^ riihlialuit —*d ill^flu^ ^^^ ^ ^ ^^^^^^^^^ ^^ Koroner Byrne, prija-jaieli Slovencev,umrl • • . v--i V nedeljo je umrl eden prvih državnih uradnikov v Clevelandu, county koroner P. J. Byrne, katerega je poznalo stotine Slovencev v njegovem poslovanju kot county koroner, ker je mpral videti vsako truplo in podpi i sati vse umrle listine, kakor Jk fudi vse mrtvaške listine Jed-not in Zvez, kamor je umrli član spadal posebno pa če je dotični umrl po nesreči, ali je bil ubit. V svojem poslovanju je bil vselej zvest in pravilen, in bil je od ljudstva ponovno izvoljen v ta važni urad. Preiskal je več sumljivih slučajev in odločil, da spadajo pod državni zavaro-valninski urad, dočim so tovarniški i n kompanijski zdravniki drugače trdili, in taktf so dediči marsikaterega ponesrečeiega Slovenca prišli do svojega deleži, ka rse bodo rojaki v Newburgu po- i sebno spominjali. < Ranjki dr. Byrne je bil Irec, katoličan, in je bil velik i prijatelj Slovencev, fad je zahajal v njih druščinoL bil na i * njih veselicah in zabavah ter ; s svojim humorističnim ta- j lentom izvabil marsikak j smeh in veselo uro. Bil je is- I kren prijatelj vojnega tajnika i t Bpkerja. Mnogo je spisat j ^ knjig v prid države in mesta, 1 | in je bil eden prvih, ki se je i * brigal za takozvana "Safety i Zone" pravila. On je mnogo i pripomogel pri ljudski borbi j za boljši obstanek in dajal na- j svete kako priti velikaSem in ž odiralcem do živega. Dr. Byr- j ne ni imel svojih otrok, pred i nekaj leti je vzel za svojega j nekega druzga otroka, katerega je ravno pred tednom dni ubil avtomobl, ko so se otroci vračali iz šole. i Pogreb odličnega državnika se vrši v sfedo zjutraj pod vodstvom slovenskega pogre-bnika A. Grdine. Truplo se nahaja na 1918 E. 86th St. Kdor želi videti, lahko stopi tja, ker so jako prijazni ljudje. Naj počiva v miru! — C. E. Ruthenberg, ponov ni kandidat zn župana v Clevelandu, kandidat za governorja in orgnizator stranke boljševikov v Clevelandu, ki je bil že večkrat zaprt radi agitacije proti vladi in proti kateremu je sedaj dvignjenih pet obtožb, ena celo radi u-boja, je sklenil otresti prah Clevelanda in se za stalno naseliti v Chicagi, kajti v ^Glevelandu ne more več izhajati, se je izjavil. Vrnil se £ bo v ClevelikJ? kadar bo po- ■HHillp. Nahaja se pod varščino $20.000 katero je postavila neka miljo-narka v Akronu. i'v1-1 ' 4 t' — Predpriprave za pošilja* tev živeža in blaga so v polnem teku, vendar rojakom svetujemo, da ne začnejo ničesar prej, dokler jim v našem listu tega ne svetujemo. Mi hočemo biti absolutno varni in gaTantiratf da bo vse resnica kakor /api^mo predi no začnemo. Kadar bodemo rekli, in to bd v najkrajšem času, tedaj lahko zaupate in brez vsakega pomišljanja. , V zvezi smo z Washingto-nam, kjer ukrepajo sedaj tozadevno. Če pa ne bo za pošiljati, pa tudi naznanimo. — Za $2000 obleke so odnesli tatovi krojaču August Keikel na 6315 S u perioda ve. ^Undu^ubitfh lansko leto, iz- ! L i , i Tn ^.ttrtmnkitl ilhi .J. J | r>rj j i o-— l } — Kot vidijo čitattelji iz uradnega zapisnika, priob-• Čenega v današnjem listu o I nastopu zastopnikov Rep. . Združenja v kongresu dne 4. i sept. so ti zastopniki povzročili skrajno poniževalen u-gled za nas Jugoslovane. Prvič je moralo več govornikov molčati, ker niso bili državljani. To bi morala ekse-kutiva vedeti naprej, da ne bi prišli v zadnjem trenotku v zadrego in tako celemu narodu povzročili sramoto. Drugič pa prosimo naj naš narod prečita govor, ki ga je imel pred kongresnim odborom Mfl Skubic iz Chicage. S tem govorom smo se tako osmešili pred vso ameriško javnostjo kot še nikdar prej. Prvič Republičansko Združenje se je izjavilo potom Skubica, da mi ne maramo Trsta, nadalje Goriške, Gra-diške, itd. Skubic je nadalje upletal nemške izraze v svoj govor "Adelsberger Grotto", kot da "Postojnska Grotto" ne bi bilo ravno tako dobro. Poleg tega je natvezil senatorjem nekaj o 'ogromni slavonski državi" ki bo del Jugoslovanske države, itd. Konečno je na vsa usta povedat, da so Grki —Slovani! Take bedarije JJe poslušal kongres od zastopnikov Rep. Združenja. Sramota! Zakaj niso pustili govoriti samo Kristanu in Mr. Hlachi, ki nekaj vesta, dočim so vsi dru gi pokvarili vse, kar sta omenjena povedala. Namesto da bi prišli korak naprej, smo šli pe nerodnosti Rep. Združenja zopet en korak nazaj. — Na potu iz Avstrije v Cleveland je za več tisoč dolarjev grafofooskih plošč, katere se sedaj lahko impor Itofc . ■ Avstrija se nahaja I na rata propada. Dunaj, 14. sept. Avstrija r se nahaia v skrajno žalost-r nem položaju. Ljudstvo sploh • ne pripozna nobene vlade. r Časopisje in voditelji premi-t šljujejo kaj se bo zgoailo, če I ne dobi država močne cen- • tralne,vlade. Danes je vsako • mesto V nemški Avstriji samo • za sebe, vsaka vas ima svojo i vlado, a vsa mesta in vsi i okraji so proti vladi , na Du-i naju. Na dnu vsega tega je • dvoje stvari: neprestano pa- • danje vrednosti avstrijske i krone, ki je danes vredna i komaj dva centa ameriške veljave, in bližajoča se lakota. Centralna vlada ne zna izhoda iz te zagate. Dunaj, 14. sept. Avstrijska vlada sklenila izgnati iz Avstrije 130.000 galiških Židov, ki so se naselili tam tekom vojne, ko so bežali iz Galicije in Poljske. Ker primanjkuje žiyil celo za domače prebivalstvo, vlada nikakor ne more garantirati za . prehrano teh Židov. Rim, 14. sept. Italijanski ministerski predsednik Nitti je danes v parlamentu se izjavil, da je bila laška vlada proti temu, da pride znani hujskač Gabriele d'Annunzio v Reko z oboroženo tolpo. Laška vlada je ukazala poveljniku 6. armade, da polovi d'Annunzia in njegovo tolpo, toda laške čete niso hoteli nastopiti proti njemu. Sedaj je odpotoval general Bado-glio, načelTiik generalnega štaba v Reko, da odredi vse potrebno. D'Annunzio je pripeljal s seboj v Reko kaktt 12.000 oboroženih divjakov. "Kdorkoli se postavi, brez predsodkov in ošabnostf, nglrfno jasne trezne j pameti in enakosti, mora priznati, da je ne samo v interesi lokalnega prebivalstva, ne samo radi vojaških potreb Italije, ampak v koittt bodočega miru proti-germanske Evrope, edino pametna rešitev problema MpKke Julije sle-1 d***" frlk,°PUenje Beneške Julije Italiji po oni inozemski teji, ki daje Ita-» liji proti vzhodu najmanj mogočega jugoslovanskega ozemtfa in ki bi ustva- - rila potrebno teritorijatao nadaljevanje med GoHco in Puljenj In objednem dala Q zadostno vojaiko obrambo. B b) Pravica svobodnega trgovskega in prometnega občeMnja vsem prebi- - valcem v ozadju skozi Tržaško pristanišče." * 3 Na strani 62, ko se govori o Reki, piše flšatelj: "če bi izsilili Reko za Italijo in okoliško ozemlje ter jSSudelili od Istre z ne manj kot lOO.vOO Slovani, bi bila to prava narodna kri«." Na strani 74, ko še vedno piše o vprašan® Rekfe, pod zaglavjem "zaključki", pravi: . "Niti iz vojaških vzrokov niti iz vzroka, da zagotovimoJfcvobodo kulture m življenja italijanskemu elementu v Reki, niti iz vzroka, d* fflfujemo postav. ' interese v Trstu, ni potrebna politična aneksacija Liburnlj« Nasprotno, ta- • t? Prik,0PlJ«»J« bi povzročilo Italiji jako resne težave za iftavo pokrajine, kjer so Slovani v ogromni večini, in ker je Reka edini pripravi izhod, katere- 5 ga ima 2,500.000 Slovanov, ki živijo na Hrvatskem. To bi flkvzročiio stalen l vzrok sovražnosti med Italijo in Hrvatsko, ne da bi Italija iflšla pri tem kaj prednosti, in bila bi le korist nemški politiki. IF •X f^?,J?