Poklicno Združenje Svetovalčey*za Adriano PERIC & Martin DRUFOVKA jfv GCH-LCA, Ul. CilntDrt 2 ■ TfcL-D^Bl &SBS9&- FaiiHhjBl S39441 * Primorski dnevnik )e svetloba Dušan Jakomin, duhovnik Božič je človeku svetloba , ki je premagala temo. Namenoma rabim besedo človek, ker je Božič dan za vsakogar. V prvi vrsti za vernika, ki v moči daru vere sprejme skrivnost Božjega prihoda med nas, a Božič je prepoln bogate vsebine, saj nam govori o družini, o miru, odprtosti, sožitju in to so teme, ki zaobjemajo vse ljudi, vsakega človeka, ki je vreden te besede. Zato je Božič praznik vseh ljudi. Žal si je Božič na skrajno vsiljiv način prisvojila trgovina, ki v božičnem času in še mnogo prej kroji zunanjo podobo tega praznika tudi z vsem medijskim aparatom, pozabljajoč na edinega pravega slavljenca, novorojenega Jezusa. Zato se moramo res potruditi, da vso odvečno in nesmiselno potrošniško navlako odstranimo, saj nam zagrinja bistvo božičnega časa in praz-novanja.Tako kot odstranimo olupek banani, da užijemo sad, moramo odstraniti hladni pritisk izkoriščanja praznika in se poglobiti v njegov pravi pomen. Božič je svetloba, ki prežene našo temo. Ostaja neokrnjen in nespremenljiv od svojega začetka, dneva Rojstva, do konca sveta. Bog je prišel med nas v naši človeški podobi, kot eden izmed nas, da nam je prinesel svojo besedo. Besedo! Cerkev nam pomaga, da doživimo to resnico na najbolj dostojen način. Obredi, zakramenti, polnočnica, jaslice, še drugi prazniki v božičnem času, vse to poudarja osnovno resnico. Vernik ostaja vedno priča božičnega dogodka tam, kjer živi. Božič je svetloba, ki nam daje posebno moč in nam kaže pravo smer: spodbuja nas, da vztrajamo na tisti poti, po kateri že stopamo, to je pot dobrote, odprtosti, medsebojnega sprejemanja, podpiranja dobrega in lepega, kljub slabosti naše človeške narave. Ne glede na našo vero: sprejmimo vsi božično svetlobo, ker je preveč teme okrog nas. št. 300 (21.233) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 24. DECEMBRA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 1 24 ljubljana - Premier Miro Cerar na sinočnji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti »Državo si moramo še enkrat zaslužiti« y v. voscitno vam vesele božične praznike LJUBLJANA - Premier Miro Cerar je v svojem slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal, da državo imamo, a nas je kriza opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti. »Slovenija je uspavana. Zato se moramo prebuditi in začeti graditi,« je opozoril. »Graditi moramo spoštljivejše in konstruktivnejše medsebojne odnose. Pustiti moramo več prostora optimizmu. Graditi moramo tudi slovenske železnice, ceste, energetsko varčne stavbe, žage za les, protipoplavne nasipe, kulturne, turistične in športne objekte in še marsikaj. Še naprej moramo graditi tudi spoštljiv odnos do narave in do širšega sveta okoli nas,« je dejal predsednik vlade. Na 2. strani bologna Požig ohromil v I • v I • zelezniski promet BOLOGNA - Podtaknjen požar je včeraj povzročil nemalo problemov na železniški postaji v Bologni. Alarm je bil sprožen sredi noči, ko je požar izbruhnil na nekaterih napravah za usmerjanje prometa blizu kraja Santa Viola tik pred glavno bolonjsko železniško postajo. Zgoreli so svežnji električnih žic sistema za komunikacije, zaradi česar je bil železniški promet na postaji ves dan upočasnjen. Šele pozno popoldne so se razmere postopoma normalizirale. Na 15. strani Trst: obračun 2014 Občine in Pokrajine Na 4. strani Trst: obračun Podjetja za zdravstvene storitve Na 5. strani V Gorici že zanimanje za hitre ločitve Na 10. strani Impact Hub - S skupnim delovanjem do uplivnosti 5ÄSÄ šepet ulice Montecchi / 30 Opčine - Narodna ul. 28 9:00-13:00 16:00-19:30 040/211465 v nedeljo zjutraj odprto 2 Sreda, 24. decembra 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ljubljana - Včeraj obeležili dan samostojnosti in enotnosti Ob državnem prazniku apeli k skupnemu delu LJUBLJANA - Premier Miro Cerar je v svojem slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal, da državo imamo, a nas je kriza opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti. »Slovenija je uspavana. Zato se moramo prebuditi in začeti graditi,« je opozoril. »Graditi moramo spoštljivejše in kon-struktivnejše medsebojne odnose. Pustiti moramo več prostora optimizmu. Graditi moramo tudi slovenske železnice, ceste, energetsko varčne stavbe, žage za les, proti-poplavne nasipe, kulturne, turistične in športne objekte in še marsikaj. Še naprej moramo graditi tudi spoštljiv odnos do narave in do širšega sveta okoli nas,« je v polni Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah se spominjamo enega najsvetlejših obdobij slovenske zgodovine. »Slovenija je pred 24 leti žarela v svojih najmočnejših barvah. Bili smo odločni, ponosni na svojo narodno samobitnost in radostni ob misli, da plebiscitarno uveljavljamo narodno samoodločbo, kot temelj naše suverene države,« e ocenil tisti čas. Predsednik državnega zbora (DZ) Milan Brglez pa je pred osrednjo proslavo v DZ dejal, da »smo v zadnjih 24 letih dosegli veliko, zdaj pa se zdi, da ne vemo več natančno, kako bi se rešili iz trenutnih razmer«. Poudaril je še, da je Slovenija izgubila drznost, odločnost in složnost. A verjame, da se lažje pre-vihari viharje prav s skupnimi močmi in slož-nostjo. »Državljani in državljanke so nas izvolili, da bi gradili blaginjo in državo za vse. Prenehajmo se ločevati - na politično barvo, ideološke poglede ali kaj drugega. Vsi imamo skupne vrednote, ki jih lahko celostno povzamem v besedi slovenstvo. Gre za vrednote poštenosti, dela, spoštovanja do bližnjega, poslušanja in slišanja, sodelovanja in pomoči tistim, ki jo potrebujejo,« je poudaril Brglez in dodal, da 26. december vse opominja na to, da »smo državljani Slovenije v slogi in s pogumom dosegli lastno državo.« Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore pa je včeraj v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. Ob tem je v nagovoru opozoril, da moramo zaživeti drugačen odnos do svoje države in domovine ter od zagledanosti v lastne koristi preiti k prizadevanju za skupno dobro. Pred 24 leti so se Slovenci na plebiscitu z veliko večino odločili, da želijo živeti v samostojni državi. 23. decembra 1990 je na plebiscitu glasovalo 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato ta dan vsako leto praznujejo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Na slavnostni seji Državnega zbora je govoril njegov predsednik Milan Brglez ljubljana - Tradicionalna izmenjava voščil pred koncem leta Predstavniki Kmečke zveze s slovenskim ministrom za kmetijstvo LJUBLJANA - Pred koncem leta se je vodstvo Deželne Kmečke zveze srečalo s podpredsednikom Vlade RS in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Zidanom za tradicionalno izmenjavo voščil ob koncu leta. Ministra sta spremljala državna sekretarka Tanja Strniša in sekretar za med- Od leve: Erik Masten, Vladimir Čeligoj, Stanko Radikon, Tanja Strniša,Franc Fabec, Dejan Židan, Edi Bukavec narodne odnose Vladimir Čeligoj. Predstavništvo KZ je vodil predsednik Franc Fabec. V sproščenem razgovoru so se prisotni dotaknili najvažnejših zadev, ki so bili predmet tvornega sodelovanja med ministrstvom in KZ v Italiji ter nakazali možnosti nadaljnega sodelovaja med matico in zamejstvom. Jutri TV mesečnik Rai »Mikser« o upravljanju voda TRST - Jutri bo še zadnjič v tem letu na sporedu ponovitev mesečnika RAI »Mikser« (RAI 3 okrog 20.50, frekvence v slovenščini). Tokrat bo oddaja namenjena pretresu najboljšega upravljanja voda, predvsem v primeru poplav oziroma njihove prevencije. Zu-panja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin, vodja oddelka za gradbene investicije, okolje in kulturo dolinske občine Mitja Lovriha ter profesor za hidrologijo in urejanje režimov voda ljubljanske Univerze, hkrati tudi podpredsednik mednarodnega odbora Unesca za hidrološki program dr.Mitja Brilly se bodo v studiu soočili z najbolj perečimi problemi pri so-bivanju z vodo ter ukrepi, ki so bili sprejeti in ki zagotavljajo boljše prilagajanje naravnim pojavom. Oddajo vodi Vida Valenčič, v uredništvu Mairim Cheber, Ziva Pahor in Jan Leopoli, ki jo tudi režira. Letos več nakupov za božično kosilo in večerjo TRST - Zveza potrošnikov Codacons ocenjuje, da bodo prebivalci Furlanije-Julijske krajine za božična kosila in večerje letos porabili več denarja kot lani. Za nakup živil in pijač naj bi porabili 53 milijonov evrov, kar je za tri odstotke več kot lani. Družine naj bi v resnici manj porabile za darila, medtem ko se božičnim užitkom pri mizi ne nameravajo odreči. Za nakup mesa in rib bodo v skupnem seštevku porabile okrog 19,7 milijona evrov, za peneča in druga vina ter ostale pijače pa 9,8 milijona evrov. Za klasične božične slaščice bodo skupno odštele kakih 8,5 milijona evrov. 95 odstotkov družin v deželi bo praznovalo doma s sorodniki in prijatelji, samo 5 odstotkov prebivalcev bo obiskalo gostinske lokale. Cenejše telefonske storitve in lažji dostop do spleta TRST - Deželna odbornica za infrastrukturo Mariagrazia Santoro je predstavila nekaj novosti v zvezi s telefonskimi in spletnimi storitvami v Furla-niji-Julijski krajini. Krajevne uprave, ki so vključene v protokole o sodelovanju za dostop do infrastrukturnih storitev računalniškega sistema Sial, od 1. novembra lahko uporabljajo tudi telefonsko tehnologijo Voip. Programska oprema z javno dostopno izvorno kodo (open source) omogoča znatno znižanje stroškov in odpravlja stroške za notranje klice. »To prinaša nedvomne prednosti za krajevne uprave, ki bodo tako varčevale, obenem pa se prilagajamo smernicam državne digitalne agende. Uporabniki pa se bodo odslej lahko prijavili v brezplačni deželni sistem brezžične spletne povezave FVGWiFi tudi prek kreditne kartice. Doslej je bilo to mogoče samo z italijansko telefonsko kartico, kar je predstavljalo seveda veliko oviro za tuje obiskovalce. Sistem FVGWiFi šteje dobrih 17 tisoč registriranih uporabnikov, v deželi pa je 320 dostopnih točk. MVK predlaga, da se Janši ne podeli imunitete LJUBLJANA - Parlamentarna man-datno-volilna komisija (MVK) se je včeraj na zaprtem delu seje seznanila z obvestilom ljubljanskega okrožnega sodišča o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca SDS Janeza Janšo in bo državnemu zboru predlagala, da Janši ne podeli imunitete. Na seji navzoči poslanci SDS so pri tej točki dnevnega reda zapustili sejo ter za to navedli razlog, da gre po njihovem mnenju za montiran sodni proces zoper predsednika SDS. Po informacijah STA gre za kazenski postopek v primeru Trenta, zoper Janšo pa potekata še dve kazenski obravnavi. tipične domače jedi Gostilna "POD TABROM" VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! com J»f7/ r .v ITT&t» ■ , > 71 U/ / w r r * Restavracija Slavko wein vede^ßozic uidteow 2015 Kontovel št. 453 - Tel. 040 225393 VESELE PRAZNIKE « T^sMrtr M, šsipik® Ul. Carducci 39 TS, tel. 040/636244 ¿¿$caffi VATTA NarflJnn ni- 3S Opfitf f Tt-pt STOPI V SVET RAZVAJANJA Zaprto ob ponedeljkih Tei. 040 a46135"4 SVEŽE PECIVO * DOMAČI SLADOLED * HITRA KOSILA APERITIVI » KOKTAJU » TIPIČNI KRAŠKI PROIZVODI * VEČERJE 'Sil .CO L 8ARepenfjb(flJel. 