dclavccv se združi v »mdrugo«, kjer vplača vsak tisoč lir članarine in jamstvo s trikratnim zneskom. Ker je bila ponudba dela obilna in ni bilo to zelo omejeno število delavcev kos svoji nalogi, tedaj so bili »'zadrugar* ji« primorani jemati še druge delavce, ako so hoteli izvršil prevzeta dela. — Toda teh delavcev niso sprejeli več med Člene, dasi so bili voljni podvreči se vsem zadružnim pravilom. — Število članov je ostalo zaprto, da si samo ti dele vedno rastoči čisti dobiček. Vsi drugi so izključeni. Ker je dela vel.'ko in so naši ljudje to* liko zavedni, da podpirajo raje domačina kot tuje tvrdke, tedaj se je tem večji do* biček vsipal v žepe, »za-dnjgarjev«, s čim večjim aparatom delavcev so raszpola* g ali. — Tako ni nič čudnega, da se je mars:kateri »zadrugar« rešil dolgov, se? daj pa kupujejo zemljišča in nalagajo preostali daner v banke in druge denarne zavode ter se tako iz nekdanjega nema® niča prelevljajo v kapitalista. Saj je neki tak zadrugar jasno izpovedal: mi si mo* ramo sedaj na pravi tii denar, da bomo živeli, ko ne bo več dela. 2. V stavbinskih zadrugah so z malimi izjemami sami stavbinski delavci Kaj so bili ti pred vojno? Delavci kot drugi. In takrat so se dvigali proti kapitalizmu in mu napovedali boi na nož. A Janes, Isti delavci so izključili delavce nečlane od čistega dobička, ter ga skrivaj o v lastne žepe. Ali je to toli hvalisana de* lavska solidarnost, je li to socialistično ali komunistično? In v teh staivbinskih zadrugah so po večini prejšnji socialisti oziroma komunisti. —• Zakaj ne uravnajo svojega razmerja do delavcev nečlanov po svoji teoriji, po svojem nauku? Socialna pravičnost zahtva, da so vsi udeleženci dela tudi, sodeležni čistega dobička. — Vsak, tudi delavec najnižje kategorije, pripomore zadrugi do dobič* ka, zakaj tedaj naj bi bil izključen cd niega? Načelo pravičnosti si mora prU dobiti tudi v praktičnem življenju svojo veljavo. 3. Pomisliti pa moramo nadalje: s cis gavim kapitalom kujejo stsvbinske za? druge čisti dobiček? Ali ni to ves rmeteic najbolj udarjenih vojnih oškodovancev, ki so leta in leta prebMii v vojni in begun? stvu, sedaj pa prebivajo v razpadajočih barakah. — Vojna furija jim je uničila dom in polje, ki jim nit nekaj let prineslo niti ficka koristi. — Sedaj pa so dali vso svojo vojno odškodnino in celo premo? -ženje na. razpolago zadrugam. ^— Ali je tedaj pravlL.no, da naloži vojni oškodo* vanec, ki je vse izgubil še svoj denar in posestvo kot mrtev kapital zadrugi, in ki bo iz tei;a mrliča vzbujala novo živ* lienje čistega- dobička? Ne, tone sme biti: to ne odgovarja našemu socialnemu naziranju. — Pravica za vse, tudi za voj* ne£a oškodovance, ki naj bo po moč' svojega kapitala sodeležen čistega do* ho cika stavbinskih zadrug. — To zahteva socialna pravičnost do delavca nečlana in vojnega oškodovan* ca. — Vodstva stavbinskih zadrug naj premišljujejo in uravnajo svoje poslova* nje tako, da ne bo nihče zapostavljen ali izključen pri čistem dobičku. —- Mi smo proti vsakemu kapitalizmu, ker Jem je dobičke iz ljudske nesreče, napove* dujemo pa tudi odločen boj kapital.zmu stavbinskiih zadrug. Iz vsega tega sledi: Prvič, zadružni delež je previsok, zni* žtai se mora na največ L 100, tako da bo mogoče vsakemu, tudi res proletarcu udeležiti se te zadruge. Zadruge ne smejo nikakor ovirati pristop novim članom in ne smejo zapo* siovati delavcev — nečlanov. Vsi delavci morajo biti obenem taudiil člani iste zadruge. Zadruga z visokimi deleži in zaprtim številom članov je akćljska- družba ali pa podjetniški konsorcij — nikakor pa ne zadruga, ki je na