*2?etni P1"0*1"*0!, katerega moremo danes predirali Italiji, kar se . tiče Julijske Benečije, je vedno oni prpgram iz leta I860, namič da je najbolje za naše Interese če pride v Italijo kolikor le manj mogoče Slovanov " (Potem se obravnava dalmatinsko vprašanje, katerega radi obširnosti spustimo. Op. ured.) Nato jI Mr. Hlac-[ cha nadaljeval: Gospodje,, bral sem te izvlečke z nameno*, da doka-" žem, da se more naše vprašanje rešiti na libendni podlagi * v dobiček obeh narodov. Senator KNOX: Ali so bili Jugoslovani zaališani pred ' mirovno konferenco v Parizu? Mr. HLACHA: Poslali so tja delegacijo Jugoslovanov, i pa ne mislim, da so prišli kaj mnogo v dotiko z veliko -' petorico. Tfc Senator MOSES: Kdo je pisatelj knjige, ia katere ste 1 Citati te izvlečke? ' Mr. HLACHA: Mr. Maronelli. Senator MOSES: Kdo je on? Mr. HLACHA: Profesor na univerzi v Flprenci. Senator MOSES: Kdo je ona visoka oseba, visoki 1 uradnik, katerega ste omenili? 1 Mr. HLACHA: Tega pa ne morem povedali toda on l je bil eden najvišjih. Nimam svobode, da omeniih njegovo 1 ime. , j Senator .MOSES: Uradnik laške vlade? , ________l Mr. HLACHA: Yes, jako visok uradnik. 1 Mr. LA2AROVICH<—HREBELIANOVICH: Gospod 1 predsednik, pisal sem pismo pred osmimi tedni osebnemu ! mojemu prijatelju, ki je bil leta nazaj zunanji minister laš- i ke vlade, s. katerim sem občeval glede Balkanskih zadev, « ker sem bil tedaj na čelu Sredozemskega odbora. Qb tej pri- -liki je bil ponovno na jako visokem stališču, in je imel vodilno ulogo, da zastopa Italijo, in napisal sem mu v pismu naše stališče. Pred enim tednom sem pa dobil pismo z ne- ' koliko vrsticami od posebnega prijatelja, ki je vodja dela 1 liberalno stranke v laškem parlamentu. Gospodje senatnega odseka za zunanje zadeve, vprašanje mirovne kdn- ' ference ni zadeva lokalnega —----ž PREDSEDNIK: Ali je priča dala svoje ime? s Mr. LAZAROVICH—HREBELIANOVICH: Yes. I Senator KNOX: Kje vi stanujete? t Mr. LAZAROVICH—HREBELIANOVICH: Stanu- i jem v New Yorku, gospod. , 1 Senator KNOX: Ali ste vi ameriški državljan? 1 Mr. LAZAROVICH—HREBELIANOVICH: Ne, jaz I nisem ameriški državljan. Slovan sem. j PREDSEDNIK: Ta odbor je odklonil zaslišati vsakogar, ki ni ameriški državljan. Mi je žal. Iv 3 Mr. LAZAROVICH—HREBELIANOVICH: Meni r tudi, gospod.. j IZJAVA MR. A. H. SKUBICA. Mr. SKUBIC: Želim izjaviti, predno grem nadalje, da sem ^ržavijan Zjedinjenih držav in da sem služil v ameriški armadi. Senator KNOX: Kje stanujete? Mr. SKUBIC: Stanujem v mestu Chicago, 111. Precejšna propaganda se je vršila v tej deželi, da bodejo jugoslovani glasom Londonske pogodbe, imeli vsakovrstna pristanišča in dobra pristanišča na Jadranu. Toda temu ni tako. Mi smo videli mape, ki so krožile po celi deželi,' v časopisju ali na druge načine, ki kažejo, da bo imela Jugoslavija železniško zvezo med Splitom, Sibenikom in Kni-nom. Pristanišča, ki bj sjužila Jugoslovanom so Trst in Reka. Zakaj? Ker vse železniške zveze vodijo do leh dvelt pristanišč in drugih pristanišč ob Jadranu. Ob Dalmatinskem obrežju ii železniške zveze, razven male ozkotirne železnice, katero sem pref omenil Senator SWANSON: Kakšna zapreka bi bila spremeniti to ozkotirno železnico v veliko železnico? Mr. SKUBIC: Stvar je sledeča: Ta železnici je zgrajena samo do Kninarskih gor, ki se vijejo po vsem obrežju in so tako strme, da ni mogoče zgraditi železnice, in celo Avstrija, ki je potrebovala v tej deželi za strategične in vojaške namene, ni mogla graditi železnice. Senator SWANSON: Ali je nemogoče zgraditi sploh kako drugo večjo železnico in imeti sploh kako večje središče na celi obali? Mr. SKUBIC: Jaz ne mislim, da je nemogoč«. Mislim, da če bi bili Amerikanci tam doli, da bi naredili predore in prišli skozi. Seveda, česar se Amerikanci polotijo, uresničijo. Jaz mislim tako, toda tam zunaj morate računati, da je Jugoslavija v jako kritičnem finnčnem položaju. Jugoslavija je skoro bankrotna. Tu imamo mapo, ki kaže železnice kakor so, tu je ozkotirna železnica. Ta mapa kaže, da vse železnice vodijo do Reke ali Trsta ali Soluna ali Egejskega morja, toda no- Ot^i m 4r*fl Btraat t «£. t- ^>4 vi ■_.s U w ' • - iaij $5000 kazni a 2 leti zapora za profitaije. Washington, 14. sept. Senat je včeraj sprejel novo postavo, katero je zahteval predsednik Wilson glede znižanja življenskih potrebščin. Wilson je bil mnenja, da draginja ne bo odpravljena, če vlada ne dobi sredstev v roke, da kaznuje one, ki tirajo cene kvišku. Radi tega je senat naredil postavo, glasom katere se kaznujejo pro-fitarji na $5000 kazni ali 2 leti ječe ali oboje, če prekršijo postavo proti draginji. Nova postava ima sledeče določbe: Kdor nalašč uniči kak živež, kdor nalašč potratno postopa z živežem ali dovoli, da živež gnije ali se drugače uniči, kdor kopiči živež, kdor slepari javnost, da je pomanjkanje te ali one hrane in kdor računa preveč za živež, vsi ti ljudje bodejo od sedaj naprej kaznovani z $500 kazni in dve leti ječe. Te postave dosedaj še ni bilo, in vlada ni mogla nastopiti proti profitarjem. -o- — Josip HmUelevski 3891' i E. 54th St. se je izjavil, da bo v kratkem zgotovil zrakoplov ki bo nosil 200 potnikov i ter bo plul med Evropo in Ameriko tako redno kot plo- levski pravi, da bo naredi? I prvo poskušnjo vožnjo iz svojega dvorišča okoli 1. ok-. tobra, in da bo ob tej priliki sprejel 35 potnikov v svoj . zrakoplov. — Vlada je odločila, da od 10. sept. naprej tudi rojeni Nemci lahko postanejo ameriški državljani, — Konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze ki se je vršila v dnevih 8, 9, 10. in 11. sept. je imela sledeče stroške: Plačat dnevnice delegatom in vrhovnim uradnikom $920, nagrade dveh zapisnikarjev $36, nagrade uradnikom $425, dvoran? Slov. N. Doma $20, razno $11.25, skupaj stroškov $1412.52. — Podporno društvo Žužemberk ima v našem uredništvu pismo iz starega kraja. Pismo je prišlo brez posebnega naslova, kot "Žužemberk" Cleveland, Ohio, in našlo je pravilno mesto. Nadalje imajo pisma: Stefan Vukovič, Anton Skorič, Fr. Brecelnik, Ilija Dragišič, K. Jovanov, Rev. Grob, Juro Radovanič, Marko Dragelj Opozarjamo naše hrvatske naročnike, da povedo svojim prijateljem, katerih imena čitajo v listu, da pridejo po pisma. — Kdor nima stalnega naslova lahko naslovi svoje pismo na naš urad in pride od časa do časa vprašat, če je kaj zanj. Vendar moramo biti mi o tem obveščeni. — Zopet so bili trije slučaji influence sporočeni zdravstveni komisiji. Pojav influence je brez vprašanja, je rekel dr. Rockwood, vendar ne bo tako šfina kot je bila lansko leto. — Clevelandski ognjegasci so dobili nove stroje v vred- ; noti $138.000. — Zvezini detektivi so dobili in zaplenili 78 zabojev fine« žganja, na potu iz Pittsburga v Youngstown. i Žganje so zaklenili v prostore glavne pošte, toda ponoči jedilo v te prostore ulomlje-no in vse žganje so tatovi od-peljali. »' . * _"„ ■ JsISi VL .. \ Ju . ^ J V||'„,: ' ; i 2700 premogarjev je i ubitih vsako leto. Konvencija premogarjev > v Clevelandu se nadaljuje se I daj že drugi teden. Gre se za i mnogo važnih sprememb pri ■ uniji prejnogarjev in pričakuje se, da bodejo delegatje • zborovali še ves ta teden. 