040 327120 čerth?Uofe/ M Jufüo Pm Lipi MIZARSTVO DM m Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic > * ^ i ÜSH • ;: m& - Obrtna cona »Zgonik« Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it * * Bazovica - T t & Center Hotel UL Igo Gruden, 43 34149 Bazovica (TS) TeL +39 040 9221334 ww w.centerhotel. i t T ft A. T T dati A C □ 5. T I L h h I- ; / i R j rt Al Tiglio Pri Upi Ul. Srečko Kosovel, 3 34149 Bazovica (TS) TeL +39 040 9220163 www. trat toria, centerhot el. it ki ¿i vi i: c rhkvxxih r Evükjb / itr phdv - ( ;ohii a I /iIJIíil|-i IV, I lihi l^jjri ill J'díijJll:l lib iV^fMUtl 4ir|!JIL¡SiltÍj ntii k ZAHVALNI SV. MAŠI ah 40, itbh-(nhmi ustanovitve ZCPZ - Gorita cem sledil. »Ta oblika sprejemanja nas zanima dolgoročno. Pripravili bi lahko projekte, preko katerih bi se ti ljudje lahko bolje vključevali v krajevno stvarnost,« je dejal Redaelli. Nadškofija pa preko župnij, svetovalnic in raznih projektov ne pomaga le priseljencem, ampak tudi (in predvsem) številnim italijanskim državljanom. Nadškof je omenil sklad »Famiglie in salita«, kapucinsko menzo, ki dnevno gosti med 50 in 70 ljudi, ter emporij solidarnosti, ki ga bodo januarja odprli tudi v Tržiču. Pomembno vlogo opravljajo tudi župnijske svetovalnice in sami duhovniki. Vodja centra za socialno komunikacijo nadškofije Mauro Ungaro je izpostavil tudi pošolski pouk za sinove priseljencev, ki ga po župnijah vodijo mladi prostovoljci. (Ale) Letos manj porok Potem ko se je lani po dolgotrajnem negativnem trendu število porok v Gorici krepko povišalo, se je letos krivulja ponovno obrnila navzdol. Leta 2012 so v Gorici sklenili 64 civilnih porok in 22 cerkvenih - skupno 86 -, lani pa so občinski uradi našteli 81 civilnih zakonskih zvez in 32 cerkvenih. Skupno so torej župan, razni pooblaščenci ter duhovniki sklenili 113 zakonov, 27 več kot v letu 2012. Letos, pravi odbornik Alessandro Vascotto, je bilo civilnih porok 67; le-tem je treba prišteti še dve, ki bosta sklenjeni pred koncem leta. Če civilnim porokam prištejemo še 25 cerkvenih, dobimo skupno 94 porok, torej 19 manj kot lani. Umrl za volanom V Zagraju je včeraj umrl 70-letni avto-mobilist iz Ronk. Moški se je s svojim avtom znamke Dacia okrog 16. ure peljal po Ulici Dante, nenadoma pa ga je obšla slabost. Zaletel se je v pločnik, mimoidoči pa so poklicali reševalce, ki so ga dalj časa - a žal zaman - oživljali. Na prizorišču so bili karabinjerji, ki so do prihoda sodnega zdravnika in odvoza trupla preusmerjali promet. Le-ta je bil oviran približno dve uri. Po najdbi droge v pripor Novogoriški kriminalisti so prijeli 34-let-nega moškega z območja Nove Gorice in mu na podlagi suma, da je storil več kaznivih dejanj v zvezi z mamili, odvzeli prostost. Osumljenec naj bi v zadnjem obdobju slovenskim in italijanskim državljanom večkrat prodal heroin. Pri njem so opravili še osebno in hišno preiskavo ter zasegli zeleno posušeno rastlino, za katero sumijo, da gre za konopljo, in več tablet zdravil z aktivno snovjo, ki je prepovedana droga. Moškega so privedli k preiskovalnemu sodniku sodišča v Novi Gorici, ki je zoper njega odredil hišni pripor. (km) Božični koncert V četrtek ob 18. uri prireja novogoriška mestna občina na Bevkovem trgu v Novi Gorici božični koncert s predajo darilnega bona za socialno šibke družine. Praznično vzdušje bo pričarala vokalna skupina Kresnice s tenoristom Davidom Čatežem in pianistom Anžetom Vrabcem. V primeru dežja bo koncert v dvorani novogoriške mestne hiše. (km) Prihajajo zaradi komisije »V Gorico ne prihajajo zaradi zatočišča, ki jim ga v mestu nudijo, temveč zaradi komisije, ki kot edina na vzhodu države preverja njihove prošnje za pridobitev statusa azilanta.« Tako poudarjajo iz Foruma glede velikega števila prebežnikov, ki v zadnjih časih prihajajo v Gorico. Pri Forum so prepričani, da je županova odredba proti bivakiranju v mestnih parkih le še povečala težave prebežnikov. »Bodo tudi na božično noč prisiljeni romati iz enega parka v drugega, kot se dogaja v zadnjih nočeh,« se sprašujejo v Forumu, ki upajo, da se bodo upravitelji in pristojne ustanove le odločili za nudenje primerne pomoči prebežnikom, ki v Evropo bežijo pred vojno in nasiljem. Ponovitev intervjuja Kako razmišlja prof. Aldo Rupel o vrsti svojih izkušenj? Ponovitev intervjuja z Dušanom Jelinčičem na tretjem TV kanalu danes zvečer ob 20.10. Štefanovanje v Dolu Društvo Kras Dol-Poljane prireja Štefa-novanje party v petek, 26. decembra, ob 21. uri. Igrala bo skupina Krodegini in klobase, glasbo bo vrtel tudi DJ Christian. Danes bo društveni bar odprt že od 10. ure dalje. Felfti, JA tfnrmbrulVKri 11,\ ftri Jituina cffkrv v Gorici / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. decembra 2014 1 solkan - Mejni objekt je dobil najemnico z vizijo o novih vsebinah Nekdanja carinarnica bo postala prostor druženja in povezovanja Minuli teden je nekdanja carinarnica v Solkanu tudi uradno dobila novo najemnico. Petletno pogodbo z novogoriško mestno občino je podpisala novogoriška podjetnica Bruna Pahor, ki namerava v mejnem objektu na slovenski strani poleg turistično-informacijske točke urediti še prijeten prostor za druženje in ponujati lokalne tipične pridelke in izdelke. »Gre za pomembno vstopno točko v Slovenijo, kjer bodo ljudje od koderkoli lahko dobili popolno informacijo o našem območju: kaj se tu dogaja, kam lahko gredo ... pa tudi kako tu živimo in kaj pristnega lahko ponudimo,« na kratko povzema Pahorjeva svojo vizijo. »Pogodba z novo najemnico je bila podpisana, opravljena je bila tudi primopredaja objekta,« je za Primorski dnevnik prejšnji teden potrdil Matej Jakin, svetovalec projektne pisarne na novogoriški mestni občini. Na javni razpis, ki ga je obči- na objavila oktobra letos, se je prijavila samo omenjena ponudnica. »Komisija je ponudbo ocenila kot popolno, zato je bila tudi izbrana. Objekt je dobila v najem za dobo petih let,« je pojasnil Jakin in dodal, da jih pogodba, ki jo je občina ob prenosu lastništva podpisala z državo, zavezuje tudi k izvajanju določenih vsebin v teh objektih. »To pa so turistično-informacijske vsebine, promocija občine, gostinska dejavnost ...« dodaja Jakin. »To bo res turistično-informacijska točka, poleg informacij, spominkov pa nameravamo predvsem poudarjati lokalno ponudbo: od zloženk, novih razglednic, do vina, oljčnega olja, mila iz oljčnega olja, medu . « našteva Bruna Pahor, ki bo v objekt postavila tudi barček z izbrano ponudbo vin iz slovenske in italijanske strani meje. »Buteljčna vina bomo ponujali tudi 'na kozarec', kar je nekaj novega, imeli bomo piva domačega proizvajalca in sve- že stisnjene sadne in zelenjavne sokove. Ponujali bomo tudi domače sire, salame in pršut. Poleg tega bo na voljo še stojnica z domačim sezonskim sadjem in zelenjavo,« pojasnjuje Pahorjeva, ki ji delo na tem področju ni tuje. V Solkanu ima namreč vi-noteko, kjer se radi ustavljajo domači in tuji turisti. Oboji veliko sprašujejo tudi po okoliški ponudbi in turističnih zanimivostih. Ko bo mejni objekt v Solkanu zaživel z novo vsebino, predvidoma bo to spomladi oziroma najkasneje do 1. maja, pravi sogovornica, se bodo na letnem vrtu, ki ga bodo uredili ob objektu, odvijali tudi enogastronomski in kulturni dogodki. »Načrtujemo cel spekter poletnih dogodkov. To sicer ne bodo masovne prireditve, ker česa takega tisti prostor ne prenese. Rada pa bi, da se ljudje navadijo, da to postane prostor druženja,« pravi Pahorjeva, ki je v ta namen od okoliških krajevnih skupno- Nekdanja solkanska carinarnica fotok.m. sti, turističnih in kulturnih društev že pridobila izjave o sodelovanju, med njimi je tudi Kulturni dom iz Gorice, zato računa na povezovanje z njimi. Nekdanja carinarnica na solkanskem mejnem prehodu je prvi od treh objektov, ki jih je občina od države v brezplačno last pridobila lanskega decembra, okrog katerega se je nekaj premaknilo, medtem ko na Pristavi in Erjavčevi ulici ni novosti. Načelnica občinskega oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida je znova pojasnila, da je v nekdanjem objektu maloobmejnega prehoda Pristava predvidena vzpostavitev muzeja tihotapstva ter da je pogodba o upravljanju z Goriškim muzejem Kromberk - Nova Gorica v usklajevanju ter da glede bivšega mejnega prehoda na Erjavčevi ulici še potekajo razgovori o natančnejših vsebinah, ki se bodo odvijale v objektu. »V obeh primerih je potrebna sanacija objektov, ki bo v najnujnejšem obsegu stekla takoj po ureditvi upravljavskih razmerij,« je še dodala. (km) doberdob - Množičen in doživet božični koncert godbe na pihala Kras Pomlajeni orkester je bil kos izzivu Doživet in množičen. Takšen je bil letošnji božični koncert, ki ga je soboto v doberdobski župnijski dvorani priredil domači orkester Kras. Pred časom so se v doberdobski godbi odločili, da v redno delovanje vključijo petnajst mladih glasbenikov, ki so obiskovali godbeniško glasbeno šolo. Zaradi njihovega uvajanja v glavni orkester je bil božični koncert pod vprašajem, na koncu pa so se le odločili, da ga vsekakor izpeljejo. Kot je na odru pojasnil predsednik godbe na pihala Kras Luciano Gergolet, so pri pripravi koncerta k sodelovanju povabili vokalno skupino Sraka, vsestranskega glasbenika Iztoka Cergola (tokrat je igral bas kitaro), kitarista Enrica Leg-hisso, harmonikarja Viljema Gergole-ta ter pevca solista Davida Crosellija in Bojana Kovica. Z njihovo pomočjo je orkester izpeljal res navdušujoč koncert, ki je v župnijsko dvorano priklical res veliko ljudi. Godba je svoj program nekoliko priredila mlajšim članom - tako po težavnosti kot pri izbiri skladb, skupaj z ostalimi izvajalci pa so godbeniki udeležencem večera ponudili pestro paleto pesmi - od tradicionalnih božičnih napevov do narodno zabavnih in pop komadov -Zimska pravljica, Na božično noč, Ti si moja rožica ... Udeležence večera sta nagovorila tudi doberdobski župan Fabio Vi-zintin in predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric, medtem ko je koncert povezovala Luisa Gergolet. »Na božični večer so se zbrali vaški mladeniči in hodili od hiše do hiše. Potolkli so na vrata in nobena hiša jih ni odklonila. Na celotnem slovenskem etničnem ozemlju je bil običaj koledovanja zelo razširjen. Ko-ledniki so hiši prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem, živini ter sami domačiji. Tudi v vaseh na Krasu so pred več desetletji po polnoči od hiše do hiše peli kolednico. V nekaterih manjših vaseh se ta navada še vedno obnavlja. V Doberdobu so fantje takole zapeli: Dober večer gospodar in gospodinja, gospodar in vsa ta hišna družina, sveti Peter iz Rima rajske ključe ima. Vsem dušam raj odpira, odpiraj tudi našim, da pojdejo tja gor k vašim, od kamor zvezda venkaj gre,« je povedala in pojasnila, da je bilo za starejše generacije praznovanje božiča veliko lepše pred tridesetimi in več leti. »Manj cirkusa je bilo, božično-novo-letni prazniki niso bili tako skomer- cializirani, praznovanja so bila zožena na zadnji teden v letu, pričakovanja pa zato toliko lepša in prazniki bolj intimno topli. Res je, da nas dandanes na prihod čarobnega decembra začno že vsaj mesec prej opozarjati nadebudni trgovci. Priznati je treba, da smo vse bolj podvrženi nakupovanjem, vse bolj originalnemu in potrošnemu krašenju drevesca in vse bolj se posvetimo res zelo obilni hrani. Pa vendar mislim, da se na božič le sprostimo in posvetimo svojo pozornost našim dragim. Predvsem starejšim družinskim članom in seveda živahni mlajši generaciji, ki se vsega tega izredno veseli.