socialnem in solidar* nem duhu. Priobčujemo ta čkunek ne iz nasprofc stva proti stavb en'to zadrugam namreč zato, ker bii hoteli in želimo, da se te zadruge reorganizirajo, da. postanejo v resnici prave zadruge in ne več ali manj kapitalistična podjetja. ' ^ Naša skrb je, da damo kolikor mogoče več kruha, več dela in človeški položaj našimi delavskim množicam. Zastopniki teh zadrug, kakor iz Ko* zane, Pevme itd. so bili) pri tajniku »Go* riške zveze« in vložki protest proti na* padom, ki so se vršili proti stavbenim zadrugam od strani! nekega gospoda, ki so ga stavbene zadruge smatrale,^kot za* stGpnika »Goriške zvezt«. »Goriška zveza« ni bila na ses-tankti zadrug vojnih oškodovancev zastopana — napadi proti stavbenim zadrugam nim-jo z »Goriško zvezo« ničesar opraviti. .Goriška Straža" Jugoslavija Prijateljstvo z Belgradoin BELGRAD, 21. Nekateri dunajski in drugi zunanji listi so pred dnevi priobčili inlcrma-:ijo, da bo Italija izpremenila zunanjo politiko napram Jugoslaviji, ker da sta Bonomi in posebno marchese della Toretta nenaklonjena jugoslovanskemu prijateljstvu. Dopisnik »Slov. Naroda* je imel priliko se dalj časa razgovar-jati z odpravnikom poslov tukajšnjega italijanskega poslaništva g. Corrom, ki zastopa cd-jotnega poslanika g. Manzonija, kateri je moral pred štirimi dnevi na ekspreni poziv rimske vlade odpotovati v Rim. Pred vsem je g. Corro odločno zanikal vse vesti o kaki spremembi italijanske politike napram kraljevini SHS. Izjavil je dalje, da je bil Bonomi, novi ministrski predsednik, sopodpisovalec rapallske pogodbe in najboljši sotrudnik g. Giolittija in da"bo tudi on sledil smerem isti politike. Novi zunanji minister marchese della Toretta je bi! marljiv sotrudnik grofa Sforze. Njegova o-sebnost ne predstavlja nikake spremembe v zunanji politiki, posebno pa ne, da bi zadrža-val ureditev zadev napram Jugoslaviji. Poslanik Manzoni se vrne tekom dveh dni in tudi on bo zamogel potrditi gornja dejstva. O italijanski politiki napram Jugoslaviji pa je sam Bonomi izjavil v rimski »Trbuni«, da bode spoštoval odredbe rapallske pogodbe in da bo napram jugcslov. kraljevini vcdil politiko prijateljstva. Gospod Corro je tudi odločno de-mentiral časopisne vesti, da bi bil predsednik italijanske delegacije za trgovska pogajanja Luciolli odpotoval iz Belgrada zaradi zavlačevanja sklenitve pogodbe. Luciolli je odpotoval ker je obolel. Pavza v italijansko-jugoslovan-skih pogajanjih je le začasnega značaja in se bodo pogajanja nadaljevala v mesecu septembru. Ruski general — aranžer atentata. BELGRAD, 21. Detektivi grada Belgrada so aretirali ruskega generala Komisarova, na-zvanega «Pogrom». Komisarov je zadrje čase bival v PanČovi. Za časa režima carja Nikolaja v Rusiji je bil poveljnik žandarmerije in je bil znan kot izboren organizator «pogromov». — Belgrajska policija ga je že delj časa opazovala, a mu ni mogla priti do živega. Zadnje čase je bil Komisarov večkrat pozvan na policijo. Te dni pa so došla inforamtivna poročila jugosloven. poslaništva v Berolinu glede delovanja tega generala. Zapleten je v organizacijo atentata na regenta Aleksandr. Dr. Kukovec odpotuje ▼ Maribor. BELGRAD, 21. Minister dr. Kukovec odpotuje za krajii čas v Maribor. P&šlć pride na Bled BELGRAD, 20. »Politika« piše; Mini* etrski predsednik Pašič bo konccin tega tedna odpotoval zaradi oddiha najprej v Karlove vari, potem pa na Bled. Povo* dom potovanja na sever bo imel g .Pašić priliko, da se sestano z najvplivnejšimi čehoslovaškimi politiki, v prvi vrati z ministrom za zunanje - stvari dr. Be* nešem. Zakonodajni odbor BELGRAD, 21. Seja