2100 delegatov je navzočih. Štatistik premogarske unije je preračunal, da dvorana, kjer delegatje zborujejo, ni dovolj velika da bi šli v njo oni premogarji, kolikor jih je vsako leto ubitih po raznih jamah in pri drugih delih ki so v zvezi s kopanjem premoga. Percy Tetlow, štatistik premogarske organizacije, je naznanil na konvenciji, da je približno vsako leto ubitih 2600 premogarjev pri svojem delu. Večina jih je ubitih radi eksplozij v rudnikih. Konvencija premogarjev velja vsak dan zborovanja nad $30.000. Konvencija v Clevelandu bo veljala organizacijo približno pol miljo-na dolarjev. Treba je plačati račune za hotele, posebne najete pisarniške pomoči, dnevnice, brzojave, za dvorano in druge podrobnosti. To je naznanil tajnik Greene od premogarske organizacije. Pred konvencijo je neštevil-no dokumentov. Iz Indiana-polisa odkoder so jih prepe-ljali v Cleveland, in kterje ■ "gTaVnT'šTHrT p rem orske organizacije, so jih pripeljali eno tono in tri četrt. Delegatu Eagen je bilo v zbornici ukradenih $40 in en Liberty bond za $50. Velika delega- ; cija premogarjev se ie udeležila pogre bajohn Mitchella, bivšega predsednika premo- \ garske organizacije. Delega- : tje so odpotovali v Scranton, , Pa. kjer Je katoliški škof vodil cerkvene obrede pri pogrebu. j -o--1 NEMČUA OSTANE REPUBLIKA. Cassel, 14. sept. Phillip Scheidemann, bivši nemški državni kancler se je izjavil, da obstoji v Rusiji resna nevarnost da se vrne monarhija, ker so boljševiki zato priredili ugodna tla. Toda naj se zgodi kar hoče, Nemčija ne dobi nikdar več monarhije. Nemčija bo kot republika sijajno napredovala. , NOVA IZNAJDBA PROTI TATOVOM. ,London, 14. sept. Neki inženir je iznašel novo iznajdbo proti avtomobilskim tatovom. V posebni omarici pod baterijami avtomobila se nahaja močan zvonec, ki začne zvoniti, kadar lastnik avtomobila dotično napravo "odpre". Kakor hitro se avtomo bil premakne, začne zvonec zvoniti. Tatovi so bili povabljeni k preizkusu te nove iznajdbe, vendar ni Silo nikogar blizu. KAJ NAMERAVA ANGLIJA? Senator Johnson, ki je na potovanju proti Ligi narodov ' se je izjavil: Anglija gradi danes dvakrat toliko bojnih ladij kot v preteklosti. Dočim je znašala prej angleška armada 100.000 mož, drži danes Anglija en miljon mož pod orožjem. Amerika namerava imeti 500.000 mož pod orožjem. Kaj pomenijo te silne armade? Anglija je že zahtevala od nas, da pošljemo 125.000 mož v Carigrad, ameriške čete so še v Rusiji? Ali se pripravlja nova vojna, pro ti komu? • M ; ; ' , i T* W 4 > Tajnosti mirovne pogodbe so razbile. Wahington, 14. sept. Senatni odbor za zunanje zadeve je včeraj zaslišal William C. Bullitta, ki je bil uslužben prej pri ameriški mirovni konferenci in je za Wilsona enkrat potoval tudi v Rusijo pogledat in pogajat se z boljševiki glede miru. Mr. Bullitt je presenetil ves senat ko se je izjavil, da niti ameriški državni tajnik Lansing ne odobruje mirovne pogodbe in se baje Mr. Lansing v Parizu je izjavil: "če bi ameriški narod vedel kaj namerava Liga narodov bi je"nikdar ne odobril. Državni tajnik Lansing je bil močno proti temu, da dobi Japonska Shantung in s Shantungom 40.000.000 Kitajcev pod svojo oblast. Nadalje se je Lansing izjavil da Liga narodov nikakor ne bo ščitila malih narodov, ker veliki narodi bodo naredili kar se bo njim zdelo prav, za male narode pa se ne bodo zmenili. Mir se je tako sklenil kakor je bilo veliki petori-ci prav. Na želje malih narodov še ni oziralo. V senatu je nastala ogromna senzacija raditega, ker se splošno smatra da je Lansing desna roka Wilsona pri mirovni pogodbi. Skušalo se je dobiti državnega tajnika, da se ^ j g ^ f^llll ničesar izjaviti. -o- D'ANNUNZIO V REKI. .Najboj sloviti italijanski hujskač proti Jugoslovanom, znani italijanski pesnik Gabriele d'Annunzio, jfe včeraj v spremstvu oklopnih avtomobilov, strojnih pušk, ardi-tov in grenadirjev dospel v Reko, kjer so ga najeti Italijani sprejeli s fanfarami. Dosedaj še ni prišlo do spopadov. OGROMEN POŽAR. Blizu Hemosteada, na Long Islandu, New York, je eksplodiralo več tankov, napolnjenih z gasoTinom, Tn nastal je ogromen požar, ki neprestno divja. 2000 og-njegascev iz New Yorka s 300 gasilnimi stroji se nahaja na licu mesta. 110.000.t)00 petroleja in gasolina je uničenega. Škoda znaša nad $10,000.000. 52 oseb je bilo ranjenih v eksploziji. MORNARICA DEMORALIZIRANA. Seattle, 14. sept. Ogromna pacifična armada, kateri pripada polovico vseh vojnih ameriških ladij, je vojna sila le po imenu. Armada šteje približno 200 vojnih ladij, ki so pa vse potrebne nujnih poprav. Objednem manjka mornarici polovico moštva, tako da za slučaj voine, mornarji ne bi mogli odgovarjati zahtevam. Moštvo in častniki so skrajno nezadovoljni radi draginje, in vsi se potegujejo za večje plače. Tako se je izjavil mornariški tajnik Daniels. « - o — Trije slučaji španske influence so bili v dveh dnevih poročani mestnemu zdravstvenemu uradu. Prva žrtev je bila Mrs. Dora Blum, 3591 E. 116th St. Zdravstveni komisar pravi, da konec septembra i začetek oktobra.|jg| najbolj nevarna doba za raz* "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) N A I O O N I N it Za Ameriko - - - - IS.00 Zt Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Posamezna številke • • ■ 8c VuTptomATdtopltl in denar na| m poftilja na "Ameriška Domovine" III« St. Clair Aw N. B. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 JAMBS DRBEVEC, Publish*r _ LOUIS J. P1RC. Editct ISSUED MONDAY, WEDNESDAY, AND FRIDAY Red by 23.09) Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa aecond-claae matter January 5th 1900, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. _ NO. 107. Mon. Sept. 15. 1919. Jugoslovani pred kongresom. Nadaljevanje Is prve atraal. bene ni, ki bi vodila do Jadranskega obrežja. Vzemimo n. nr. slovensko deželo, Kranjsko, Goriško, Istro, Koroško in Štajersko. Te imajo železnico v Ljubljani. To je središče Slovenije. Od tuje 3 ure, da pride tovorni vlak v Reko, ali mogoče štiri ure, da pride do Trsta. Ako zgubijo Jugoslovani Reko ali Trst, ali veste, gospodje, koliko časa bi vzelo poslati blago, n. pr. proti Jadranskim pristaniščem? Ta tovor bi šel iz Ljubljane doli do Zagreba in potem do Broda. To bi zvelo 24 ur, gospodje, za en voz, da pride iz Ljubljane v Brod. Senator BRANDEGEE: Koliko je to v miljah? Mr. SKUBIC: Res ne morem povedati, toda je okoli 200 kilometrov ali nekako 150 milj. Sedaj pa, od Broda, ko pride blago tja, tam bi morali blago preložiti iz redne železnice na ozkotirno. Ta ozkotirna železnica je samo tako velika. (Pokaže z roko.) Le kakih 6 ali 7 oseb more sedeti v teh Pulman vozovih, če jih hočete tako imenovati. In ko bi bilo vse blago preloženo v Brodu, bi moralo peljati to blago v Split ali šibenik, kar pomeni nadaljnih 24 ur, torej iz Ljubljane do Jadrana 48 ur. Če pa ima Jugoslavija Trst ali Reko, vzame samo 3 ure. Sedaj pa, če govorimo o narodnostih, so Slovani ali Slovenci, in Hrvati in Italijani tam. Pomešani so, zapadno od reke Soče in na zapadnem obrežju istrskega polutoka. Glasom Londonske pogodbe zahteva Italija, da vsa zemlja, ki gre skoro ob vzhodni meji goriške province, tja do Idrije, kjer je svetovno znana jama za živo srebro. Oni vzamejo to, potem pa gredo za kanonski strel do Ljubljane, čisto slovenskega mesta, katero pričakujemo da bodemo imeli za glavno mesto naše ogromne (!!!) države Slavonije, ki je jugoslovanska država (!! !), in ki gre doli iitsprejme "Adlesberger Grotto" — o kateri ste mnogi izmed vas ie slišali; j« to slavna jama, veliko večja kot ona v Kentucky. In potem gre črta doli do Snaebra ali Snežnika. (Tako ne-rodno in napačno kot je Skubic govoril pred odborom, že dolgo nismo čuli. škoda, da so tega človeka poslali tja. Kaj je to: Ogromna slavonska država, ki je jugoslovanska država? Ni čuda, da ni uspeha ker imamo take "govornike". Op. uredi) Od te linije zapadno za 150 do 200 kilometrov ni nič druzega kot Slovenci in Hrvati. Le teško je kak Italijan v tem okraju katerega Italija zahteva. Senator BRANDEGEE: Jaz nikakor ne razumem vaše trditve. Kaj hočete narediti drugače z Reko kot kar se je naredilo na mirovni konfrenci? Mr. SKUBIC: Gospodje, jaz res ne vem, kaj se je naredilo z Reko (?!) To ni bilo gotovo. Senator BRANDEGEE: O tem se je razpravljalo. Če pripade Jugoslaviji tedaj bodete zadovoljni, kaj ne? Če da mirovna konferenca Reko Jugoslaviji, bodete zadovoljni, ali