« Božični koncert se je zaključil s priljubljeno koračnico Radetzky Marsch, s katero so godbeniki vsem navzočim voščili vesel božič in srečno novo leto. Orkester Kras z dirigentom Patrickom Quaggiatom (desno); udeleženci večera (spodaj) bumbaca Po osmih letih je treba še malce počakati ... V Tržiču se je premaknil z mrtve točke postopek za gradnjo prvega od štirih krožišč, ki jih bodo gradili na državni cesti št. 14 in za katere podjetje FVG Strade že ima na razpolago 7,6 milijona evrov. Po novem letu se bo začela gradnja krožišča med ulicama Canneti in Agraria, medtem ko bo treba na druga tri krožišča še čakati, čeprav se je njihovo načrtovanje začelo že leta 2006. Zaradi najrazličnejših razlogov in birokratskih ovir se je ves postopek zavlekel, tako da še ni povsem jasno, kdaj bodo vsa štiri krožišča dograjena. Če bodo prvega začeli graditi po novem letu, se še ne ve, kdaj bo na vrsti drugo krožišče, ki ga bodo zgradili na križišču z Ulico Tima- vo. Na prvi javni dražbi, ki je potekala skupaj z načrtom za krožišče v Ulici Porto-rosega, niso prejeli nobene ponudbe; zaradi tega bodo ponudbe ponovno zbirali 22. januarja, kar pomeni, da bi se gradbena dela lahko začela februarja. Gradnja krožišča na križišču z Ulico Romana in nove povezovalne ceste med ulicama Canneti in Agraria pa naj bi se začela proti koncu prihodnjega leta, seveda, če ne bo novih zapletov. Najzahtevnejša bo iz tehničnega vidika gradnja krožišča na križišču med drevoredoma San Marco in Cosulich ter ulicama Verdi in Boito, saj je v tem primeru predvidena tudi uresničitev podvozov za pešce in kolesarje. »Več kot osem let je šlo za načrtovanje; zdaj res upamo, da bodo dela čim prej speljali do konca, saj gre za prometnice deželnega pomena,« poudarja tržiški občinski odbornik Massimo Schiavo. števerjan - Občinska uprava t « V V«| • ■ v« v • ■ Voščila in božični dar za starejše občane Županja in odborniki na domu ene izmed starejših občank bumbaca Županja Franka Padovan je včeraj v spremstvu svojih odbornikov obiskala števerjanske občane, ki so že dopolnili devetdeseto leto starosti. V imenu uprave jim je voščila in izročila božični dar. Po njenih besedah ima kar štirinajst občanov več kot devetdeset let; včeraj so jih obiskali devet, enemu pa so voščili že prejšnji teden. Med starejšimi obča- ni je dvanajst žensk, dva pa sta moška; med vsemi je najstarejša Marija Rožič, ki bo januarja slavila 101. rojstni dan. »Povsod so nas sprejeli z velikim navdušenjem - tudi s solznimi očmi; zaradi tega smo tudi sami zelo zadovoljni, da smo jim s svojim obiskom polepšali predbožični čas,« poudarja števerjanska županja Franka Padovan. 2 0 Nedelja, 28. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Slovenski komorni zbor v centru Bratuž Božič skozi ruske napeve in klasične slovenske skladbe Dve »slovanski« glasbeni interpretaciji božiča, dve »krili evropskih pljuč«, kot je v koncertnem listu napisal David Bandelj, sta se združili na ponedeljkovem koncertu Slovenskega komornega zbora. Božični koncert v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž je posredoval radostno versko sporočilo z govorico pravoslavne in katoliške vere, vzhodne in zahodne umetnosti. Poklicni pevski zbor Slovenske Filharmonije v Ljubljani je upošteval tako zahtevo po programskem konceptu kot pričakovanja praznično razpoložene publike, ki si v tem obdobju želi predvsem sproščenih, neposredno dojemljivih in sporočilnih glasbenih vtisov. V »vzhodnem« delu programa so ob obče znani Bogorodici Arva Parta zazvene-le skladbe Kedrova, Sviridova, Česnokova, pa še ukrajinska božična in ruska pesem, ki jo pastirska tematika obarva v besedilu in stilu. Pevci Slovenskega komornega zbora so se pod energičnim, solidnim vodstvom Martine Ba-tič izognili konvencionalni imitaciji nekega »ruskega«, temnega in gostega zvoka in so raje razvili specifiko svoje zvočnosti in izraza v širokem dinamičnem razponu. Izvedbe so bi- le čiste, muzikalične, čustveno pa precej odmaknjene. Prehod na slovensko literaturo je zaznamoval pogled nazaj v srednji vek skozi filter dvajsetega stoletja z izbiro skladb Janeza Močnika in Matije Tomca, ki sta ohranila čar izvirnih melodij (Ta stara božična pej-sen in Eno je Dete rojeno) v priredbah za moški in mešani zbor. Slovenski komorni zbor se je v preteklosti, pod vodstvom Mirka Cu-dermana, zapisal v spomin mnogih zaradi izvedb (in snemanja) klasikov slovenske cerkvene glasbe, zato so pevci v drugem delu programa pokazali enega svojih najbolj prepoznavnih obrazov. Blažena noč Vinka Vodopivca, Že počiva vsa narava Leopolda Belarja, Slava iz Kra-marjeve zbirke so bile nekatere izmed obče znanih božičnih skladb, katerim je odločna, jasna gesta priznane zborovodkinje prikrojila izpiljeno koncertno podobo. Ko poklicni zbor izvaja vsem dostopne pesmi iz železnega cerkvenega repertoarja, gre iskati »poučne« razlike v zvoku in načinu izvajanja: uravnovešena celota, kultivirani glasovi posameznih pevcev - ki seveda ne izstopajo, dinamični razpon, povezava z besedilom preko iskanja ma- goriška - Pokrajinska uprava Podpora športu Letos so športnim društvom in projektom namenili 162.000 evrov »Čeprav je za nami leto, polno težav, smo uspeli nameniti goriškemu športu 162.000 evrov.« Tako poudarja pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič in pojasnjuje, da so letos med društvi razdelili 89.000 evrov. Drugih 13.000 evrov je šlo za nakup defibrilatorjev, s katerimi so opremili vse višješolske telovadnice; januarja se bodo začeli tečaji za njihovo uporabo, ki jih bodo obiskovali profesorji in neu-čno osebje. »Športnim dejavnostim za prizadete osebe smo namenili 12.000 evrov, medtem ko je 11.340 evrov šlo za projekte, ki so jih na športnem področju pripravili v raznih šolah po pokrajini. Jamarskim društvom pa smo zagotovili 10.000 evrov za raziskovanje našega podzemlja,« našteva Tom-sičeva in pojasnjuje, da je letos uporabljalo telovadnice v pokrajinski lasti kar 55 športnih društev. Skoraj 1300 športnikov je lahko koristilo znižane tarife, s katerimi pokrajina spodbuja mladinsko dejavnost. Po zaslugi 30-od- Vesna Tomsič fotom.c. stotnega popusta so vadbene ure stale od 7,20 do 8,40 evra, polna cena bi znašala od 10 do 14 evrov. Od letošnjega leta so bila društvom na voljo tudi zunanja igrišča, saj so na pokrajini pripravili nov pravilnik za njihovo uporabo. Pokrajina je s 7000 evri podprla projekt Vzgajati s športom, v okviru katerega so izpeljali usposabljanje za trenerje in društvene odbornike. Nazadnje so 3000 evrov dali na razpolago zavodu ISIG za pripravo projektov za črpanje evropskih sredstev. Udeleženci koncerta (levo); Slovenski komorni zbor med nastopom (desno) bumbaca lih nians, ki lahko ovrednotijo in razgibajo ki-tično pesem ob preprosti sporočilnosti do-padljive melodije (primerjavi pa bi lahko dodali, da amaterski zbori ohranjajo manj »tehnično« prednost večje ekspresivne topline). V tem slogu so zazvenele Kimovčeve, Satt-nerjeve, Sicherlove skladbe, s posebnim žarom Dolinarjeva Zori noč vesela. V poklon »zamejski« ustvarjalnosti je zbor izbral še znano, čarobno impresijo Aleksandra Vodopiv-ca Otrok v božični noči. Božični koncerti se najpogosteje zaključijo z Gruberjevo Sveto nočjo: tudi Slovenski komorni zbor se ni izognil tradiciji, a jo je nadgradil s priredbo Na-ne Forte, ki je dala klasični skladbi sodobnejšo preobleko, s katero je ohranila bistvo njene sporočilnosti. Dolgemu aplavzu se je zbor oddolžil z obče znano Glej zvezdice božje. Tudi Slovenski komorni zbor si bo po goriškem glasbenem voščilu privoščil krajši premor, po novem letu pa ga čakajo koncert Vokalnega abonmaja SF pod vodstvom To-nuja Kaljusteja, koncerti po Sloveniji, gostovanja v Italiji in na Madžarskem, v postnem času pa še Bachov Pasijon po Janezu v Cankarjevem domu. (rop) gorica - Nižješolci iz Doberdoba V muzeju odkrivali prvo svetovno vojno Doberdobski učenci v goriškem grajskem naselju Ema Stanič dol-jamlje - Sekcija VZPI-ANPI Nanje so še posebej ponosni Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje je v letošnjem letu med svojimi člani štela tri, ki so dopolnili devetdeseto leto starosti, in enega, ki bil jih dopolnil ob koncu leta, a na žalost tega jubileja ni dočakal. Mario Peric, ki je umrl v začetku leta, bi 90. rojstni dan praznoval 27. decembra. Rodil se je namreč 27. decembra 1924 v domačiji pri Stenarjevih na Poljanah. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je Mario odšel v partizane in se vključil v Gradnikovo brigado. Boril se je od Trnovskega gozda do Ljubljane in prehodil vse hribe na tem območju. Ob rojstvu sina Franka in hčerke Nadje se je preselil v Dol, kjer se je rodila tudi hčerka Marisa. Bil je aktiven odbornik doljansko-jameljske sekcije VZPI-ANPI. Dne 20. marca je visoki življenjski jubilej na svojem domu v Jamljah praznovala Ema Stanič. Voščilo so ji izrekli tudi predsednik sekcije Jordan Semolič in nekateri odborniki. Ema se je rodila v Jamljah in je bila sedmi izmed osmih otrok. Med vojno se je vključila v Osvobodilno fronto s partizanskim imenom Ivica in je postala kurirka. Partizanom je nosila informacije o nemški prisotnosti. Bila je odbornica Zveze slovenske mladine v Jamljah. Skrbela je za dopisništvo in pevski zbor. Njeno ime je zapisano v dokumentu z datumom 2. december 1943. Poučevala je v jameljski partizanski šoli. Ema se je leta 1961 poročila z Jožefom Bagonom. Dom sta si uredila v središču vasi. V zakonu se jima je rodil sin Paolo. Bila je članica sekcije od njene ustanovitve. Ema Stanič je umrla 15. novembra. Mario Peric Viktor Vižintin Bernarda Devetak Dne 30. oktobra so se člani sekcije Dol-Jamlje s predsednikom na čelu podali v Štandrež, kjer sedaj živi Viktor Vižintin. Bil je rojen v zaselku Vižintini, in sicer v družini, v kateri je bilo sedem otrok. Viktor je bil med vojno član okrožnega odbora za preskrbo hrane in orožja za enote IX. Korpusa. Po dolgoletnem bivanju v Pevmi, kjer sta se mu rodila hči Marta in sin Beno, sta se z ženo Lidijo preselila v Štandrež. Še vedno je član borčevske sekcije iz Dola-Jamelj. Bernarda Devetak se je rodila na Vrhu 1. novembra 1924. Bila je druga od sedmih otrok. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka. Največ je delala na Vrhu, Poljanah in v Dolu. Leta 1950 se je poročila z Mirkom Pe-ricem iz Dola. V zakonu sta se rodila hči Sonja in sin Boris. Čeprav stanuje v Gorici, je še vedno zelo navezana na Kras. Ob vsaki priliki zelo rada pripoveduje o težkih vojnih časih. Bernarda je članica sekcije Dol-Jam-lje od njene ustanovitve. Ker so v šoli obravnavali prvo svetovno vojno, sta se profesorici Vi-ljena Devetak in Tiziana Pacor odločili, da jih bosta peljali na ogled goriškega muzeja prve svetovne vojne in jim tako približali to pomembno zgodovinsko obdobje. Ko so učenci tretjih razredov nižje srednje šole iz Doberdoba vstopili v muzej, jih je že čakala vodička Alenka Di Battista, ki jih je popeljala v dogajanja tistih časov. Šli so v kletne prostore, kjer so si ogledali nekaj fotografij, nato jim je vodička začela pripovedovati o krutostih prve svetovne vojne. Dne 28. junija leta 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ubil prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Av-stro-Ogrska je kmalu zatem dala Srbiji ultimat, mesec pozneje pa ji je napovedala vojno. V vojno so vstopile številne evropske države. Oblikovale so se različne fronte: zahodna, vzhodna, balkanska, italijanska in soška. Soška fronta je trajala dve leti. Bojevanja so potekala ob reki Soči, kjer si je sledilo dvanajst soških bitk. V šesti ofenzivi je Italija zasedla Gorico. Svetovna vojna se imenuje tako, saj so bile v mednarodni konflikt vpletene številne države. Bojevanja so potekala ne le po kopnem, ampak tudi po morju in v zraku. Med prvo svetovno vojno se je začela razvijati tudi nova taktika bojevanja, saj so izumili številna nova in močnejša orožja. Po tem zanimivem pripovedovanju o dogodkih iz prve svetovne vojne je doberdobskim nižješolcem Alenka omogočila, da so si v živo ogledali strelske jarke. Hodili so po vijugasti temni poti. V vsakem kotu so bili prikazani utrinki iz življenja v jarkih, ki so učencem omogočili, da so si laže predstavljali, kakšno je bilo takrat življenje vojakov. Ogled muzeja je bil zelo zanimiv, saj so se doberdobski nižješolci naučili veliko novega, predvsem pa so spoznali in videli, kaj se je dogajalo v naših krajih pred nekaj manj kot sto leti. Matilda Clapiz / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 20. decembra 2014 516 gorica - Glasbena matica priredila koncert v Kulturnem domu Pahljača harf Poznamo mnogo vrst godalnih ansamblov, orkestrov in drugih glasbenih skupin, med katere občasno zaide tudi harfa. Vselej samo ena. Na sobotnem koncertu v goriškem Kulturnem domu pa se je na odru znašlo kar 17 harf, kar daleč naokrog velja za pravi rekord! Na povabilo Glasbene matice je v Gorici gostoval edinstveni orkester Ventaglio d'arpe, ki je nastal leta 2004 v Vidmu na pobudo profesorice Patrizie Tassini. Skupino sestavljajo izključno njene sedanje in bivše učenke, ki so začele sodelovati na tečaju orkestralnega izvajanja na konservatoriju Ja-copo Tomadini v Vidmu in so nadaljevale kot stalna zasedba. V programu večera smo prebrali, da je orkester do danes izvedel nad sto koncertov v Italiji in v tujini. Povsod je bil deležen toplega in navdušenega sprejema publike in kritike. Nič drugače ni bilo tudi v Gorici. Srečanja s harfo se je udeležilo precej ljubite- ljev umirjenih glasbenih zvrsti, ki so lahko v dobri poldrugi uri prisluhnili res vrhunski izvedbi sedemnajstih mladih glasbenih talentov (15 deklet in 2 fanta). Poslušalce je dajala velika radovednost, kajti o ansamblu so slišali mnogo pohvalnih besed, v Kulturnem domu pa so se hoteli tudi osebno prepričati o vrednosti tako nenavadno oblikovanega orkestra. Prepričani smo, da je večer harf poslušalce navdušil, saj so se na-užili prijetne glasbe, ki jo lahko poslušalcu pričara ta 47-strunski instrument s svojim nekoliko pridušenim in nevsiljivim zvokom. Orkester se je goriški publiki predstavil s skrbno izbranim sporedom znanih skladb, ki so jih za harfo priredili znani glasbeni ustvarjalci. V prvem delu je dvorana prisluhnila skladbam Rossinija, Vangelisa, Menkna in Mancinija, na koncu pa še ven-ček znanih motivov Rodgersa iz filma Moje pesmi, moje sanje, med katerimi izstopa znana pesem Edelweis. V drugem delu se je skupini harf pridružil še goriški flavtist Giorgio Marcossi, ki je strunskemu zvenu dodal še čudoviti zvok malega prečnega pihala. Zelo lepo so izzvenele skladbe, ki jih poznamo iz raznih filmov in so postale »domače« slehernemu ušesu. Izpostavili bi res dovršeno izvedbo glasbene kulise iz znanega filma Življenje je lepo z Robertom Benignijem v glavni vlogi, ali pa venček nepozabnih motivov iz znamenitega filma Mary Poppins. V nekaterih skladbah je mojster Marcossi prečno flavto zamenjal za malo flavto, imenovano tudi pikolo, na razna tolkala pa je pravšnjo rit-mičnost dodal Francesco Pandolfo. Koncert harf je sodil v širši projekt, ki si ga je na prelomu 2014-2015 omislil Kulturni dom ob svoji 33-letnici v sodelovanju z raznimi organizacijami in ustanovami v želji, da bi poživili glasbeno sceno na Goriškem, ki zaradi finančnih rezov preživlja nič kaj obetavne čase. (vip) Orkester Ventaglio d'Arpe Kristijanu Gučku Severjeva nagrada Na 44. slavnostni podelitvi prestižnih Severjevih nagrad v Škof-ji Loki, sta nagradi za dosežke v slovenskem poklicnem gledališču v zadnjem letu prejela igralec Kristijan Guček iz novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča in Vesna Slapar iz Prešernovega gledališča Kranj. Žirija je v utemeljitvi nagrade za Kristijana Gučka zapisala, da že vse od študija na ljubljanski akademiji izstopa kot zanimiv in talentiran igralec, ki je s serijo svojih vlog obogatil številne uprizoritve v različnih gledališčih. Še posebej se je proslavil s tremi vlogami iz lanske sezone. »V nadrealistični detektivski komediji Po Ma-grittu je vlogo malo bistrega inšpektorja Foota izdelal s pomočjo Kristijan Guček svoje velike igralske pre-zence in telesne angažiranosti ter izrisal učinkovito pa-rodično sliko v nadrealističnem kontekstu. V gledališkem koncertu poezije Srečka Kosovela Postani obcestna svetilka je bil, tokrat za klavirjem, individualno izrazit in obenem v kolektivnem sozvočju z drugimi igralci pri ustvarjanju likov, ki »prepletajo besede z domišljenimi uprizoritveni-mi vzporednimi ali kontrapunktni-mi plastmi.« V absurdni igri Morilec je odigral glavno vlogo Beren-gerja, ki mu skoz Ionescov absurdni svet sledimo kot sleherniku ali lastnemu alter egu,« so zapisali v obrazložitvi. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. ~M Gledališče KOMIGO BABY 2014-15 v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 26. decembra, ob 16. uri »Balon Velikon« s slovenskim igralcem Andrejem Rozmanom Rozo; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288, www.kulturnidom.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 »Il ragazzo invisibile«. Dvorana 3: 14.45 »Il ragazzo invisibi-le«; 16.30 - 20.20 »Un Natale stupe-facente«; 18.15 »Big Hero 6«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 »Big He- ro 6«; 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 15.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 17.40 -20.30 »L'amore bugiardo - Gone Girl«. Dvorana 3: 16.10 »Big Hero 6«; 18.10 - 20.00 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 4: 14.45 »Il ragazzo invisibile«; 16.30 - 20.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 14.50 »L'amore bugiardo - Gone Girl«; 17.45 - 20.15 »Il ragaz-zo invisibile«. 25. IN 26. DECEMBRA V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.40 - 16.40 »Big Hero 6«; 18.40 - 21.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 14.45 - 16.30 »Padding-ton«; 18.20 - 20.20 - 22.10 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Il ragazzo invisibile«. 25. IN 26. DECEMBRA V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Big Hero 6«; 17.00 - 19.40 - 22.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque arma-te«. Dvorana 2: 15.00 »Paddington«; 16.45 - 19.30 - 22.15 »L'amore bugiardo -Gone Girl«. Dvorana 3: 16.00 »Paddington«; 17.45 - 20.10 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. Dvorana 4: 14.45 »Il ragazzo invisibi-le«; 16.30 - 20.20 - 22.10 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 Big Hero 6«. Dvorana 5: 14.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Un Natale stupefacente«; 16.30 Big Hero 6«. 26. DECEMBRA V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 »I Pinguini di Madagascar«; 20.00 »Big Hero 6«. Društvo goriških upokojencev vošči članom vesele božične in novoletne praznike iS Razstave V ROMJANU: na sedežu SKRD Jadro iz Ronk bo v petek, 26. decembra, od 8. do 14. ure božična razstava klekljar-skih izdelkov članic. 1È Koncerti V SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja 2015, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje. V DUHOVNIJI SV. IVANA V GORICI bodo šestič zapored počastiti spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim koncertom, ki bo v soboto, 10. januarja 2015, ob 20.30 uri. Prireditelji ZSKP, ZCPZ, PD Podgora, AŠZ Olympia, SZSO, krožek Anton Gregorčič in SSk. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 24. decembra, ob 21. uri koncert skupine The Singing Souls z naslovom »Looking for Christmas«; informacije po tel. 0481-961305. V GORICI: v stolnici bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri zahvalna maša ob koncu leta, sodelovali bodo združeni pevski zbori, ki bodo prvič izvajali /■Primorski ~ dnevnik cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 24. decembra in sredo, 31. decembra ZAPRTA Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it »Mašo na čast sv. Janezu Pavlu II.« Aleša Makovca. Organizira ZCPZ Gorica v sodelovanju z župnijo Sv. Hi-larija in Tacijana v Gorici. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR-ZOIS-VEGA sporoča, da bo šola zaprta 24., 27. in 31. decembra in v januarju do vključno 6. januarja 2015. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da v ponedeljek, 29. decembra, in v ponedeljek, 5. januarja 2015, bo goriški oddelek odprt javnosti. I!3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri Pevmi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Štivanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. Na avtobusih je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici zaprti od 24. decembra do 6. januarja 2015. GIT obvešča, da bo termalni bazen v Gradežu odprt med 10. in 20. uro, 24. in 31. decembra med 10. in 16. uro, 1. januarja 2015 med 14. in 20 uro. 25. decembra zaprto. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo uradi 24. in 31. decembra odprti samo med 10. in 12. uro. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Od 29. decembra do 4. januarja 2015 bo zaprta. 24. decembra bo odprta od 10. do 14. ure. V ponedeljek, 5. januarja 2015 bo odprta. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo zaprta do srede, 31. decembra. OBČINSKI URADI bodo v popoldanskem času danes, 24., in 31. decembra zaprti javnosti. Urad za poravnavo glob pri mestnih redarjih bo odprt danes, 24. decembra, zaprt pa bo 31. decembra, operativni oddelek pa bo deloval. V uradu za poravnavo glob ne bodo sprejemali plačila z bankomatom ali kreditno kartico med 29. in 31. decembrom. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do torka, 6. januarja 2015. ZSKD obvešča, da bosta zaradi prazni- kov uradi v Trstu, Gorici in Reziji zaprti do petka, 9. januarja 2015. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 24. decembra, goriški urad zaprt. Urad bo spet odprt v ponedeljek, 29. decembra. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da se 29. decembra nadaljuje vpisovanje v nedeljske tečaje alpskega smučanja (začetni in nadaljevalni). Organiziran bo avtobusni prevoz. Dejavnost se bo pričela 18. januarja 2015. Prijave na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. od 18. do 20. ure. IS Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice vabi v nedeljo, 28. decembra, ob 17. uri v Močnikov dom v Gorici na +srečanje s prikazom fotografij in posnetkov z izletov na Bavarsko v Nemčiji (avgusta 2013) in v Turin (avgusta 2014). Ob tej priložnosti bo potekala tudi krajša slovesnost s podelitvijo letošnje nagrade Dušana Čer-neta prav Skupnosti družin Sončnica. V ŠTANDREŽU BAKLADA: v nedeljo, 28. decembra, bo z odhodom s trga Sv. Andreja ob 17. uri nočni pohod v dolžini 4 km. V programu srečanje s skupnostjo iz Vrtojbe in zaključek na Jeremitišču. Izkupiček prodaje sveč bo namenjen hospicu »Via di Natale« pri CRO v Avianu. Sodelujejo župnija Sv. Andreja in društva. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Alfonsina Cotta Ramusino iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 9.50, Licia Omeri por. Gasparini iz splošne bolnišnice v cerkvi Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 10.30, Arnaldo Di Cecco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.30, Concetta Zorzini por. Ietri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00 Giuseppina Zuri (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.50, Maria Rossi vd. Martin iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Mirando Poropat v kapeli pokopališča v Tržiču in pokop na pokopališču v Štarancanu DANES V MEDEI: 13.30, Tranquilla Brandolin vd. Bernardis v cerkvi in na pokopališču. 27. DECEMBRA V BORNJANU PRI KRMINU: 10.30, Argia Bernardis vd. Tartara (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi in na pokopališču. 27. DECEMBRA V TRŽIČU: 11.00, Bruno Mazzoli iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. 14 Sreda, 31. decembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / glasba - Pred pet tisoč poslušalci v tržaški športni palači Množičen božični koncert z Beethovnovo 9. simfonijo Z orkestrom in zborom gledališča Verdi nastopili tudi pevci sarajevske Opere Prepričani smo, da je tržaški župan Roberto Co-solini v dobri veri sklenil organizirati koncert v športni palači Palarubini: odziv občinstva je bil kar razveseljiv, saj so prvi poslušalci stali pred dvorano že dobro uro pred začetkom koncerta, in županovo navdušenje in zadovoljstvo sta bila razvidna ob koncu, ko je dirigentu Gianluigiju Gelmettiju podaril Srednjeveški pečat mesta Trst. Lepo je, da se glasbi približajo tudi množice, ki še nikoli niso obiskale gledališča, tu pa se začne vrsta pomislekov: pred začetkom koncerta je bilo občinstvo zaprošeno, naj ugasne telefončke in naj ne ploska med posameznimi stavki, prošnja pa je naletela na gluha ušesa in aplavzi so se utrgali tudi med kratko pavzo v četrtem stavku. Zbranost ni bila na višku in nekateri so se med koncertom sprehajali po dvorani, najbolj boleče pa je bilo to, da je bil zaradi neprimerne akustike večji del truda solistov, orkestra in zbora zaman, saj so se zvoki zmešali v megleno maso, posebno v najbolj hitrih in razburljivih pasažah; nekoliko bolje je šlo v počasnem stavku, kjer smo lahko okusili vsaj drobce lepote božanske melodije, dovolj jasno pa je zvenel tudi recitativ kontrabasov v začetku četrtega stavka. Nikomur bi ne padlo v glavo, da bi košarkarsko tekmo organiziral na odru gledališča Verdi, ravno tako je neprimerno poslušati tako glasbo v športni palači, morda pa bo dogodek le služil namenu, da bi privabil nove poslušalce, ki si bodo zaželeli novih glasbenih doživetij. Vsa čast orkestru in zboru gledališča Verdi, ki sta v težkih okoliščinah potrdila svojo profesionalnost: tržaškemu zboru se je pridružilo tudi petindvajset članov zbora sarajevske Opere, kar je bila simbolična izmenjava po koncertu, ki ga je tržaško operno gledališče izpeljalo v Sarajevu. Cosolini je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja ter pohvalil naše glasbenike, ki so v zadnjih dveh letih zelo uspešno gostovali v Ljubljani, Sarajevu in Omanu ter dejal, da želi še razširiti krog mednarodnih sodelovanj. Deveta simfonija v d-molu op.125 Ludwiga van Beethovna je umetnina, ki bi zahtevala idealne pogoje, zato je zelo težko presoditi glasbeni rezultat, ki ga je Gelmetti dosegel s preskromnim številom vaj: že to, da je dirigentu uspelo ohraniti kohezijo, je hvalevredno, saj je premočan odmev trobil in tolkal zelo otežkočil ritmično skladnost. Zvok godal je v takih po- gojih zbledel, zbor, ki ga je pripravil Paolo Vero, pa je le prevečkrat forsiral dinamiko. Kvartet solistov so sestavljali basist Gabriele Sagona, ki se je prvi oglasil z nekoliko preveč tresočim glasom, verjetno pa so vsi štirje imeli težave z idealnim doziranjem zvoka. Sopranistka Rachele Stanisci, mezzosopranistka Marina Comparato in tenorist Luciano Ganci so korektno izpeljali svoje vloge, kljub vsem pomislekom pa je bilo vsekakor lepo poslušati zelo dolge aplavze, ki so nagradili vse poustvarjalce. Katja Kralj gledališče - Velik uspeh dvojezične predstave H V ■••V •• Trst, se zadnjic v vojni V ponedeljek zvečer je bila na sporedu zadnja ponovitev v Bartolijevi dvorani V ponedeljek je bila še zadnja ponovitev predstave Trst, mesto v vojni v mali Bartolijevi dvorani Ros-settijevega gledališča v Trstu: projekt dvojezične predstave z različnima besediloma dveh avtorjev, ki je nastal z namenom, da ob stoletnici začetka prve svetovne vojne izpriča večplastnost racionalnega in čustvenega doživljanja takratne stvarnosti in tudi tiste, ki je iz vojne izšla, je naletel na zelo pozitiven odziv med gledalci, ki so napolnili dvorano ob vsaki ponovitvi, od krstne premiere v mali dvorani tržaškega kulturnega doma, kjer je bila na sporedu od 13. do 30. no- vembra in nato v Rossettijevem poslopju od 2. decembra dalje. Pri društvu Casa del Lavoratore Teatrale, ki je prvo dalo pobudo za projekt, kot tudi pri Slovenskem stalnem gledališču in Stalnem gledališču Furlani-je - Julijske krajine, ki sta k njemu takoj pristopila, so torej nadvse zadovoljni z uspehom, ne samo zaradi množičnega obiska, temveč predvsem zaradi utrjevanja pozitivnega vzdušja v mestu, ki ga sprejem odraža. Kakorkoli že, ne glede na zanimivo temo in pristop k njej sloni uspeh predstave zlasti na ustvarjalcih, od režiserja Igorja Pisona in dra- Prizor iz predstave Trst, mesto v vojni na malem odru v Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališča fotodamj@n maturginje Eve Krašovec, ki sta po slogu in tematiki povsem različni besedili, slovensko izpod peresa Marka Sosiča in italijanskega, ki ga je spisal Carlo Tolazzi, zlila v harmonično celoto, do igralcev, to so Nikla Petruška Panizon, Lara Komar, Maria Grazia Plos, Tadej Pišek, Massimiliano Borghesi, Primož Forte, Adriano Giraldi, Maurizio Zacc-higna, Roberta Colacino in Lorenzo Zuffi, ki so vlili življenje nastopajočim likom, ter do kostumogra-fa Igorja Pahorja in do Tomaža Scar-cie, soavtorja videoposnetkov, ki predstavo sugestivno dopolnjujejo. (bov) fNmi@pnmorski.eu Beneško razstavišče Gallerie dellAccademia pridobilo nove prostore Razstavišče Gallerie dellAccademia v Benetkah je pridobilo nove prostore. Po prenovi jih bodo odprli aprila prihodnje leto, z njimi pa se bodo razstavne površine razstavišča s 5000 povečale na 10.000 kvadratnih metrov. Na ogled bodo lahko postavili tudi številna dela iz fundusa, ki jih javnost še ni imela priložnosti videti. Tako bodo lahko iz depojev na plano prinesli velike oltarne nastavke Pietra da Cortone in Luce Giordana, dela Sebastiana Riccija in Gianbattiste Pittonija ter mojstrovine Francesca Hayeza. Širitev razstavišča bo omogočil sporazum, ki so ga podpisali predstavniki razstavišča, Samsunga Italija in Beneškega sklada za dediščino. Samsung namerava v projekt vložiti okoli 600.000 evrov, razstavišče pa bo z njim pridobilo pet novih razstavnih dvoran v pritličju stavbe. V prvem nadstropju bodo, tako kot doslej, razstavljena dela iz 14., 15. in 16. stoletja, v novih prostorih pa bodo na ogled umetnine iz 17. stoletja, med njimi dela Gianbattiste Tie-pola, Rosalbe Carriera in Pietra Longhija, posebno pozornost pa bodo posvetili Antoniu Canovi. V razstavišču bodo uredili tudi interaktivno učilnico za šolarje, poleg tega bodo nekaj prostora namenili občasnim razstavam moderne in sodobne umetnosti. Prvi dve bosta posvečeni Willemu De Kooningu in Aldu Manuziu. Upravitelji pričakujejo, da se bo po odprtju novih prostorov število obiskovalcev povečalo s sedanjih 300.000 na 900.000 letno. (STA) GREMO V KINO Režija: Theodore Melfi Igrajo: Bill Murray, Naomi Watts, Melissa McCarthy, Jeaden Lieberher in Terrence Howard ZDA 2014 Ocena: ★★★★ Z razvadami in tiki, na katere nas je navadil Jack Nicholson, a istočasno dobro razpoložen do vseh, ki potrebujejo pomoč, se pravi celo svetniški. St Vincent, najnovejši film Theodoreja Melfija, ki ga čudovito igra spet izredni Bill Murray je simpatična božična pravljica, pa čeprav se dogaja nekje med spomladjo in poletjem v New Yorku. Zgodba je seveda ganljiva, kot se za božič spodobi, pripoveduje pa o Vin-centu, bivšem vojaškem oficirju v pokoju, ki se je udeležil vojne v Vietnamu, zdaj pa skrbi za ženo, ki je zaradi hude bolezni zaprta v domu za onemogle. Vincent rad pijančuje in vodi nekam razuzdano življenje, dokler se v hišo tik ob njegovi preseli mama s sinčkom, ki ga zaradi delovnih obveznosti zaupa prav robatemu sosedu. Ta bo Oliverju res pomagal pri pisanju domačih nalog, a istočasno bo dečka uvedel v svet konjskih stav, mu predstavil mlado plavolaso prijateljico, ki dela v nočnem klubu in ga naučil, kako naj se tudi z nasiljem brani starejših in močnejših sošolcev. Deček seže zagrenjenemu varuhu do srca, pa čeprav je Vincent novo službo sprejel samo zato, ker je potreboval denar. Na lepem pa se v Oliverjevem življenju spet pojavi oče, ki zahteva, da