zakonodajnega odbora, je določena na prvega avgusta. Ukaz o imenovanju dalmatinskega krajevnega namestnika BELGRAD, 21. Ministrski svet je z ukazom raizrešil dolžnosti dr. Desnico kot predsednika dalmatinske pokrajin* ske vlade. Obenem je bil z ukazom ime* novan za kraljevega namestnika Dalma* cije g. d. Metličić, dosedaj član stola sed* morice oddelek B v Zagrebu za bivše avstrijske pokrajine. Prihod angleškega brodovja v Belgrad BELGRAD, 21. V Belgrad je dospelo po Donavi angleško brodovje, ki plove od Galaca do Dunaja. Belgrad je sprejel brodovje z vso slovesnostjo. Brodovje so pozdravili zastopniki komande mesta in generalni štab. Angležem na čast je pritedil Belgrad svečanosti. Pri odkodu jim je priredil minister vojne in mornar rice banket. Notranjepolitični položaj na Hrvatskem ZAGREB, 20. V predsedništvu hrvat* sko * slavonske zemaljske vlade se je vršila konferenca, ki so ji prisostvovali minister za notranje stvari Svetozar Pri* bičevič, pokrajinski namestnik Juraj De* metrovič, poverjenik zia> notranje stvari dr. Teodor Bošnjak ter vsi veliki župani. Na konferenci se je vsestransko razprav* Ijalo o položaju v Hrvatski in Slavoniji. Obenem so se določile tudi smeri o na* daljnem delu na polju notranje uredbe v Hrvatski in Slavoniji Ustaško gibanje Miridilov v Albaniji RELGRAD, 21. »Slovenski narod« piše: Glasom poročil iz Albanije je tiranska vlada odredila splošno mabilizacijo in napela vse sile, da uduši ustaško gibanje med Miriditi, — Upor splošno pojenjuje. Potrjujejo se vesti, da Italija znatno podpira tiransko vlado z orožjem, strelivom in drugim vojnim materijalom. V pristanišče San Giovanni je dospelo te dni na račun tiranske vlade 600 zabojev municije, 6 topov, 14 mitraljez in okoli sto bal raznega blaga. V belgrajskih političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da je Italija faktični povzročitelj pobune in da podpira materijalno in moralno tiransko vlado. Bolgarska Izjava ministra TurUkova — Politika Stam-bulijskega BELGRAD, 21. Sofijski list »Novo Vreme« poroča, da je izjavil bolgarski finančni minister Turiakov pred svojim odhodom v Evropo sofijskim novinarjem nastopno: Zakasnili.smo se s plačevanjem sklenjenih posojil v inozemstvu. Odhajam, da uredim vprašanje plačil. — Razen tega poteče tudi rok trgovinskih pogodb, ki smo jih sklenili s posameznimi državami. Odhajam, da uredim tudi to vprašanje obnovitve trgovinskih pogodb. Ako se posreči, bom sklenil v inozemstvu posojilo, ki bo brez dvoma pomagalo, da se tečaj leva dvigne, ka kor tudi da se gospodarsko stanje " zboljša. BELGRAD, 21. Sofijski «Radikal* piše: Stambolijski v svojih političnih govorih kakor tudi v svojih člankih v listu »Zemljcdelsko Zna-me» neprestano naglasa, da se ne bo prelivala niti kaplja krvi, dokler bo imela poljedelska stranka oblast v svojih rokah, kakor tudi da poljedelska vlada neprestano dela za ustvaritev mirnih odnoSajev s sosedi. List piše nadalje: Tudi mi smo odobrili te inpodobne miroljubne izjave Stambolijskega, vendar pa so se poleg teh izjav dogodile stvari, ki jih kompromitirajo. Tako je bil poslanec Grozgov (skupina Stambolijskega) v Angori. Istotako se govori, da je neka druga oseba, dasi brez političnega značaja, skušala oditi v Rusijo, pa so jo prijeli Angleži sami. Ako je vse to resnica, zakaj potem bolgarska vlada ni obračala in ne obrača več pozornosti na svoje meje, da vedela, kdo prihaja in kdo odhaja. CehoslovaSka Delovanje čehoslovaške zbornice finančnih in upravnih reform, je treba skrbeti, da se ne žrtvujejo sistematično i koristi posameznih pokrajin, a kar se tiče