ne? ' Mr. SKUBIC: Vi mislite Jugoslaviji? \ Senator BRANDEGEE: Yes. Mr. SKUBIC: Mi bodemo zadovoljni s to odločitvijo, kar se tiče Reke. seveda, ker mi res mislimo, da so italijanski prebivalci Reke le majhen otok na jugoslovanskem ozemlju, kar je fakt. Senator HARDING: Vi hočete tudi Trst? Mr. SKUBIC: Mi nikakor ne zahtevamo, da je Trst naš, ker mi mislimo, da mora postati Trst mednarodnem! ! (Torej Jugoslovansko Republičansko Združenje je proti temu, da postane Trst jugoslovanski, in zastopniki združenja so to javno pred kongresom povedali! Tržaški Slovenci, ali vidite kako krasne zastopnike imate v Rep. Združenju? Ali vidite sploh Slovenci, kako se dela v vašo ko-korist? Op. ured.) To je v zvezi z željo tržaškega prebivalstva. Velika propaganda je bila, da se Trst pridruži svoji materni deželi, toda to ni tako. Trgovska zbornicca iz Trsta, zastopstvo trgovcev, laške narodnosti, je proti temu, da bi Italijani dobili Trst. Oni hočejo imeti svoj lastni distrikt in priti pod mednarodnom vlado. Seveda, mi Slovenci imamo kakih 60.000 mož v Trstu (kaj pa ženske?) in vsa okolica je slovenska. Najbrž ste slišali prvega govornika ko je čital Statistiko o prebivalstvu na Goriškem in v Istri. Jaz bi to možen samim prepustil. Laško prebivalstvo Goriške z Gradiško, na zapadni strani roke Soče, mi to imenujemi laško, in mi Slovenci nikdar ne zahtevamo tega, in ne vem če smo sploh kdaj zahtevali Goriško in Gradiško do avstro-italijanske meje! (Pasja noga, ta je pa modra. Torej Rep. Združenje neče niti Trsta niti Goriške niti Gradiške za Jugoslavijo, ampak vse to naj bo kjer je! Pomnite ljudje, da je to ura-iiradno tako izjavili, in le hvala Bogu, da je njih nastop ostal brez pomena, kajti sicer bi nazadnje "republikanci" Še Ljubljano prodali Lahom. Op. ured.) Seveda vemo, da je zapadno od Soče italijansko prebivalstvo v večini, in mi ne zahtevamo tega (kaj nas briga česa mi ne zahtevamo, o tem je škoda govoriti, pač pa KAJ ZAHTEVAMO. Op. ured.) Toda mi vemo, da ker je šla Italija v vojno na strani zaveznikov, tedaj bo iroe-r I« prednost, torej vemd, da če se bodo dale kake prednosti, se bodo dale Italiji. Zatorej mi ne zahtevamo ničesar kar je italijanskega. (Trsta ne zahtevate, torej je italijanski Op. I urea ? , Pa ne samo to, toda ob obrežni črti Istrskega polutoka, ^ »/e, na zapadnem obrežju — je precej mest. N. pr. Novi | Grad. Poreč, Rov in, Kopr !i mesta majo prebivalstvo od 110.000 dO 50.000 (f !). Ta mesta so takorekoč mala gnezda, ob zapadnih bregovih, in tukaj je italijansko prebivalstvo koncentrirano. Vi greste 5 kilometrov ali 4 milje od brega » od teh malih meat, pa ne dobite druzega kot Hrvate, to je, oddelek Jugoslovanov. Torej če vzamemo prebivalstvo teh 0 mest in ga primerjamo s cenzusom, in tudi prebivalstvo za-c padno od reke Soče, tedaj najdemo, da je provinca Gradi-B Ska, pa tudi Istra, vseskozi od reke Soče vzhodno, in vse , doli od Trsta, ta ozki kos je čisto jugoslovanski, in, če se ta - teritorij podeli Jugoslovanom, ne bodete dobili toliko Ita-! lijanov, kot je Slovencev, Hrvatov in Srbov v Trstu, pod po- - gojem, da Italija dobi Trst (aha!) o katerem trdi, da je njen. Sedaj pa, gospodje, je pravično, da po vda r jam to točko, . da en del Jugoslovanov, Slovenci, imajo mogoče en milijon r in pol. (Kaj pa?) To je majhen narod, ki je prišel v te kraje, kjer je sedaj. (Kako učeno!) šest ali 700 let prej so pri- 1 šli sem in kakor hitro so se naselili so zgrabili (grabbed) za pljug. (Oj ti nesreča ti, torej Mr. Skubic trdi pred senatom v imenu Rep. Združenja, da so prišli Slovenci v današnje kraje šele okoli 1300 po Kr. a zgodovina nas uči, da so ime- : h že leta 600 po. Kr. v istih krajih urejeno državo! Zakaj se pošilja take neznalice pred kongres! Op. ured.) Tuje ' gospodstvo je prišlo tja in jih je zasužnjilo za skoro tisoč • let. (Kako je to mogoče, prijatelj, če so bili šele 600 let , tam? Op. ured.) Bili so pravi sužnji. Ta mali narod je bil ( skoro tisoč let brez vsakih narodnih šol, brez vsakih narodnih šol, brez vsakih knjig, brez narodnih sodnij. Če so po- ( klicali ubogega kmeta, je prišel na sodnijo, pa ni mogel dru- i zega kot svoj jezik govoriti, pa so ga vprašali v nemškem ( jeziku. Toda kljub vsemu temu zatiranju je naš mati narod ohranil narodnost in dobro jo je ohranil narodnost in dobro * jo je ohranil. i Leta 1800, ob času Napoleonske vojne* ne vrjamem, da } je bilo kaj slovenskih knjig. (Pa precej jih je bilo, Mr. Skubic.) Toda danes lahko rečemo, da je samo 7 procen- < tov Slovencev, ki ne znajo čitati ali pisati. j Sedaj pa, gospodje, to je precej dober procent, ki kaže, • da je ta mali narod mišičast (kaj z mišicami Čita in piše?) ima voljo, in ne more biti mrtev ali izbrisan (erased) iz obličja te zemlje! Senator BRANDEGEE: Ko ste govorili o sužnjih, pa (ne mislite, da so bili to res sužnji? Mr. SKUBIC: Do leta 1848 je bila fevdalna doba. Ob (tem niso bili druzega kot navadni sužnji. Bili so fevdalni najemniki, toda kot narod so bili zasužnjeni. Dulje prlhodnjifi. VESTI IZ STARE DOMOVINE Velika tatvina na Uovci. Na I lovci je bilo vlomljeno 11. majnika 1919 okoli 22. tire ponoči v nezaklenjeni železniški voz, ki je služil za spalnico. Iz njega je bilo ukradeno Jerici Mencej razno 4400 K vredno blago in 4400 K denarja. Alojziju Menceju pa iz nezaklenjenega kovčega 290 K denarja in dva zavitka cigaretnega tobaka, vrednega 5 K 40 vin. Tatvine je bil takoj osumljen Jožef Gartner, ki je večkrat zahajal k Mencejevi. Gartner, čevljar po poklicu in stanuje v Spodnji Šiški, je tatvino sprva pri policiji odločno tajil, a pozneje je priznal, da jo je izvršil v dužbi z Daijelom Zu- fiancem, pri katerem je naš-a policija vse Mencejeve ukradene stvari in 2094 K 84 vin. denarja. Gartner pravi, da je bil tisti večer z Zu-pancem v Živčevi gostilni na Rimski cesti, kjer mu je Zupane prigovarjal, da naj gre na Ilovco in naj Mencejevo okrade. Precej vinjen se ja temu prigovarjanju udal in šel z Zupancem na Ilovico. V voz je šel prvi Zupane, a ker ni mogel odpreti omare, mu je rekel, da naj mu prinese motiko ali kaj podobnega, ka tero je res našel v bližini in jo je dal Zupancu, ki je nato odprl omaro in prinesel čez kratek čas iz voza precej blaga, katerega sta odnesla oba na Zupančev dom v Vodmat. Zupane pa pripoveduje, da sta kradla skupno z Gartner-jem, kakor sta se bila dogovorila. Istočasno sta bila oba v vozu in sta najprej začela odpirati vrhni del omare, kjer je bil shranjen denar. Gartner pravi, da on ni vzel ničesar iz kovčega Alojzija Menceja in da, če je kaj zmanjkalo iz njega, je vzel to gotovo le Danijel Zupane. Danijel Zupane spada pred vojaško sodišče, Gartner se pa zagovarja pred ljubljanskimi porotniki. Obtožbo proti Gartnerju je zastopal državni pravnik Ogorevc, obtoženca je zagovarjal dr. švigelj. Porotniki so potrdili, da je zakrivil hudodelstvo tatvine • glede na Jerico Mencej, oprostili so ga pa glede na tatvino izvršeno iz kovčega Alojzija Menceja. Predsednik porotnega senata višji svetovalec deležne sodni je Vedemjak je razglasil na to obsodbo, s katero ae je obsodil Gartner v 1 leto Mfrtfaf-''1- , ■irišrnMn-r' težke ječe. žalosten položaj naših vojnih ujetnikov v Italiji. Kakor znano, se Italijani branijo odpuščati vojake jugoslovanske narodnosti,' ki so prišli v italijansko ujetništvo. Njihov položlj je zelo žalosten. Podčastnik Anton Schmidt je pobegnil iz italijanskega ujetništvrf%i prišel v Jugoslavijo. Položaj naših ujetnikov na Italijanskem popisuje takole: Postopali so z nami zelo grdo. Kaznovali so nas pogosto, vezali so nas in tolkli kakor živino. Ponoči je prišel italijanski častnik, da nam za nečuvene cene prodaja