sin polovico časa preživi tudi v njegovi družbi, predvsem pa uporabi na sodišču Vincentove razvade kot dokaz, da je njegova bivša žena nesposobna mati. Ko vse kaže na najhujše in Vincenta prisilno oddaljijo od Oliverja, češ, da mu njegova vzgoja in družba bolj škodita kot pa pomagata, se stvari obrnejo drugače. In to prav zato, ker mali Oliver zagleda v starem prijatelju dobrohotnega svetnika ... (Iga) / ITALIJA, SVET Sreda, 24. decembra 2014 15 bologna - Preiskovalci domnevajo, da so povzročitelji pripadniki gibanja No TAV Podtaknjen požar ustvaril prometni kaos Gasilci in policija na delu v Bologni ansa BOLOGNA - Na železniški postaji v Bologni je neznanec včeraj poniči podtaknil požar, zaradi česar je bil ohromljen železniški promet na italijanski osi se-ver-jug. Italijanski prometni minister Maurizio Lupi je poudaril, da gre za teroristični napad. Za napad naj bi bili za odgovorni radikalni okoljski aktivisti, kar naj bi dokazovalo tudi več napisov No TAV v bližini požara. Požar je izbruhnil okoli 4.30 in uničil kable za nadzorne sisteme železniških prog. Zaradi incidenta, v katerem po navedbah italijanskih železnic ni bil nihče poškodovan, so se ustavili vsi hitri, pa tudi lokalni in regionalni vlaki med Milanom in Bologno. Železniški promet je začel znova normalno delovati šele popoldne. Podoben napad na železnico se je zgodil že v nedeljo, ko so neznanci z mo-lotovkami uničili kable ob železniški progi nedaleč od Firenc, kar je botrovalo zamudam v železniškem prometu na osi sever-jug. Preiskovalci domnevajo, da za napadom stojijo aktivisti radikalnega okoljskega gibanja No TAV, ki želijo preprečiti gradnjo hitre železniške proge med italijanskim Torinom in francoskim Lyonom. Minister za notranje zadeve Angelino Alfano je včeraj na tiskovni konferenci poudari. da se država ne bo pustila ustrahovati od tistih, ki se protivijo gradnjem hitrih železniških prog. Dela na progi Turin - Lyon se bodo nadaljevala in zaključila, tako kot je bilo dogovorjeno, je še dejal Alfano. Izrazil je tudi zaskrbljenost, ker je nedavna razsodba razbremenila obtožbe terorizma mlade, ki so bili obsojeni za napad na gradbišče TAV pri kraju Chiomonte. Notranji minister se je na tiskovni konferenci zahvalil silam javnega reda, ki so pri vzdrževanju reda imele več stotin ranjenih. kijev - Z včerajšnjim glasovanjem v parlamentu Ukrajina se je odrekla statusu nevtralnosti in odprla pot za članstvo v zvezi Nato KIJEV - Ukrajina se je včeraj odrekla statusu nevtralnosti in odprla pot članstvu v zvezi Nato. Predlog predsednika Petra Poro-šenka so na včerajšnjem glasovanju v ukrajinskem parlamentu podprli 303 poslanci, le osem jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina je status nevtralne države dobila leta 2010 po močnem pritisku Rusije. Dotlej si je sicer vseskozi prizadevala za tesnejše odnose z Zahodom, čeprav je nihče v resnici ni videl kot možno članico ne Nata ne Evropske unije v zelo bližnji prihodnosti. Zdaj pa je članstvo v Natu ena najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev Porošenka. »Ukrajinski boj za neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost je postal odločilen dejavnik v naših odnosih s svetom,« je v ponedeljek zvečer izjavil Porošenko v pogovoru s tujimi veleposlaniki v Kijevu. Porošenko v Natu vidi edinega poroka za varnost države, ki ji zaradi ruske podpore separatistom na vzhodu grozi razpad. Skupaj z Zahodom tudi obtožuje Moskvo, da separatistom aktivno pomaga, tudi z vojaki. To kljub odločnemu zanikanju Kremlja dokazujejo tudi satelitski posnetki zveze Nato. Rusija je odločitev Ukrajine označila za neprijazen korak. »To je neprijazen korak do nas, posebno v trenutni situaciji,« je izjavil ruski Predsednik Ukrajine Petro Porošenko ansa predstavnik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Andrej Kelin. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da gre za kontra-produktivno odločitev za končanje konflikta na vzhodu Ukrajine, ki je terjal že 4700 življenj. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki vidi v Natu veliko neposredno vojaško grožnjo ruskim interesom, sicer vztraja, da je pogoj za kakršenkoli dogovor Kijeva s proru-skimi separatisti na vzhodu Ukrajine, da Ukrajina obdrži status nevtralnosti. »V bistvu bo vloga za članstvo v Natu Ukrajino spremenila v potencialno vojaško nasprotnico Rusije,« je v ponedeljek na Facebooku zapisal ruski premier Dmitrij Med-vedjev. Opozoril je, da bodo ukrajinska zavrnitev nevtralnosti in nove sankcije ZDA proti Rusiji imele zelo negativne posledice. »In naša država bo morala odgovoriti nanje,« je dodal. (STA) Ameriško gospodarstvo s petodstotno rastjo WASHINGTON - Ameriško gospodarstvo je v tretjem letošnjem četrtletju zabeležilo petodstotno rast, kaže najnovejša ocena ameriškega ministrstva za trgovino. Gre za najvišjo ameriško gospodarsko rast v zadnjih 11 letih. V tretji oceni je ministrstvo gospodarsko rast na letni ravni popravilo za 1,1 odstotne točke navzgor, saj je v oceni konec novembra še govorilo o 3,9-odstotni krepitvi ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP). Analitiki so pričakovali popravek navzgor, a le na 4,3 odstotka. Glavna dejavnika močne konjunkture sta bila zasebna potrošnja in poslovne investicije, še navaja ministrstvo, ki je podatke za potrošniško porabo od prejšnje ocene popravil navzgor za odstotek na 3,2 odstotka rasti na letni ravni, podatke za poslovne investicije pa navzgor za 2,1 na kar 7,2 odstotka. Potrošniki so svojo porabo povečali predvsem za zdravstvo. Zdravstvena reforma je uvedla obvezno zavarovanje za milijone Američanov, ki si tega doslej niso mogli privoščiti oziroma niso hoteli. Predsednik Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Jason Furman je v analizi podatkov poudaril, da stroški zdravstva v ZDA letos naraščajo najpočasneje v zadnjih nekaj letih. Furman pravi, da je trdna gospodarska rast v skladu z vrsto drugih kazalcev, ki kažejo na izboljšanje, med njimi je to trg delovne sile in večja energetska varnost ZDA s povečanjem domače proizvodnje. Gospodarstvo je od prvega četrtletja, ko je rast zavrla nenavadno huda zima, skočilo v najboljše četrtletje rasti vse od leta 2003. Recesija od leta 2007 do leta 2009 je bila najhujša vse od 30. let prejšnjega stoletja in po njej je bila rast vrsto let mlačna. Večina analitikov pa meni, da je bilo letošnje leto prelomno in namesto povprečne stopnje rasti po recesiji okrog 2,2 odstotka, naj bi se rast v prihodnjem letu okrepila na približno tri odstotke. V zadnjem tekočem četrtletju letošnjega leta pa se ocene rasti gibljejo okrog 2,5 odstotka. vatikan - Poziv k vztrajanju in ohranjanju medverskega dialoga Papež Frančišek objavil posebno poslanico kristjanom na Bližnjem vzhodu VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj objavil posebno božično poslanico, namenjeno preganjanim kristjanom na Bližnjem vzhodu. Sporočil jim je, da zanje moli vsak dan in da jih namerava osebno obiskati. Število kristjanov na Bližnjem vzhodu pojema že desetletja, v zadnjem času pa je bil svet ob napredovanju skrajne Islamske države priča množičnemu ek-sodusu pripadnikov krščanske skupnosti iz Iraka in Sirije. »Pišem vam tik pred božičem, ve-doč, da bo za številne med vami zvok božičnih pesmi pospremljen s solzami in vzdihi,« je v poslanici po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisal papež. »Želim vam izraziti osebno solidarnost in bližino, kot tudi celotne Cerkve, in vam ponuditi besede tolažbe in upanja,« je dodal. Argentinski papež je večkrat izpostavil trpljenje kristjanov in drugih manjšin na Bližnjem vzhodu, kot so je-zidi, nazadnje med novembrskim obiskom v Turčiji, ki nudi zatočišče oko- li 1,6 milijona beguncem iz Sirije in Iraka. V včerajšnji poslanici je sporočil, da želi obiskati begunska taborišča v regiji. »Res upam, da bom imel možnost osebno priti do vas in vas potolažiti,« je zapisal. Kristjane na Bližnjem vzhodu je pozval, naj vztrajajo in ohranjajo medverski dialog z judi in muslimani ter pripadniki drugih religij. »Bolj ko so razmere težke, bolj potreben postaja medverski dialog. Druge poti ni,« je poudaril. Ob tem je ponovil poziv muslimanskim voditeljem, ki ga je izrekel že ob vrnitvi iz Turčije. Po njegovem morajo muslimanski voditelji soglasno in nedvoumno obsoditi vse oblike verskega pregona in njegovo upravičevanje s sklicevanjem na religijo. Mednarodno skupnost je sveti oče pozval, naj pomnoži mirovniška prizadevanja in ustavi trgovanje z orožjem. »Kako dolgo mora Bližnji vzhod še trpeti pomanjkanje miru? Ali se moramo sprijazniti s konflikti, kot da spremembe niso mogoče,« se je vprašal Frančišek. Argentinski papež je večkrat izpostavil trpljenje kristjanov in drugih manjšin na Bližnjem vzhodu ansa I _ i ZLATO (999,99 %%) za kg 30.996,17 -71,29 SOD NAFTE (159 litrov) 61,82 $ +2,84 EVRO 1,2213 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. decembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 23. 12. 22. 12. ameriški dolar 1,2213 1,2259 japonski jen 146,80 147,06 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,660 27,618 danska krona 7,4408 7,4401 britanski funt 0,78670 0,78490 madžarski forint 313,93 315,33 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2765 4,2669 romunski lev 4,4799 4,4666 švedska krona 9,5031 9,5536 švicarski frank 1,2032 1,2035 norveška krona 9,0290 9,0565 hrvaška kuna 7,6651 7,6650 ruski rubel 66,9335 67,1555 turška lira 2,8407 2,8423 avstralski dolar 1,5027 1,5057 braziljski real 3,2498 3,2455 kanadski dolar 1,4213 1,4257 kitajski juan 7,6035 7,6271 mehiški peso 1 7,8924 17,8608 južnoafriški rand 14,1729 14,2082 TCrtto;^' ffiUMO VAm Vesele VESELE v v TIPIČNA KRAŠKA GOSTILNA Bazovica (TS) - Ulica Igo Gruden 56 Tel. 040 911191 - e-mail: info@trattoriaposta.it Zaprto ob torkih +39 346 6301980 nccquick@gmail.com www.trovavetrine.it/nccquick I NCCFWELE VAM ŽELIVA UE2EL BOŽIČ IN 2REČM0 NOVO LET0 20I5! PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU NAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Hotel Restavracija Repen 76 - Tel. 040 327115 - Fax 040 327370 www.hotelkrizman.eu - info@hotelkrizman.eu ZAPRTO OB PONEDELJKIH (ZA KOSILO) IN OB TORKIH (CEL DAN) BARVE FURLAN & MILIC □AIM EV BARVE STENSKE TAPETE TOPLI PODI SONČNE ZAVESE KOMARNIKI OPČINE Dunajska cesta 56A Tel. 040.212168 Bar Kanarin Vošči vesele praznike Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 urnik: 12.00 - 24.00 zaprto ob torkih NOUGGI NA RAZPOLAGO PLOŠČADI IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST [praznike!! do m\ metrom \msine tecnonoleggi MAVHINJE 1 - Tel. 040 299449 Ponedeljek in torek zaprto BarMakadam MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 Tel: 040 251043 ^B^FCvetlicarna tcJHi^fl K 'i % ... Nadja Prosek 131 - Tel. 040 225450 Ošterija Ferluga od leta 1900 TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI od 