rešitve sedlanje industrijsk krize, je treba končati z dosedanjim sistemom protekcije. Socialistični reformist Ciriani smatra, „ . , da je bilo po demisiji Giolittija logično Bolgarske j,n potrebno poveriti sestavo nove koali* cijske vlade Bonomiju. V koalicijski vladi morejo i'n morajo posamezne stranke ohraniti svojo fizionomijo in vsled tega ne ugovarja temu, da je do* bila ljudska stranka, ki je najbolj sode* lovaia pri rcši;tvi krize, prevlado v novi vladi, pač pa ngovarja proti temu, da se se tej stranki clali ministrstvi za pravo* sod je in uk ravno tej stranki. Kar se tiče notranje politike, more govornik le odo* brava ti sklep, da se mora vzpostaviti ugled države in spoštovanje zakona. Kar pa se tiče podrobnih vprašanj, izraža upanje, da bo ta vlada znala zadostiti starim zahtevam benečanskih in no vili pokrajin glede vojne odškodnine, kakor tudi poskrbeti za izseljence in. brez* poseki e. j Nacionalist D'Ajala kriitiizira popust* lljivost dosedanjih italijanskih vlad v I vnanji politikL Pravi, da Franciija pod* ' • 1 . ___ C1_____ _ _ a. TvT rt o rv* 1T» bi voditeljev in vojakov, nad vsemi poli* tičnimi bpji/. (Odobravanje in ugovori.) Tiuntar nadaljuje, poudarjajoč, da sta se poizkušala upnavičiti taka nozakonii* tost in nasilstvo z obtoževanjem z av* PRAGA. 21. Cehoslovaška zbornica je ^acUncs Slovane proti Nemcem to odobrila načrt zakona o podpiranju brez* poselnih delavcev po metodi Cantois. Naknadno je odobrila tudi stroške iz L 1919. za popravo škode, ki so jo na* pravili na Slovaškem madžarski boljše* viki pri svojem vpadu na čehoslovaško ozemlje. Ti stroški gredo na račun od* škodniiie, ki jo Ogrska dolguje Čehosto* vaški. V odgovorti' na neko vprašanje komunistov je rekel ministrski predsed* nik Černyf da na Čehoslovaškem ni po* Htičnih preganjanj. Obsojeni so bHi le navadni zločinci. Razdelitev brodovja na Vltavi PRAGA, 21. V Dresdeniu so se konča* la pogajanja o razdelitvi brodovja naj Vltavi. Na podlagi sporazumna, kil se je dosegel pri teh pcgaj&injih, bodo nemške p ar op lovne družbe odstopile Čeho*!ovaš* ki etno tretjilno parnikov in polovico bark. Čehoslovaška uradna misija v Rusiji PRAGA, 21. V Ukrajiino je odipoto* valo čeboslovaško trgovsko odposlan^ stvo. Pričakuje se odgovor sovjetske vlade glede sestave Čehoslovaške misije, ki se ima poslati v sovjetsko Rusijo, iin glede dneva njenega odhoda. Poljska Poljska in Mali sporazum VARŠAVA, 21. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve naznanja, da je romun* ski kralj potrdil sporazum med Poljsko in Romunsko. Varšavski Esti naglašajo to dejstvo z velikim zadoščenjem in pravi* jo, da je to začetek prijateljstva med Poljsko in Malim sporazumom, dasi mu Poljska še ne pripada. Bodoči sporazum s Ćehoslovaško bo -.sCitem tega prijatelj« stva še bolj utrdil. Poljska se udeležuje konference baltiških držav. VARŠAVA, 21. Državni tajnik Domsbi je odpotoval danes na Finsko, da se udeleži konference ministrov baltiških držav. Stalila Razprava o vladnih izjavah v zbornici. Silno razburjenja zaradi govora komunis sta Tuntarja. — Fašisti zalučali stolico proti skrajni levici RIM, 21. Včerajšnja seja se je začela ob 15. pod predsedništvom De Nicole. Nadaljevala se je razprava o vladnih iz* javah. Prvi je govoril poslanec ljudske stranke bivši minister Meda, ki je pouda* ril da je sestava strankarske vlade ne* mogoča v zbornici, ki je izvoljena litvah s proporcionalnim sistemom. Go* vornik smatra, da niso sedaj več časi, v katerih bi se želelo priti na vlado m da je treba tem bolj podpirati človeka, k* je sprejel vodstvo države v tako težavnih