čokolado, kruh itd. Za kos čokolade morali smo plačati 30 do 40 kron. Za * kg kruha smo plačali 70 do 80 K. Brez vsakega razloga so nam odvzeli ves naš denar in nam dajali potrdila. Na ta način je posebno postopal poročnik Bruno Canfotti, ki nam je pogosto pritrgal hrano in ni izplačeval mezde, katero smo zaslužili na poljedelcih delih. Ko smo se nekega dne zaradi tega pritožili pri kapitanu, nas je poročnik dal tri dni zvezati v okove. Samomor vsled nesrečne ljubezni. Bančna uradnica Antonija Kpman iž Ljubljane je prišla v nedeljo v spremstvu nekega moškega v Zagreb, kjer sta najela v hotelu pri "Jagnjetu" sobo. U pisala sta se kot zakonska. V ponedeljek dopoldne pa je našla sobarica Komanovo vso okrvavljeno v postelji. Prerezala si je z britvijo žile na levi roki. Komanovo so prepeljali v bolnico, kjer je popoldne na posledicah iz- • krvavljenja umrla. Iz zapis- ^ kov samomorilke je razvidno, -da je izvršila samomor vsled nesrečne ljubezni. Na nekem lističu je bilo napisano: Dragi možek! Odpusti mi, kar sem storila!" V njenem notesu pa je zapisano: "Peljem se v Zagreb ... Ah, kako je sladka smrt, ko človek nima sreče in ne miru!" • IMENA PREJEMNIKOV IN ODPO SILJATEV ZABOJEV V STARO DOMOVINO, f Dalfe) Gornik Kvirin, Globeli 7. — Janez Gornik, Cleveland, O. ' Cimperman Alojiij, Vrh 15. — Ja-nei Cimperman, Cleveland, O. Boje Frančiška, Dolenja vaa 41. -Boje Franc, Cleveland. O. Arko Jožefa, Sodrailca 44. — Afko Silvester. Cfevetod^O. I Kerin Aloftfla, Studenec 20. — Mat. j Ceinovar, Cleveland, O. j \t Stlpanič Matija, ftnšna T<< ^ _j h Franc Plzmih^^tefeSd'o" * ciSSlSid o0'Karel6e- — Krhia " „ Kaaua Frančiika, Veliki trn. - Al. e Knaua, Cleveland, O. a Baznlk Ana, Goljek. Stanko Franc, Cleveland, O. - Kernc Neža, Hom — Janez Kernc - Cleveland, O. Lopatich Mihael, Borit 0. — Anton • Lopatich, Cleveland, O. > Tisovc Katarina, Zalog 5. — Tiao-' vec Joaip, Cleveland, O. 1 Simonfiič Jožefa, št. Rupert U. — . Simončič Joe. Cleveland, O. ZoriC Uriila, Račja vaa 27. — Zorifi " Franc, Cleveland, O. I Grčar Franc, Kamnje 15. — Alojzi) Grčar, Cleveland, O. 1 Knaua Frančiika, Veliki trn. Al. » Knaua, Cleveland, O. 2ullC Terezija, Olterc 37. — Joaip ' 2ullč, Cleveland, O. j Grubar Jožefa, Gorenje Vrhpolje.— Grubar Anton, Cleveland, O. 3 Kovica Ana, Kamenaka gora 13. — 1 ^ Šimenc Zofija, Cleveland, O. . Baznik Ana, Vrh 5. — Baznlk Ig- ' ■ naci), Cleveland, O. [ Kučič Ana, Oaterc 27. — Matij« Ku-file, Cleveland, O. Sintič Jožef, Oaterc 3. — Josip Sin-, tič, Cleveland, O. Dular Alojzija, Mokronog. — Dular Josip, Clevelad, O. 2ullč Ana, Oaterc 35, 2uli£ Janez Cleveland, O. Steklaaa Francka, Prelesje 10. — Steklasa Franc, Cleveland, O. Habelka Antonija Kriko. — Levstik Bono, Cleveland, O. Perko Marija, Gor. Mokronog 5. — j Perko Anton, Cleveland, O. Grdina Marija, Dol. Brezovica 11.— s Grdina Fr. Cleveland, O. Juršič Marija, Jablance 3. — Juršič j Janez, Cleveland, O. POZOR! Jugoslovanski trgovci v Ameriki "Prva Ameriška Jugoslovanska Export in Import Korporacija" v Chicago išče pet sto trgovcev z manufakturnim blagom, Srbov, Hrvatov ali Slovencev, ki bi želeli biti zastopniki omenjene korporacije v Ameriki. Njih delo bi bilo da vsakdo v svojem mestu, pošilja zaboje z blagom v staro domovino, kakor jih narod naroči. Prosijo se vsi trgovci, da se nemudoma javijo pismeno na spodaj označeni naslov. Zastopniki se javijo in prejmejo zastopstvo za na-šo korporacijo, dobijo vsa navodila v pogledu odpre-me teh zabojev, kakor tudi pooblastilo za njih delo. S tem se daje prilika v prvi vrsti našemu trgovcu, da prodaja svoje blago našemu narodu, a v mestih kjer ni naših trgovcev, se bo dala ta pravica najbolj zane-slivemu trgovcu, ki ni Srb, Hrvat ali Slovenec. First American-Jugoslav Export-Import Corporation 39 SO. LaSALLE ST. CHICAGO, ILL. John Milosevich, preds. FRANK WAHCICH j Slovenska trgovina Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO. 746 E. 152nd St. v Collinwoodu, V NAJEM SE ODDASTE dve garaži. Vpraiajte na 5010 Proaaer ave. (106) National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA > Vogal St. Clair ave. m 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdela-. jemo rdravniske predpi«c V zalogi imamo vse. kar je treba I ^^MA^fflCENT STEAMERS 3 KSoSUS^r I T »I: M ( tTAvdaTrm T* t U. tm WhtwmF.il« and .1! Futxm »rM Camdim I 'lili "-*nt_ <; HENRY J. SCHNUZER STATE BANK.: <► ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD ' j J STALNO RDŽAVNO KONTROLO. J < > RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO < O GARANCIJO. < < ► PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO O- < < [ RIGINALNI CENI. ); IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU. < Ki iell potovBU v staro domovino, ki ieli poelaU denar ali kateri in*. < ; ' Jo opraviti katerikoli zadeve v atari domovini, naj ae obrnejo na na- 4 < ► Šo banko, ki služi svojim rojakom že prtko 25 let r popolno aadovolj- < ► stvo, poiteno in sigurno. < ► VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj v < < > materinskem Jesiku. i < ► Henry J. Schnitzer State Bank 4 < ► 141 WASHINGTON 8T„ NEW YORK, N. Y. < m- flBaJpnnlvR -iWijv mm t HI* IIV s u t', i n > !g 9 I TBIN PmJ ISCBMO VAS ?ASTON*i ^IMAM y Po m n? t e: Newt in praiakava je taatonl. Odlašani« zdravila. ^tJ DFKENEALY TiK? I I 647 EucHd are. Second Floor, Cleveland, Ohio. I -- J ---1 X. 7 : ustenje in likanje oblek. k DOBRO DELO: | NIZKE CENE: IMoike obleke.........$IM 2enake kiklje ..........50c Moške auknje.........$1J5 Ženske dolge suknje.. .91JB J°Pi4i..................«0c | ženske obleke.........$U0 The Damm Dry Cleaning Co. Pri»ceton m 2381 E. 82 ST. Gerflek» 2e50 A. J. DAMM, poslovodja ..iftlllltllWlltlllttlMllWlllllllHIIIIUIIIIIIIillltllNllllllltnHlliilllltiiiiiiHiHHiiiiiiiiHi ZAVAROVALNINA VSEH VRST. Naznanilo. Cenjenim rojakom naznanjaln, da je Mr. . 'Kren pri meni uslužben in da ima pravico pobirati zavarovalnino* sprejemati denar ter izdajati pobotnice v mojem imenu. Prosim cenjene rojake, da mu gredo v vseh ozirih na roke. August Haffner 6io6 ST. CLAIR /IVE. ' -v*- - * * • - - - *"v. i Oglasite se v uradu ali pišite na nas naslov. .5 ^ ^^ Avtoriziran kapital ^^ T $100.000 [T Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti . kakor SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST.CLAIR AVL. Vloge nosijo po 5 odst in delnice lepe dividend*. Na« saved Je pod državnim nadzorstvom. Ves denar se poeojuje samo na prve vknjižbe, in Je najbolj varno naložen. Obiščite nas in dali vam bodemo _ vse potrebne informacije. _ m..... m Spodaj podpisani slovenski stavbenik, kontraktor se priporoča Slovencem za vsakovrstna gradbena dela, najsibo nova ali popravila okoli vaSega posestva. Vsako delo zvr&m z največjo natančnostjo, točno, po vašem oku su in po nizki ceni. Slovenci, pri katerih sem delal, me do-b(o poznajo in so bili vselej z menoj jako zadovoljni. Priporočam se tudi vam za dobro postrežbo v tej stroki. Kadarkoli potrebujete kon-traktorja, obrnite se do mene jaz bom na mestu in storil delo v vašo zadovoljnost. John Pavlič, 6206 Edna ave. Princeton 2184 W. (x99) ■ ■.. »-—r-...................' ■ ■ ifiiaiiHimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiimiii' GROZDJE! NAPRODAJ 1 Pol tone ali i več, kakor ] i hočete, j [t A. Miller | I Center Ridge Rd.) I Dover Center, 0. i I 0. S. Phone I Dover 75 X Ifrank e. wuke, | ODVETNIK I I J Se priporoča Slovencem | , in Hrvatom. i i 1 Odprto zvečer od 7—S. I| , I 205 Vele BMf. St. CUir & E. 82 f SL.8115 St. Clair Ave. j 1 M Tel. Rosedale 3075 p i wffvWfri ZBOUšAJTE ZDRAVJE. Neka komisija v Cleve- , landu pravi v svojem poro- , čilu, da dobri zobje potna- , gajo zvečati učenje pri Sol- , skih otrocih za 50 do 100 procentov. Preskušnje so ; dokazale, da ljudje, ki popol- , noma prežvečijo svojo hra- i no, imajo veliko večjo moč i kot oni, ki ne delajo tega. j Zboljšajte učno silo vaših otrok in, vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. R L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste.. Uradne ure od 9. do 12. ^ in od 1. do 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko. Dr. j i Semolunas j O. D. ■ SPECIALIST ZA OCI. ■ | „ . . . R 8115 ST. CLAIR AVKNUK. 