1954 na vašo razpolago Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 2015! Dunajska cesta 48 - OPČINE (Trst), Tel. in fax 040 211022, brundula@inwind.it, Odprto: 8.30 -12.30 /15.30 -19.30 Ob ponedeljkih zaprto / PRAZN IČNE TEME_Sreda, 24. decembra 2014 1 7 RUSIJA OD GORBAČOVA DO PUTINA Sindrom obkolenost' Sergij Canciani Z gospodarskimi sankcijami, ki so vedno ostrejše, je Rusija spet padla v svoj tradicionalni sindrom obkoljenosti in zunanjega sovražnika. Aneksija Krima in tamkajšnjih vojnih privezov je prvi odgovor na ta atavični strah pred vozlom, ki naj bi zadušil rusko veličino. ansa Kje se konča Azija je vsem znano, vsaj z evropske perspektive: nekje na severu Tihega oceana, na vzhodni obali polotoka Sahalin, ki ga vsi Rusi poznajo zaradi slanikov in (še obstojecčh) »centrov za prevzgojo hujših prestopnikov«. Tam je konec kontinentalne Azije. Vendar kje se ta svet brez jasnih meja začenja? Nekateri pravijo nekje za vzhodnimi Karpati, drugi mislijo, da se ukrajinska stepa nekako preliva v sibirsko tundro in to za nekaj tisoč kilometrov. Tako da Rusija, bolj kot zemljepisne značilnosti države, nosi težo in skrivnosti planeta, ki še ni povsem odkrit in o katerem je nujno voditi račune. Od mongolskih hord do imperatorskih osvajalcev, od zmage nad nemško invazijo do prve hladne vojne z Ameriko. Smo sedaj zaradi Ukrajine, gospodarskih sankcij in energeteske krize že pri drugi zamrzitvi odnosov med Vzhdom in Zahodom in celo brez povojnega komunizma, ki je odcvetel celo na Kubi (medtem ko se je v Severni Koreji spremenil v neko nevarno nevrotično opereto, kjer ima hudobna čarovnica videz jedrske rakete)? Recimo, da je prva postaja na poti v globino Azije Moskva, od koder vodi več tisoč kilometrska železna cesta do Vladivostoka, z odcepi proti Mongoliji in do Pekinga. Peterburg na Baltiku ni azijatska metropola: arhitektura je renesančna, obrazi so severnjaško bledi, ceste dostojno čiste in kavarne bolj dišijo po dunajski torti Sacher kot po mesu iz roštilja. Tudi o Kijevu je težko reči, da diši po nomadskem šotorišču ali po kavkaški hribovski vasi. Pravzaprav se ruski državljan v tem neskončnem in marsikdaj (zaradi razdalj) nemem svetu prepoznava v »tem, kar je bilo«, v bivšem: uradna arhitektura je povsod enako stalinistična, spomeniki herojem so povsod neobaročno veličastni, šolske zgradbe in bolnice niso primer pazljive nege, proletarska predmestja razpadajo in javna stranišča so povsod pod kritiko. Tudi metropole kot so Moskva, Peterburg, Ekaterinburg ali Novosibirsk imajo v svojih skritih rajonih kitajske, korejske in celo vietnamske bazarje in tam se nižji sloji preživljajo. Slovanska Rusija pa postaja vse bolj azijatska: na ulicah, kjer so stalno v teku težko razumljivi »remonti« (popravila, kopanje rovov, postavljanje cevi, ki vodijo neznano kam) je pravi jezikovni babilon, ker ta težaška dela ne opravljajo več Rusi, marveč tadžiki, kir-gizi, uzbeki in drugi srednjeazijatski narodi, ki jih slovani ne marajo, še manj pa razumejo (kot kavkazijce jih podcenjevalno imenujejo »črni«, kar bi na zahodu zvenelo političo zelo nekorektno, a tu je povsem normalno). Temu pravimo ksenofobija, mržnja drugačnega. Naslednji korak je rasizem in tega je že polno med mladimi prestopniki-huligani. Ker se človek od zgodovinskih tragedij nauči malo in nekateri nič, je danes nacizem najbolj privlačna ideologija tam, kjer je stara propadla: na ek-stremnih manifestacijah, ki skoraj vsakič postanejo lov z noži na »črne«, rdeče zastave še vedno plapolajo, vendar namesto srpa in kladiva nosijo kljukasti križ. Slogani pa so proti Zahodu in proti Judom. Ni čas za dialog in tudi pravoslavni Patriarhat ima svojo (nemajh- no) odgovornost pri nošenju nacionalistične bakle. Z razširitvijo svojega geopolitičnega vpliva na obrobne pokrajine vzhodne Ukraijne in z »mehko« aneksijo Krima je vojskovodja Vladimir Putin morda rahlo razširil svoj »velikorossijki« zemljevid, vendar je drastično zmanjšal ugled in vpliv, ki si ga je ruska federacija pridobila v svetu po propadu Gorbačova in nedosledne ter mafijske politike Borisa Jelcina. Pred 110 leti, ko so takratnega financnega ministra Witteja vprašali, kaj se novega dogaja na dvoru, je le-ta odvrnil: Vse po starem, dragi kolega. Kradejo kot zmeraj! Kleptokracija, razlaga je odveč. V takoimenovanem realnem socializmu je bila kraja, utaja, korupcija na dnevnem redu. Nekaj sistemskega. Kaj šele v Sovjetski zvezi, ki je seveda hotela korakati pred vsemi tudi v gospodarskem kriminalu, ki danes predstavlja vsaj dve tretjini drzavne-ga dohodka. Putin je vsaj stokrat zabičal, da bo pometel umazanijo in pri tem uporabil železno metlo. To se je zgodilo le redkokdaj: na primer, ko je odpihnil nekam v Sibirijo magnata Aleksandra Kodorkovskega in mu pobral energetskega giganta Sibneft, ga razkosal in porazdelil med člane svojega začaranega kroga, pri čemer je skrbno pazil, da je zadovoljil vse apetite: svoje bivše kolege iz KGB, generale, svojo stranko Edinnaja Ros-sija, prijateljske banke in vse to, kar imenujemo oligarhija, ki je zvesta Kremlju. Vprašanje je, če je zvestoba v politični Moskvi zanesljiv pojem. Noben mit ni nesmrten. Stalin je umrl v samoti. Nihče si ni upal stopiti v njegovo sobo, čeprav so vsi vedeli, da je na robu srčne kapi. Prej kot še danes nepojasnjena zarota »starih sovjetistov«, so Gorbačova in njegovo neizpeto pere-strojko likvidirali trgovci, ki so izpraznili trgovine in kot pravi tolovaji poskrili vse blago ter ga nato prodajali za desetkratno ceno na črni borzi. človek, ki je obljubljal human komunizem v blagostanju, je doma ostal brez prijateljev in političnih zaveznikov. Dejstvo, da se je rokoval z Reaganom in da je prispeval k podr-tju Berlinskega zidu, ga je še bolj oddaljilo od ljudstva, ki je vse to doživljalo kot izdajstvo velike zmage nad nacifašisti v drugi svetovni vojni. Smo se za to borili? No, in še Boris Jelcin. Ko sem ga tretjič in zadnjič srečal v Ekaterinini dvorani v Kremlju, je bila njegova fizična in mentalna avtonomija že pri kraju. Roke so bile ledene kot roke mrtveca in glas komaj slišen. Namesto njega je na vprašanja odgovarjala njegova starejsa hčerka, kar je bilo za televizijo seveda neuporabljivo. Potem je postalo jasno, da je bil Jel-cin dejansko lutka v rokah klana, ki je o vsem odločal, zlasti pa je spravil na varno v London dober del državnega trezorja.Tega Jelcin ni preživel, vendar je kot zvit politikant z Uralov pred smrtjo poskrbel za naslednika, Vladimirja Putina iz uprave za državno varnost , da bi v Rusiji ne prislo do usodne državljanske vojne. Kar se ni zgodilo, čeprav je bila na Kavkazu potrebna zelo trda, kruta roka. Revija Time je takrat proglasila novega ruskega predsednika za »človeka leta«. Pravi čudež: mlad, medtem ko so v Kremlju zadnji predsedniki bolj hirali kot upravljali; prijetnega videza in lepih manir; celo kravate so bile elegantne; športne narave; dober sogovornik na vseh vrhovih svetovnih mogotcev. In zlasti, brez nobene resne opozicije v notranji politiki. Praktično je Putin predstavljal glas, ambicije, življenjski elan nove Rusije. Internet, potni list za vse, založene trgovine, zahodni avtomonili, Mc Donald's in celo Ikea. Kaj takega se povprečnemu Rusu ni niti sanjalo. Vse to do včeraj. Prebujenje je bilo dramatično, pravljica se je končala. Inteligencija je vedno nevarnejša od vojašva in patriotični pisci so prepričali Putina, da se v Ukrajini (oziroma »na« Ukrajini kot pravijo Rusi) dogaja nekaj nevarnega za strateško varnost Federacije. Antiruska vlada Predsednika Porošenka se premika proti Atlantski zvezi pod pokroviteljstvom (in z denarjem) Amerike, Poljske in pribaltskih držav. Države bivšega Varšavskega pakta so že posejane z raketami, radarskimi postajami in letalskimi bazami, ki jih Moskva vidi naperjene proti sebi. Tako je govoril Putin: »S kom naj iščem kompromis? Baltijci in Poljaki me sovražijo, Britanci delajo to, kar hočejo, Amerikanci, Nemci in Italijani so zdaj z mano, zdaj proti meni.« Z gospodarskimi sankcijami, ki so vedno ostrejše, je Rusija spet padla v svoj tradicionalni sindrom ob-koljenosti in zunanjega sovražnika. Aneksija Krima in tamkajšnjih vojnih privezov je prvi odgovor na ta atavi-čni strah pred vozlom, ki naj bi zadušil rusko veličino. Udarna sila, s katero razpolaga Kremelj in v katero vsako leto vloži 69 milijard dolarjev, šteje: 766 tisoč mož, 15.500 tankov, 352 bojnih ladij, 3082 letal, 8500 jedrskih nabojev, bodisi zaščitnega bodisi napadalnega značaja (predvsem na oceanskih podmornicah). Ta arzenal je že precej zdelan in bo zaostal za ameriško (in tudi kitajsko) oborožitvijo, če bodo nanj padle sankcije. Med materialom na »črni listi« je namreč tudi takoime-novana dvojna tehnologija, ki lahko služi tako v civilne kot v vojaške namene. Potrošniki, ki se ne zanimajo za ladje in letala, so že uvideli, kaj in kam udarijo gospodarske sankcije. če temu dodamo se vertikalni padec vrednosti rublja in pocenitev energetskih virov (ki so praktično edino rusko materialno bogastvo), potem je panika totalna. Zaenkrat so prizadeti višji in srednji sloji. Luksuznega blaga je vedno manj. Nekdaj so ljudje čakali v vrsti za vžigalice in tobak. Danes je dren za televizorje, telefone in drugo elektronsko šaro. Ker ru-belj pleše in je težko določiti trajno ceno, se je po dolgem času pojavila sigla u.e. (uslovnaja edinica), se pravi dogovorjena enota, kar je eleganten izraz za dolar. Koliko bo vse to trajalo? Spet odpirajo zastavljalnice, ki so predzadnji korak do revščine. Putin in njegovi so zagledani v drugačne statistike: letos bo Rusija izvozila 600 milijard kubičnih metrov naravnega plina in v sibirskem podzemlju ga ima na zalogi se za 400 tisoč milijard. Tisoc milijard: ste kdaj napisali to iper-super- mega stevilko? DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane ( { Hotel iff restavracija 1 ^TZTJ-. A ■ Haiti z wfmi iulTrst Tel. 040 226713 Proizvodnja sira in mlečnih izdelkov ZGONIK s/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com PRODAJALNA ČASOPISOV Zaccciria Tania vošči vsem vesele praznike (neinica Tel. 040 226786 ul. Igo Gruden 35, Bazovica POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082 11 Ca n RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST GOSTU LNA -> > i DOZIC! Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 o 7 T R 1 E S T E £ s / * POTOVALNI URAD _ _ Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.coml SESLJAN, Tel. 040 299220 ;nike Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com aiprezina sg Vesele božične novoletne praznike! l*i/./.eria -pít'PiíVn "Kurií" Pizze iz. JLruSFitjwiíí R'.xjatü izbira itajîxtîjSih piv . ' ÍÜk&íjni /un'.Mj;t ¡Kfkritci if rustí ul> tíjiü iíjx^tfif.