časilh in ki ima morda zgodovinsko misi* jo da o tvori pot k vedno večji politiki sodelovanja. Govornik pobija ugovore proti prepustitvi ministrstev pravosodja in uka ministrom ljudske stranke, pou* darjajoč, da to more državi le koristiti, ko bo dokazalo inozemstvu, kako vlada v Italiji sloga v vprašanjih državne inU-gritete in državnih pravile. Bonomi j evo delovanje za vzpostavitev miru v notra* ni osti potom sporazuma med borečimi se strankami — je zaključil Meda — bo podpirala država, ki se čuti bolj kot uza* [jena onečaščena od toliko nasilstev. ?o njegovem mnenju, da še najbolj ^ele, da bi vlada nastopila strogo in odločno, predstavniki onih idej, zaradi katerih se izven zbornice vrši meščanska vojna. Liberal demokrat Nasi pravi, da je bil glavni vzrok GiolUttijevega padca poraz, ki ga je doživel s svojo blokovsko politiko pri volitvah. Giolittijevil prijate* lji so zastonj skušali ločiti glede vnanje politike odgovornost Giolittilja od odgo* vornosti njegovega ministra vnan^Ji stvari Glede vnanje politike nove vlade smatra govornik, ne da bi hotel ^odpi* rati imperializem ali vojaške pustolov« ščine, da bi bilo treba Jpplj natančnega programa in več pogunaŠcGlede notranje politike smatra, da koalicijska vlada ni primerna za izvedbo velikih in pogum* nih reform; v koliko pa gre za izvedbo Italiji in da je podpirala sklenitev rajpall* ske pogodbe le v svojem interesu. Ta na* men'francoske politike se je pokazal tu* di v Gornji Šleiziji, kjer je Francija raz* trgala versaillesko pogodbo, samo da more podpirati Poljsko. Govornik pozi* va ministra vnanjih stvari, naj zahteva sklicanje vrhovnega sveta; da se reši pravično gornješleizijsko vprašanje. Kar se titče protihabsburškega dogovoru, ki ie bil sklenjen med Italijo, Jugoslavijo in Cehoslovaško, smatra govornik, d.ai je ta dogovor sklenjen le v prid Jugoslaviji. Za slučaj povrnitve Habsburžanov na madžarski prestol. Kar se tiče Rusije, pozVa vlado, naj se zavaruje proti bolj* f/rviški propagandi in naj zavzame na* sproti Rusdji stališče, ki je zahte* vajo italijanske korCsti, brez ozira na Anglijo in Franciljo. D'Ajala govori se o črnogorskem in vzhodnem vprašanju in zaključuje, pozivajoč ministra vnanjih stvarš, naj odločno zastopa italijanske koristi . . Govori nato goriški komunistični po* slanec Tuntar, ki pravi, da je sedanja vlada v bistvu taka kot prejšnja. Obrača se na ministrskega predsedniška Bonomi* j a kot člaan tvidi prejšnje vlade, da mu predloži pritožbe prebivalstva na Primor* skem. S Primorskim se je vedno posto* palo kot z osvojeno pokrajino (ugovar* janje). Proti furlanskemu prebivalstvu so se počenjale od začetka vojne dalje naj* hu;še kriiviice (medklici na desnici). Go* vornik poudarja, da so bila poslana v nove pokrajine nesposobna oblastva, ki niso raizajmela duše prebivalstva. Ostali so v veljavi najhujši in najbolj reakcio* namil italijanski zakoni, razrušeni delav* ski domovi se niso popravili, nač pa pa* iaiče bogatašev in večir- prebivalstva mo* ra živeti v slabih barakah brez ž i vi j en* skih sredstev. (Medklici na desnici.) Predsednik pozove prekinjevalce k re* du, nakar Tuntar nadaljuje, poudarja* joč, da so se vršile strahovite krivice pri razdeljevanju podpor in izplačevanju odškodnine. Med ugovarjanjem desnice protestira govornik proti postopanju s političnimi! obtoženci, ki so bili večkrat pretepani. Omenja procese zaradi političnih zarot, ki jih je inscenirala policija in trpinčenja obtožencev, da bi se iz njih izsililo priznanje domnevnih prestopkov. Tukaj je nastri v zbornici silen krik. Skrajna desnica in skrajna levica se lučajo s psovkami. Predsednik zvoni in kriči, v zbornici' vlada sfkio razburjenje. Nenadoma pa plane nekolikp fašistov s svojih sedežev in se zažene proti skrajni levici. Neki fašist zgrabi stolico in jo vrže proti skrajni levici. Predsednik kri* či, toda zastonj. Končno mora prekiniti sejo, ki se zopet otvori še le ob 19*35. Predsednik De Nicola vstane in iizja* vi: Nisem za to tuk.