2. nadstropje. | Zdravimo oči in jih preii- j čemo. Preskrbimo prava očala. PRIPOROČILO. Cenjenim »lotenekim gospodarjem in teapodinjarn m uljudno priporočan v mojem poslu kot slovenski mlekar. Dovatam na dom vsakdan tveie, sdra- poročam j J0SIž" h [pošiljamo denar j t Na sve strani sveta s popolno garancijo, i ; po najnižjih cenah. | Prodajamo PAR0BR0DJTC LISTKE za vs& ] lini je onim, ki imajo potni list < Friedl & Faller, Pošiljanje denarja in »gentura za parobrodne 1 listke. Prodaja zemljišč. e 2052 W. 25th ST. 1 Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domoviito točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo itfkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite aa nac «djne informacije slovensko ali hrvatsko. * J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. 1 MM J. S. Jablonski j ^^^Hl SIOVEHSB FOTOfltAF, , : , laSTHMBIU.1 POTNIKI. — V atari kraj se more potovati. Potni Usti se zopet lahko dobe. • Vsak teden odpljuje po e-j j den ali več pamikov Fran-; i coske družbe s starolcraj-;; skimi potniki. Tako na pr. | 11 odpljuje jo parniki: Ro- J i; chambeu 6. sept., Chicago i j; 10. sept., Savoie 13. sept., j ! I France 15. aept Za njimi j • I: pridejo LaTouraine,LaLor j I i I raine, Espagne in Niagara j: ! Za vsak pamik imam še <, ; nekaj kart na prodaj. Kdor i I j želi potovati naj mi piše i 1 i I ker utegnejo priti kake j II spremembe. i; POSOJANJE DENARJA. - ;» ;! Kot a bondom zajamčen zaatop- . 1; nik 18 miljon-dolamke družbe J; <; American Express Co. u poii- ! • 1; IJanje denarja v Inozemstvo, Vam ! 1 morem gnf dna ar v Tee slo* ] I' venske kraje zanesljivo, hitro in ; ! po nizki ceni in sicer 100 Kron za____$ 3-00 i: 200 Kron za____$ 5.90 • 500 Kron za... .$ 14.00 j 1.000 Kron za____$ 27.75 ;j|. i I 10.000 Kron za----$269.00 j; j! 50 Lir za... .$ 6.25 ; j i! 100 Lir za......$ 12.00 j j j; 500 Lir za......$ 58.00 j!> j> z 000 Lir za......$115.00 ;! Denar pošljite po Money Or- !j ; der, ali American Express Mo- ;!!, ! ney Order, all pa po Bank ; . I! Draftu. ; :; POTNI LISTL — Onim ki no- I; ! ■'; čejo sami imeti te sitnosti, pre- ! > <; skrbim tudi potni list. ! i LEO ZAKRAJŠEK, | !j 70-gth AVENUE, |i NEW YORK, N.Y. NAZNANILO. Članicam dr. Daniea St. 11. SDZ. Ker se članice tako pialo udeležujejo društvenih sej, sem primorana bolj strogo postopati radi društvenega ases-menta. Niti polovico se ne plača na 1 društvenih sejah. Nikar ne mislite, da i j*z moram vzeti asement, kadar si ka-: tera zmisll. To sem dosedaj delala iz ; dobre volje, toda ne bom več. Aaeament I se plačuje aamo vsak drugi torek v mc-! secu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba i St. 3. Frances Hudovernik. <107) Adam J. Danim )e kandidat ta coun- : cilmana 23. warde aa demokratičnem ; tik^tu iii so priporočd S1 ovcncom .................'Ilfl j Dr . S. Boflander , j zobozdravnik flSlft : 1355EL554St.TOf.St.aiir: :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. ijutr^j do 8. zvečer. i! ;; Zaprto ob sredah pop. ; I tudi v nedeljo zjutraj. ...........^^....T NAZNANILO. Skoro zadnjo priložnost imate sedaj za rozine. Potrudite se sedaj in naročite, dokler ne' bodemo začeli delati novih, Objednem se vam pa sedaj hudi prva prilika, da naročite californijsko grozdje po '$125.00 tona. Prosim, da vpo-števate, da jaz nimam nobenih agentov ali kompanistov niti tega niti onega, in ne vr-jemite nikomur, da imajo kako zvezo z menoj, in da je i vseeno, ako oni naročilo vzamejo ali^az. Trgujte narav-'no§t z menoj in potem veste, da ste na pravem mestu. Telefonirajte ali pa pridite k meni. Se vam priporočam Geo. Travnikar, Wood 693 W. - Stop 125 Shore Line. (110) NA STANOVANJE in HRANO se sprejmejo 2 ali 3 fantje. 1545 E. 47th St_(107) DELAVCI DOBE DELO. Oglasite se pri The Mc Myler Interstate Co. stop 9. 27 A. B. C line. * (107) SOBA S-HRANO vred se odda v najem za poStene fante. VpraSajte na 1,019 E. 63rd St. „(107) Dotao stavilo To je kar m lahko reče anoodna}-boUih znanih priprav, Mae jih morejo potluiiti trpeče lane in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno odporno* v svojih izkušnjah nerodnosti, id se tičejo sfdjega apola. Ime tega zdravila je jjp* Several Regulator (Severov Regulator) in proator kjer ga dobite je v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevati pravega In odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta način ste lahko sigurni, da dose-iete najboljši in najhitrejli vspeh. Cena $1.26 in 5c davka. ■ mm m ».'—i n Adam J. Damm je kandidat za coun-cilmana 23. warde na demokratičnem tlketu In ae priporoča Slovencem. POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate lju Geo. A. Lprentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, bol-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnoyejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, »319 (x25) 1 —iii .........- 1 1 -----T Central 4058 W Prospect 2699 .. ^^ Jfi^rSjl M. Jung AGENTURA ZA PAROBRODNE U-STKE IN POŠILJANJE DENARJA. 2403 ST. CLAIR AVE. PoSiljamo denar na vee strani sveta po oajniijih dnevnih cenah. Zaatopnik , ae The Firet National Bank, Cleveland, Ohio. ' "" NAJLEPŠA PRILIKA. Za vsakega rojaka, da ei prihrani denar in napravi avoj lastni dom, je sedaj. Z enim dolarjem začnete. To pri-' liko vam daje ' THE R. P. CLARK LAND CO. 1 500 Bengor BIdg. 942 Prospect ave. in za podrobnosti lahko vpračate tudi 1 pri John Kovačič, 1060 E. 61st St. (113 f J. V. ] župnik,:: , SLOVENSKI j ZOBOZDRAVNIK,^ , ^ 6127 St Clair Ave. < Knausovo poslopje nad Grdi. 1 novo trnovi* o 11 Najboljie zobordrav- 4' niiko delo po niz- 1 1 kih cenah. , I » Uradne mrmi od 8:30 zjutraj d« ' I 1 U r JLaU ftlmawSmM. f * liVW'— Vlr-w^V'-O Adam J. Damm je kandidat za coun-cilmana 23. warde na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem. PODPIRAJTE DOMAČINA. I Spodaj podpisani Jugoalo-j van se priporočani vsem Slo-I vencem in Hrvatom 2a visako-| vrstna plumberska dela, kakor j upeljavanje toilets, sinkov, boi-I lers, in tako dalje. Vae delo iz-3 vriujem v vašo popolno zado-I voljnost in garantirano, po I ■ I 1 1 1 r _ L ?l - AAM <«JU Pr a rutr riX »l t-11 i zmemin cenafi. rTnporočam se I vsem rojakom v obifaia naročila. I roopirajtc domačega Clove na, I ki vam poitero postreže. I NICK DAVIDOVICH. I 66so St. Clair ave. I_ Tel. Princeton 1173 V. , X-žarki preiskava za $1.00 Co ete bolni, brei oiira kaj Je vala bolezen, ali kolike ste le otapsli 1 V radi bolezni .^TFIBBIH tn Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstne Ipecialne bolezni molkih in lenak, zajedno pa bolezni krvi, koie ielodca oblati, jeter, pljufi, milic, area, nosu In grlu. S pomofijo X žarkov, elektrlcitete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali boljil v najkrajiem mogočem času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja akrbna metoda preiskave, da doženem, kaj vas boli. Jaz rsbim X Žarke »troj, mikroskop in kemično analizo ter vae znanstvene metode, da pronajdem vzrok vaiega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam i Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu In moja dvajsetletna skulnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in ženak mi daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi. Jaz rabitn veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi ee lahko zanesete na polteno mnenje, polteno postrežbo in najbojSe zdravljenje za ceno, ki jo morate plečatl. Ce je vafia bolezen neozdravljiva, vam takoj povem, če je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajiem času. Govorimo slovensko. * DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. Cleveland Ohio Uradne ure od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. m _ Cene Kronam stalno padajo j Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, štajersko, Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani zasedli Današnje cene zajedno s poštarino so: 100 Kron..............$ 3.00 1.000 Kron..........$ 28.00 I 300 Kron..............$ 8.40 5.000 Kron..........$138.50 < 500 Kron..............$14.00 10.000 Kron..........$270.00 I 4 Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda parniki . so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tisoče Ijudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila, 1 in bodete točno in pošteno vselej postreže ni od domačih ljudi j. ! Frank Sakser 82 Cortlandt St. New York, N. Y. I Zaupno zdravilo dela čudeže. J ---■ .... I ■■,.! ..'. ...I I - ..............■-. . n .. , „ , i1 I I. -T— Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, k>eir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in IČislamje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zainesjiva vsebina izdelkov. Branili smo de dolgo zoper kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a n<^vj vijni dbvdc mm je spod-foil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih !ek»v priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za po-trebšioine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče dntginji v okom priti. Zato st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih ofcvorov. Dobi se v vsdh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trin«rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Franci«:® 1915. C rand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, ! MANUFACTURING CHEMIST. t i 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III tcrkM ad roinnwood o s HANS ,2 ISLAND*. Roman Toda kakor hitro je prestopil prag ječe, tedaj se je spremenilo njegovo razpoloženje; Častitljiva, dasi resna in otožna postava Schuma-ckerja je naredila na njega velik upljiv, in sladko, dasi častitljivo obnaSanje nedolžne Ethel ga je skoro ganilo; s prvim pogledom na ta dva jetnika so se umaknile vse grozne misli iz generalove glave, in vsa njegova strogost je zginila. Na njeno mesto se je zopet vselila plemenitost. General se približa Schuma ckerju, in nehote mu ponudi svojo roko kot v pozdrav in reče pri tem, ne da bi se spomnil, da njegova prijaznost ne najde nobenega odmeva pri starem jetniku: "Kako se vam godi, grof Grifenfeld". V trenutku ga je prevladala stara navada, potem pa hitro popravi svojo zmoto in reče: "gospod Schumacker?" Potem pa umolkne, zadovoljen sam s seboj. Molk prevladuje v ječi. General si napenja možgane in i$če dovolj ostrih besed, da nastopi kot se spodobi guvernerju, Vendar ni v trenutku mogel najti ničesar pripravnega. » "Hej," reče konečno Schu-macker, "dli ste vi governer province Trondhjem, kakor so mi povedali?" Guverner, ki se je začudil, da mu stavi vprašanje oni. katerega je sam nameraval vprašati, pa kljub temu sklone glavo in pritrdi molče vprašanju jetnjka. "Torej," pristavi .ujetnik 'tedaj imam neko pritožbo za vas, in vaša navzočnost je ravno prav.. "Pritožbo! Kaj pa je? Kak 8no pritožbo imate?" In prijazno obličje generala je zavzelo nenavadno zanimiv izraz. Schumacker pa nadaljuje z glasom, ki je očitno kazal, da je jako nezadovoljen: \Ko Ukor je meni znano, je podkralj zapovedal, da me morate pustiti svobodnega v tej ječi in da me ne sme nihče motiti." "Povelje mi je znano," odvrne general. "In kljub temu, guverner, me vi nadlegujete s svojim obiskom ter me motite v moji ječi." "Obisk! Kdo vas je obiskal? Kdo vas moti?" kriči general, "povejte mi, kdo se drzne -" **\h __________•»» "Vi, guverner!" Te besede, spregovorjene s skrajno ponosim naglasom, so močno razžalile plemenitega generala. Raditega odgovori s precej razdraženim glasom: "Pozabili ste, da je moja oblast brezmenja, kadar se gre za to, da se izpolne kako kraljevo povelje." "Razven," reče Schumacker, "če imate kak čut spoštovanja do nesrečnega človeka. Toda zdi se mi, da so možje Že pozabili na to." Bivši kancler je spregovoril te besede kot bi govoril sam s seboj. Toda guverner ga je slišal. "Da, gotovo, v resnici! Prav imate! Krivično sem ravnal, grof Grif. - gospod Schumacker, priznati moram. Pravico jeze dam vam, kaj ti oblast je v moji roki." I Schumacker pa je molčal j za trenutek. "Nekaj imate," < reče konečno premišljeno in i počasi, "na svojem obrazu in i v svojem glasu, governer, i kar me spominja na nekega i moža, katerega sem nekoč f poznal. Toda dolgo, dolgo j je že tega. Nihče kot jaz se ne f more spominjati teh dnij. Bi- t k> je to v času, ko sem bil jaz srečen, na vrhuncu moči in slave. Ta mož je bil neki Le $ k vin de Knud, iz Mecklenbur- c p ga. Ali ste kdaj poznali tega p nespametnega človeka?" \ "Poznal sem ga!" odvrne t mimo general. ; "Oh, vi ga poznate, kaj? i Zdelo se mi je, da se sporni- i niate ljudi samo v sreči." L* ,"Ali ni bil Levin de Knud i | tedaj kapitan pri kraljevi č jLgardf 3' pristavi general. j "Da navaden kapitan je bil, dasi je bil pri kralju jako priljubljen. Toda zdelo se je, da ne misli na druzega kot na' razveseljevanje in udobno življenje, nobene višje ideje ni imel. Bil je čuden* nor človek ta kapitan! Ali morete misliti kako je to mogoče, da je kraljev ljubljenec tako pri-prost in ponižen v svojih zahtevah?" "Prav lahko razumem/' "Jaz sem bil ponosen na tega Levina de Knud, kajti nikdar me ni vznemirjal. Bil je prijatelj našega kralja, in prav tako lahko bi bil prijatelj vsakega drugega moža. (Zdelo se mi je, da ljubi kralja radi njega samega, ne raditega, ker je baš kralj." General je že hotel prekiniti Schumackerja v pripovedovanju, toda Schumacker je nadaljeval brez ozira na governerjeve poskuse ustavi-ti ga. Mogoče ga je priganjala naravna trma, da ugovarja ali pa so mu misli, katere je izražal, tako ugajale, da ni mogel najti konca svojim besedam. "Ker ste se izjavili, governer, da ste poznali kapitana Levina, tedaj vam bo prav gotovo tudi znano, da je imel kapitan sina, ki je pa umrl v j rani mladosti. Toda ali se še| spominjate, kaj se je zgodilo pri rojstvu tega sina?" "Bolje se spominjam na ono, kar se je zgodilo ob smrti tega sina," odvrne general, ki je pokril svoje oči z roko in katerega glas je začel omahovati. "Toda," nadaljuje Schumacker skoro v eni sapi, "to dejstvo je bilo znano le nekaterim osebam, in dokazati vam hočem, kakšne posebno —■ vrste človek je bil ta Levin. Kralj je izrazil željo, da hoče biti krstni boter Levinovemu sinu, toda ali mi vrjamete, da je Levin odbil kraljevo željo? Ali ste že kdaj slišali kaj ta-cega? Da, še več, šel je in izbral nekega berača, ki se je potikal okoli njegove palače, za krstnega botra in mu poveril čast, da drži sina nad krst-|nim kamnom. Nikdar nisem mogel razumeti, kaj je napotilo kapitana, da je storil ta blazni čin.'* "Povedati vam hočem jaz," odvrne general. "Ko je kapl-tan izbral varuha za svoje-' ga sina, je prav gotovo mislil, da ima siromak veliko več upljiva pri Bog-u kakor pa kralj." 