\j, da bi moral pre* sojati gotove incidente, dežela jih bo s a* ma sodila. (Živahno odobravanje.) Po* zivam poslanca Tiuntarja, da nadaljuje svoj govor. Tukaj pa se vmeša sociali* stični poslanec Cosattini, zahtevajoč od predsednika, naj kaznuje po pravilniku poslanca, kil je vrgel stolico proti skrajni levici, nakar vstane predsednik ki izjavi, da ne more uporabiti v tem slučaiju do* ločb pravilnika, ker se je dogodek izvr* šil, ko je bila seja že prekinjeno. Na vsak način pa prepušča sodbo o tem in* cidentu javnosti bolj kot zbornici, kate* re ni vreden. (Živahno odobravanje.) Fašist Coda pravi, da je bilo vedenje njegovih tovarišev izzvano od nasprot* mškega vedenja. Poziva vse tovariše, naj ohranijo potrebno resnost. Končno more Tutatar nadaljevati. Gos vornik izjavlja, da je potrdilo resničnost njegovih trditev tudi nepristransko časo« pisje. Odgovornost za razmere v novih pokrajianh pada v prvi vrsti na nekatere generale in visoke dvome osebe. (Silno ugovarjanje in nemir. Predsednik po* sređuje.) Tuntar ugotavlja, da so tudi v času, ko je bil Bonomi vojni minister, častniki organizirali in oboroževali fašiste na) Pni* morskem Bonomi: Kar Vi pravite, nima nikake le. Vojska je, kar ee tiče njenih _______lzpaicue poj pojnoma drugače, ee bi bile svobodne. Odklanja očitanje, da so tržaški komu* nisii prodrli z glasovi onih, ki mrzijo Italijo in pravi, da ne inove priznati, da bi gospodstvo jugoslavenske buržcszijc ne bilo boljše nego gospodstvo italijan* ske buržoazije. Tuntar zakljijčuje svoj govor, poudarjajoč, da bo pomirjen je n» mnenju londonskih političnih krogov na tem sestanku zelo važno vlogo. Trianonska mirovna pogodba stopi v veljavo prihodnji teden PARIZ, 21. Poslaniška konferenca, kateri je prisostvoval tudi poslanik Ze* dinjenih držav, je sklenila, da stopi tria* nonska, mirovna pogodba v veljavo pri* hodnji teden. Ratifikacije se bodo iznie* njale 26. t. m. Komisija Zveze narodov za razoroiitev zaključila svoje seje. PARIZ, 21. Komisija Zveze narodov za razorožitev je zaključila včeraj svoje seje. Posebna podkomisija pod predsedništvom italijanskega odposlanca Schanzerja j« sestavila gotovo Število vprašanj o razorožitvi, katera se bodo poslala posameznim vladam, ki so v Zvezi narodov. »vran u. »KOiNuerr« Anglija Neuspeh angleške vlade v doljni zbornici Opozicija je zahtevala ostavko vlade LONDON, 21. Pri razpravi o finan* čnem zakonu je doljna zbornica sprejela s 147 glasovi proti 135 neki popravek, ki ga je vlada odklonila. Z omenjenim po* pravkom se zadruge oproščajo davka od kupčij, ki ga morajo plačevati) divga podjetja. Načelnik opozicijo Mac Loan je vprašal vlado, kakšno zadrzanje bo zavzela spričo takšnega feida glasovanja. fChamberlain je odgovoril, da bo vlada nadaljevala razpravo o omenjenem za* konu. Ob zaključku seje je opozicija zahtevala ostavko vlade. Chamberlain je odgovoril, da je poraz vlade brez po? mena, ker gre za poseben predmet, in tudi vsled tega, ker zbornica ni imela na* mena poraziti vlado. Anglija in sestanek vrhovnega sveta Vprašanje Gornje Šlezije LONDON, 21. Reuterjev urad poroča, da je angleška vlada poslala v Pariz noto, v kateri predlaga, naj se vrhovni svet sestane v Boulogne dne 28. julija. Ako bo ta predlog sprejet, se bo sestanek lahko zaključil koncem tega meseca. Včeraj je francoski poslanik v Lon* donu Saint Aulaire obiskal lorda Curzo* na, s katerim sta se pogovarjala o fran* ccski noti glede Gornje Šlezije. Tudi pri tem sestanku se je pokazalo, da polaga angleška vlada veliko važnost na to, da bi se vrhovni svet sestal koncem tega meseca, ne da bi se morala prej sestati j onferenca strokovnjakov. Isto stališče zavzema pctfiovno angleška vlada tudi v goriomenjeni noti, ki je bila poslana v Pariz kot odgovor na francosko noto o Gornji Šleziji. Danes bo francoski poslanik izročil an* gleškemu ministru za zunanje zadeve od* govo na upravništvo. 1268 TRGOVINA z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, se s celim inventarjem in pohištvom proda. Cenjene ponudbe pod «606» na anončni zavod I, Sušnik, Maribor, Slo-j venska ulica 15. 1269 ZLATO iii srebrne lcroae plačam več knt drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 {v bližini drv enega trga). 25 POZOR* Srebrne krone in zlato najvišjii ccnah plaCuje edini grosist Belleli Vita, Via Madcnnina 10, I. 38 NOVOPCROCENCI POZGR! Prodam spalno sobo in kuhinjo, jako moderno. Na željo tudi stanovanje. Škedenj, Via Vignctti 651. 1259 je dal ranjenca odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevarnem stanju " X. oddelek. iz Gerilka Omladina bo priredila koncem avgusta v Prvačini večjo športno telovadno tekmo, ki bo zanimiva za razvoj našega društvenega življenja o ti meri. Tekme se bodo lahko vdeležili vsi Slovenci. . Sedlo. Iz Sedla nam poročajo, da jih je obiskala pred kratkim časom nevihta s točo, kot je še ne pomnijo z lepa. Toča je padala _ tako 1 debela, da je bilo strah. Najmanjša je imela ^fastl Iz Na štirirazredni deški meščanski šoli v Postojni se je š. 1. 1920—21 zaključilo dne 16. julija. I. r. je obiskovalo 39 učencev in hospi-tantk, II. r. 27, III. r. 19, IV. r. 13, skupaj 93; od teh 46 učencev in 52 hospitantk. Nesposobnih je bilo 7 učencev. Tujcev je bilo 31, narodnosti pa 97 slov. in 1 hrvat. Konec leta se je udeležilo izpita 32 zasebnih učencev, in sicer 14 dečkov in 18 deklic; vsi so bili proglašeni sposobnim. Na Šoli je poučevalo deset učnih moči. Ravnateljstvo. Požar in kr. karabinerji. Ko smo na izletu, dne 17. julija prišli iz cerkve sv. Jeronima na Nanosu, kjer smo bili pri nedeljski službi Božji, smo zagledali, da gori trava malo pod vrhom! nad cerkvijo. Začelo je goreti v ravni Črti, kakih 50 korakov daleč, Očividno — zlobna roka! Moral je pač kdo metati za seboj kako vž-gano snov, in to z zlobnim namenom. Vse bi šlo na Slovence-izletnike, ki so prej zvečer ku- j rili na ravno istem vrhu kres. Ker je bil veter in pomanjkanje vode, se je mogel ogenj razširiti do vrha; izletniki pa, ki so.bili onstran vrha še vedeli niso, odkod prihaja dim. Ogenj se ni mogel pravočasno vgasniii. Zgorela je trava' (seno) na nekaterih parcelah šentvidskih posestnikov. Čudno pa se nam je zdelo, da se orožniki, katerih je bilo tam prav blizu čez dvajset, — in še sam stotnik iz Postojne je bii pri njih — niso čisto nič zmenili za ogenj. Pustili so, da je gorelo ves ljubi dan. Saj je ogenj škodoval le — Slovencem! PI?ODA SE 10 metrov osi 43 mm podstavki (cavalletti) in motor na plin. Via Mcdia 6 kovač. 1258' FOTOGRAF Rota. Trst, Corso Garibaldi 14, izvršuje fotografična povečanja s solncem za L 20.— proti predplačilu. Pošljite kakr-šnosibodi sliko. 1255 ILIRSKA BISTRICA. Novo ustanovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tujezem-skih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu «Ilirija». 