'Schumacker se po tA besedah zamisli za trenutek, potem pa reče: "Prav imate!" Zdajci je general ponovno poskusil, da začne govoriti o namenu svojega obiska k jetniku, toda Schumacker ga nemudoma prekine: U*U» prihodnjič ..DEKLE, staro 10 let, prosto iole, dobi lahno hiftno delo pri dobri družini. Vprala naj ae v uredntttvu tega lista._< 1») ODDA SE V NAJEM SOBA ta 1 ali 2 fanta, s gorkoto, a hrano ali brez. 6418 Spilker m._ C I W • , , (et Books in Your Own Language. AT YOUR FREE LIBRARY! livery. wise man, woman and child knows the value of good books, whether these be books for instruction and learning or books to read for pastime and pleasure. There are almost 45,000 books in a score of European languages in the Cleveland Public Library and its many branches. If you do not read English, we know how much you want to find books in your own language. To find a good book in a language you can understand is like finding a good friend. There are books in vour language in the Cleveland Public Library and branches — And they are for you to read — free. For the Library is a Cleveland institution and every resident of the city may borrow books without cost. To Cleveland residents who do not yet speak English, the Library offers books in the foiling European languages at the foiling branch libraries: Bohemian, Polish, at Hungarian at Car-the Brt>adwav Branch, negie West Branch, Broadway & E. 55,th 1900 Fulton Rd. Street. Croatian, Slovak, Italian at the Alta Slovenian, at the St. Branch. Mavficld Rd. Clair Branch, St. Clair und E. 125th St Ave. and E. 55th St. , Hebrew, Yiddish, at Russian at the . Alliance Branch, 3754 Woodland Branch, Woodland Ave 5806 Woodland Ave. Books in Syrian, Swedish, Serbian. Roumanian, Norwegian, Lithuanian, Modern Greek, Finnish. Dutch, Danish. German. Spanish and French at the Main Librarv, 1375 Euclid Avenue. At the Branch Library where books in your language are to be had, you will find an interested, helpful librarian who speaks your own language. The librarian will be very glad to help you with information and suggestions about books for both grown persons and children, While members of th; Cleveland Americanization Council urge vou to learn English, they know you love votir own native language. And the library will do its best to continue to provide books in European language. Of course most of the books in the Librarv ?nd its branches are in English, and those who learn to. read English will find the Library a great treasure house full of books for instruction, information and for pastime. Mr. Carl P. P. Vitfc, vice librarian, is the , grandson of American immigrants He is a member of the Cleveland Americanization Council. As a man, as the librarian and as a member of the Council, he has helped to provide books in European languages for those who don't read English. "Every good, honest resident of Cleveland is welcome in the Library or its Branches," says Mr. Vit*, "and those who don't read English are especially welcome." Published by arrangements of the Cleveland Americanization Council. Keep theae weekly talka. They mean success. Thia is No. 7, Watch for No. «. Copyright IkJClA* I' . « _ 1 ».».»Jj.m A m Pr'jtKX«!* "t I 1 ___ ^JM^^fcji^** ttltt. *|S B I ^ M' . prioociiE i low j icii risrcuuv ® ■ luosm jw iraswio pr inoosj« ■vevitKi lega iieia« " iB' a um „ t 1 1 ■ ■ 1 * ...... ' " - "1 11 ......... . •■ ff * m nem teztku ? 121 vni Icniižhiq J J J mmfWrnw % VEČERNE ŠŠOLE. Večerni razredi večernih višjih Sol v Clevelandu se začnejo ta ttfden, in sicer I115. septembra. Vsak prebiva4ec Clevelanida, brez o^ira na starost, ki je imel dovolj prejLŠnje vzgoje, da nadaljuje jltondije, lahko pride zraven. Dovoljno znanje angleščine je potrefbtno. Večerne šole so pomagale tisočerim tujcem ido večjega, napredka. Vi fse pripravite v teh šolah, da stopite v traiiver-zo ali akademične višje šole; tu se pripravljate za tr,govs!ki poklic n. pr. v Commercial High School Pripravljate se za razne obrti In dela v Technical High School. Lažji pouk v različnih predmetih se vam nudi v Junior High School Učne ure so od 7. ck> 9 zvečer v ipafldcljek, toreikt, sredo in četrtek zvečer v »ledečilh šolah: AKADEMIČNE ŠOLE: •Cenitral Higlh. School, E-'55th\St. in Cedar Ave. *East High School, East 8^nd and Decker Aive Glenville High School, Paricwood Dr. and Eeverton. * South High School, Broadway opp. FuMertoofn Ave. Lincoln High School, Scranton Rd. cor. Castle Av6. TRGOVSKE SOLE: Lcxnfcwood Higfh of Commerce E. 35th St. near Woodland \Vjjfct High of Commerce, Randall Rd. and Bridge Ave. TEHNIČNE SOLE: EastfTeclnnical Hjgih School, E. $|th St. cor. Scovill Ave. JUfijOR HIGH SCHOOL: Keitiwrd Junior High Sdhool, E. 46th St. south of Scovill Codliinwood Jr. High School, St. Clair and Ivanhoe Rd. ■Fairmount Jr. High School E. 1071th St. north of Euclid. Brownell Jr. High 'School, E. 13th St. cor. Summer Ave. y med Central in Prospect. ♦ Rawlings Jr. High School, Rawiling Ave. near E. 75th St. ---- t -J Iy ' ----X- NIGHT SCHOOLS. Nighl Classes in the livening High Sčhbols open Mon0 poučne knjige ali pa knjige, ki jih beremo za zabavo in kratek čas. V Clevelandskih javnih knjižnicah je skoro 45.000 knjig, ki so tiskane v Številnih evropskih jezikih. Če vi ne znate angleško, tedaj vemo, koliko vam je na tem, da dobite knjige v vaiem lastnem jeiiku. Da dobite dobro knjigo v jeziku, katerega lahko razumete, je ravno tako kakor bi našli dobrega prijatelja. Vi dobite knjige v svojem lastnem jeziku v Cleveland-ski javni knjižnici in njenih podružnicah. In te knjige so tu, da jih citate — zastonj. Kajti njižnica je elevelandski zavod in vsak stanovalec mesta si lahko sposodi knjige brezplačno. Clevelandskim stanovalcem, ki še ne čitajo angleško, nudi knjižnica knjige v sledečih evropskih jezikih v sledečih podružnicah knjižnice: ^ Češke, poljske v Broadway podrunici, Broadway and E. 55th St. Slovenske, hrvatske, slovaške v St. Clair podružnici, St Clair and E. 55th St. Židovske v Alliance podružnici, 3754 Woodland Ave. Ogrske v Carnegie W. Side podružnici, 1900 Pulton Rd. Italijanske se dobijo v Alta podružnici, Mayfield Rd. and E. 125th St. Ruske v Woodland podružnici, 5806 Woodland Ave. Imamo knjige v sirskem, švedskem, srbskem, rumunskem norveškem, litvinskem moderno krškem, finskem, nizozem-kim, danskim, nem&kim, Španskim in francoskim jeziku v glavni knjižnici, 1375 Euclid Ave. ' . V podružniškim knjižnicah, kjer dobite knjige v vašem jeziku, bodete dobili zanimivega knjižničarja, ki vam bo pomagal, in ki govori vaš jezik. Knjižničar vam bo z veseljem pomagal z nasveti in informacijami glede knjig, ki so primerne za otroke ali odrastle. Do£im vas člani Cleveland Americanization Council prosijo, da se naučite angleško, oni vedo, da vi ljubite tudi svoj materni jezik. In knjižnica se bo neprestano trudila, da preskrbi knjige v vašem jeziku. Seveda, veČina knjig v knjižnici in v podružnicah je ang- > leških, in oni, ki se naučijo angleško čitati bodejo dobili v knjižnici veliko bogastvo polno knjig, v katerih dobite nasvete in pouk, pa tudi zabavo. Mr. Carl P. P. Vitz, podknjižniČar, je unuk ameriških naseljencev. On je član Cleveland Americanization Council. Kot mož, kot knjižničar in kot član tega koncila, je pomagal preskrbeti knjige v evropskih jezikih za one, ki ne razumejo angleškego. "Vsak dober, pošten prebivalec Clevelanda je dobrodošel v knjižnici ali v njegovih podružnicah," pravi Mr. Vitz" in oni, ki ne berejo angleško, so ie posebno dobrodoškli. Priobčimo po naročilu Cleveland Americanization Council. Ohranite te tedenske pogovore. Oni pomenijo uspeh. To je številka 7. Pazite na številko 8. Copyright Charles T. Henderson.