1254 Borzna prožila. Tečaji: -- Trst, dne 21. julija 192L Jadranska banka ..............300 Cosulich ■■•••*•* •••«•»•••• 350 Dalmatia..................272 1300 ••••••••■»t, 4<0 • ••••••••••> I - ••••••••*••» 700 • •••••••••a« 1 ) • •••••»••••• oO •••••••••••• ^70 ••••••••••■• 330 • ••••••••••• b 11 J •••••••••••• 31o •••••••>•••• 310 Gerolimicn ••••••••••*•••• Libcra Triestina ••••••....... LIoyd •*>•■••••••••••• Lussino *■•#'•■••••••••••• Mrrtinolich ............ . • • Oceania •••••••*••••)••• Preniuda.....••••••••••• Tripcovich ••••••••••••••> Aro pel ea «•*••••••••••••• Cement Dalmatia .•••••.•..»• Cement Spalato ••••••••..... Tuja valuta na triisSlicnj trgni Trst, dne 21. julija 1921. avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone * . dinarji........ lcji ••,••••••• marke •••••••• dolarji •■•••••• trnncoski franki . . . . švlcirski franki .... angleški funti papirnati . angleški fanti, zlati . . napoleoni . ...... - 3.--3.2 > 28.--2».— 5o.50 — £{>.50 30--31.50 28.75— 29 50 21.75— 22.— 172 25—173 30 3Gf>.--3(38.— 80.-- 80.50 9 f.--9;> — 78--74» — MLIN ali mlinska oprava, zmožnost 3—4 vagonov na teden, se preda. Paromlin Kaniia pri Pesnici, Maribor. 1270 P O D !. I S T F K V. F. B. V malem svetu (36) To izpoznanje ga je globoko zadelo in ga potisnilo v apatijo, v kateri jc preživel nekoliko dni, ne da bi se brigal za katero-koli stvar. No, dasi je obdolževal usodo, vendar se ni mogel, praktičen človek, odtegniti sodbi, da so ra-zun nevidnih sil v tej nesreči sodelovale tudi pozemeljske. Kot tako silo je smatral svojo ženo, ki jo je menda usoda izbrala za svoje orodje. Ni ji mogel odpustiti, da se je v njeni glavi porodila misel, da svoje staro življenje izpremeni in začne z novim nenavadnim. Iz tega pa sonastala vsa druga zla. Zato se je sr-dil nanjo ukljub njeni bolezni in ni se mogel siliti, da bi bil dober z bolnico. Vse, kar je govoril žnjo v prvih dneh, je sestajalo vedno v istem vprašanju, ki ga je stavil dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, v Štirih besedah: Kako ti je sedaj? Žena mu je tudi vedno odgovarjala z istim odgovorom, ne da bi ga niti pogledala: — Nekoliko bolje , . . Ali, ni ji bilo boljše, navidezno enako, v resnici pa z vsakim dnem slabše, ker so ji moči ginevale vsled ležanja, bolečin, in ker ni skoro nič jedla. Ni občutila nikakega teka, ne potrebe po hrani in so je s samim mlekom in konjakom držali pri življenju. In še to so ji morali vlivati s slio, ker se je branila in ni hotela nič vzeti. Nje interes za življenje je izginjal in s tem tudi življenje samo, ki je ugašalo polagoma. Doživela je knito prebuditev iz svojih sanj, in grozna je bila misel, da se povrne tja, odkoder je prišla — še na slabše in v še večjo bedo. To je, kakor trdi nje mož, sama zakrivila, pak se zgražala pred predstavo življenja, ki bo večno očitanje njene krivde. K temu se je Še pridružila strašna smrt njenega ljubljenca, ki jo je pretresla v vsem nje prganizmu in vzbudila vse bolezni, ki so delovale v nje notranjosti: slabost srca, želod« čni katar in neko staro bolezen v črevih, ker boleli so jo sedaj vsi organi in v vsakem živcu je gorela iskra, bolečine. Čutila se je na koncu svojega življenja in gledala mirno na ta konec. Proti razdevajočemu procesu, ki se je razvil v nji, ni postavljala nikakega odpora, marveč mu je podlegala povsem pokorno. Temu v prilog je prihajalo, da ni znala zdravniku nikdar točno po gobr i Uano. MdrtUor, MetM Mi, Sarajevo. le iMe pod niNtefteisui! ponlL j m, smem. looor. ima, u najugodnejšimi pogoji "VII hdme ZKzeznenl veCPHil knDito