™ zelenem parku Pesek, by - TV i1.: i>4uf2i¿6434 - ujfi/zzùttfy} MARKET KUKANJA VESEL BOŽIČ IN SREČNO i NOVO LETO! \ Želimo vam vesel Božič v objemu vaših najdražjih! NABREZINA 106/B • Tel. 040.200172 ■ REGISTRATORI Dl CASSA ■ PRODAJA IN SERVIS PAROVEL S. & SAIN A. SAS KAVARNA GRUDEN KAVARNA GRUDf/Y pizzeria - bar - gostilna »VETO» Restavracija Diana Opčine - Narodna 11 tel. 040211176, 040211646 L _ DEBENJAK NADA sne s Jrti/-¿s if , /iff. OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto Jff/V MESNICA DA FUFO TRGOVINA p^osmimi Sf^nrQiiJ TV, gospodinjski stroji NABREŽINA CENTER - TEL. 040200123 SVCÍE MISO LH SPIÙIALLIITC Ik ZA* UL Kosovel i» BAZOVICA Ttl BAft Slad&Lsdari m PEKARN A - SLASCICARNA Tarta po naroófíti Bazovica - (JE. too G ru don, G4 -Toi. 010.220147 20 Sreda, 31. decembra 2014_RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / METAL GLASBA JE NA FINSKEM PRILJUBLJENA TUDI MED SVEDSKIMI GOVORCI Malo sonca, dosti »železa« Danjel Radetič Heavy, black, death, industrial, melodic, progressive, gothic, viking ... Mednarodna metal glasbena scena je izredno pestra, saj se metal glasba deli na več podzvrsti, ki se med sabo zelo razlikujejo po uporabljenih instrumentih, ritmu, besedilih. Ljubitelji metal glasbe se že trinajst let srečujejo na festivalu, ki poleti poteka na sotočju med Sočo in Tolminko. Začetno se je tolminski festival imenoval Metalcamp, v zadnjih letih so mu ime spremenili v Metaldays. Na tolminski festival prihajajo ljubitelji metal glasbe z vsega sveta, pri čemer jih je seveda še največ iz Evrope. Med obiskovalci - letos so jih našteli preko 15.000 - je zelo veliko metalcev iz skandinavskih držav, od koder je v Tolmin že prišlo tudi več skupin. To ne sme nikakor presenečati; v državah severne Evrope ima metal glasba povsem različen status Novinar Petter Granroth (levo); finska skupina Fintroll poje v švedščini in je že nekajkrat nastopila na metal festivalu v Tolminu (zgoraj) kot pri nas, saj je na severu ne obravnavajo kot subkulturo redkih izbrancev, pač pa gre za izredno priljubljeno glasbeno zvrst. »Metal glasba ni nikjer drugje tako razširjena kot na Finskem,« pojasnjuje Petter Granroth, pripadnik švedske manjšine na Finskem in novinar časopisa v švedskem jeziku Osterbottens Tidning -OT (www.ot.fi), ki izhaja v mestu Jakob-stad. Petter, metal glasba je na Finskem zelo priljubljena. Zakaj? Mogoče je vzrok vezan na podnebne razmere in tudi na značaj ljudi, ki živijo na tem koncu. V metal komadih včasih začutimo ne ravno navdušujoče vzdušje, ki vlada med našimi zimami. Ravno v tem obdobju so pri nas dnevi dolgi le nekaj ur; svetleje je edino med deseto in štirinajsto uro. Se na Finskem nad metal glasbo navdušujejo tudi švedski govorci? Seveda. Med švedskimi govorci je več metal glasbenikov. Večinoma niso tako poznani kot finski govorci, vsekakor pa obstajajo. Če v Google zapišeš ime And Oceans, boš našel skupino, katere pevec Kena Strömsholm je bil moj sošolec in je švedski govorec. V katerem jeziku so komadi skupine ...And Oceans? Večinoma pojejo v angleščini, vendar so prve pesmi pisali tako v švedšči-ni kot finščini. Na spletu sem našel tudi skupino Finntroll, ki poje v švedščini. Jo poznaš? Seveda. Tudi zanje sem že slišal. Njihov pevec se imenuje Matias Lillmans, prihaja iz moje regije in njegov prvi jezik je ravno tako švedščina. Še ena skupina, ki jo lahko poiščeš na spletu, se imenuje MyGrain. Njen basist Jonas Kuhlberg je moj prijatelj in živi tu v Jakobstadu. Tudi on govori švedsko. Za Slovence v Italiji je glasba zelo pomembna. Zborovsko petje je zelo razširjeno. Kako je med švedskimi govorci na Finskem? Glasba je zelo pomembna tudi pri nas, skoraj vsaka vas ima svoj pevski zbor, ki neguje tradicionalno krajevno zakladnico v švedskem jeziku. Poleg zborovskega petja gojimo tudi druge zvrsti glasbe, med katerimi je metal med najbolj priljubljeni, kar nasploh velja za celo Finsko. Metal glasbo lahko poslušaš tudi po radiu; radijska postaja Radio Rock na primer predvaja samo hard rock in metal glasbo; čeprav je v finskem jeziku, ima Radio Rock po zaslugi spleta poslušalce po vsem svetu. Kakšen pa je danes splošen položaj švedskih govorcev na Finskem? Švedščino govori okrog 300.000 ljudi, ki večinoma živimo ob obali. Politična situacija je na Finskem v zadnjih časih precej napeta. Na državni ravni poteka ostra razprava, ali naj ostane švedščina učni predmet po vsej Finski. Doslej je namreč veljalo tako: na dvojezičnih območjih imamo švedske šole, v katerih je švedščina učni jezik in se seveda otroci učijo tudi finščine kot učnega predmeta. Poleg tega pa je švedščina učni predmet na finskih šolah ne le v dvojezičnih območjih, temveč povsod po državi. To se pravi, da se švedščine učijo vsi finski državljani - tudi v najbolj zakotni vasici. V Finski sta namreč tako finščina kot švedšči-na državna jezika in je študij obeh ob- Nekateri se pa s tem danes ne strinjajo ... Na žalost narašča število tistih, ki bi hoteli, da bi bila švedščina izbirni predmet v šolah s finskim učnim jezikom. To bi pomenilo, da bi na nekaterih območjih, kjer je švedskih govorcev res zelo malo - posebno na vzhodu države, kaj kmalu švedski jezik povsem izginil, sploh pa bi na državni ravni izgubil status enakopravnosti, ki ga danes ima. Pri nas manjšinske težave povečuje tudi splošna gospodarska kriza. Kako je na vašem koncu? Kriza je zelo huda tudi na Finskem. Veliko ljudi je brez dela, kar se posledično pozna tudi na prodaji časopisov v švedskem jeziku in sploh pri vseh kulturnih dejavnostih, ki so močno pod udarom. DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Tolminski metal festival je med najbolj priljubljenimi v Evropi Finsko himno je v švedščini napisal švedsko govoreči Finec Pripadniki švedske manjšine na Finskem sami sebi pravijo, da so »fin-landssvenskar« - švedsko govoreči Finci. Živijo večinoma v obalni regiji Ostrobothnia, na južnem obalnem pasu države in na otočju Aland. Švedi so se v Finsko začeli preseljevati v enajstem stoletju, ko je Švedska zasedla ta ozemlja. Do prejšnjega stoletja so predstavljali krajevno kulturno in gospodarsko elito, danes se imajo za polnopravne finske državljane. V športu navijajo za finske državne reprezentance - zlasti za hokejsko, ponosni so na svojo državo - Finsko, v kateri se pa v zadnjih letih veča število nasprotnikov poučevanja švedskega jezika v šolah. Med Finci narašča nacionalizem, še zlasti na Vzhodu države bi se radi znebili obveznega učenja švedščine - tudi pod pretvezo, da bi bilo zaradi bližine ruske meje bolj pametno uvesti pouk ruščine. Zanimivo je vsekakor, da je avtor besedila finske državne himne švedsko govoreči Finec Johan Ludvig Runeberg. Pesem v švedskem jeziku Vart land - Naša domovina - je napisal leta 1846, dve leti kasneje jo je uglasbil skladatelj nemškega rodu Frederik Pacius. V finščino je himno z naslovom Maamme leta 1867 prevedel Julius Krohn, kasneje pa so prevzeli prevod Paava Cajandera iz leta 1889. Paciusova uglasbitev je bila zelo priljubljena tudi izven finskih meja; leta 1869 je estonski pesnik Johann Voldemar Jannsen napisal besedilo v Runebergova pesem Vart land estonščini in ga adaptiral skladbi, ki je leta 1920 postala estonska državna himna. Tako imata danes Finska in Estonija zelo podobni himni, kar nekaterim Fincem ni po godu. To še zlasti velja za pripadnike novih nacionalističnih gibanj, ki jih moti tudi dejstvo, da je bila finska himna prvotno napisana v švedščini. Leta 2001 je finski parlament zavrnil zahtevo, da bi spremenili himno in prevzeli skladbo Finlandia, ki jo je napisal finski skladatelj Jean Sibelius leta 1899. Zahteve po spremembi himne spet prihajajo na dan v zadnjih časih, ko nacionalistična gibanja izkoriščajo tudi gospodarsko krizo za svojo protievrop-sko propagando, ki jo od časa do časa »začinijo« tudi z zahtevami po odpravi jezikovnih pravic švedske manj- BRANKOVI C [ SLADJAN URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. Prmtn K Trato PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN MIM A SN C FER NETIČ124 TH . 040 Z\ 763 * Trst - Ul. Coroneo 11 Tel. 040 634666 EDILEGNO SANTACROCE SPI KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373 B D R V A tZ Al K U R J A V Ol^t u d i J na] pa I e ti B PELETI Z VISOKO KALORIČNO VREDNOSTJO BRIKETI, VŽIGALNE KOCKE GLBeklenk^GI^PROPANBEKLENK^GIR URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Q7 trenutku \ pogrebno podjetje § * Q&jmrnstö X 4 _ 3 zahsti... v ^USi * * ^ -in tradicija h '—r m" ^ , /f - * 'v —^ /fs OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83 - Zelena Številka 800 860 020 ZELENA ŠTEVILKA (800 853 253 Tel. 345 2355013 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ★ ^--- Giorgio in Amalija Scabar voščita vsem klientom veMte božične praznike Ul. Erta S. Anna 63 -TTRST ■ Tel. 040.810368 BAR SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Nudimo posebni sladoled z okusom jabolčnega štrudlja in kremo s suhim sadjem. Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 Ponudba: pnevmatike - avtooptika - blažiIci zavorni sistemi - izpušni sistemi olja - akumulatorji - servisiranje sistemi klime - elektronika - diagnoza izboljšanje programov ECU 1meh btäljcM u/v pAwimkjd hotel - restavracija mm in jjtßüw 2015 REPENTABOR - tel 040,327*25 izdelovanje šopkov in vencev za vse priložnosti z možnostjo dostave na dom Ul. dell'Istria 8/b -Trst Tel. 040 763856 Iztyrstrnj. _.. — [sendweil iE 3F-7K ABKOVEC eciiiic SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 22 Sreda, 31. decembra 2014 PRAZNIČNE TEME / ANIMIRANI FILMI, OB KATERIH SO ODRAŠČALE GENERACIJE Risanke naše in vaše mladosti Sanela Čoralic ed prazniki bodo mnogi starši s svojimi otroki preživeli več časa. Oddih med zimskimi počitnicami bodo lahko preživeli tudi ob gledanju počitniških vsebin za otroke. Na tem mestu bomo povedali nekaj o risankah naše in vaše mladosti, ki morda niso bile predvajane na italijanskih televizijskih programih, vsekakor pa zelo pogosto na nekdanjih jugoslovanskih kanalih, na katerih so prevladovale češke, poljske, jugoslovanske in še druge risanke iz vzhodnoevropskih držav. In čeprav so otroci danes osredotočeni na čisto nove risanke na televiziji, ki se predvajajo ves dan, internet in videoigre, je prav, da mladi gledalci spoznajo tudi animirane filme in druge oddaje, ob katerih so odraščale generacije. Poljske risanke Pa začnimo z risanko Lolek in Bo-lek, risana junaka sta bila eden najuspešnejših izvoznih proizvodov poljske televizije, lani pa sta junaka praznovala abrahama. Brata sta v risani seriji med drugim navduševala s svojimi potovanji po svetu, medtem ko je Poljakom pot zapirala železna zavesa. Lolek in Bolek sta med svojimi potovanji spoznavala zanimive ljudi in kraje, pogosto pa sta se kot prava brata skregala. Oče Loleka in Bo-leka je bil poljski režiser Wladyslav Ne-hrebecki, risanka ima v primerjavi z današnjimi animiranimi filmi zelo skromno animacijo, a zato nič manj sporočilno in privlačno. Risanke iz našega otroštva so bile pač takšne, vendar se bo marsikdo strinjal z ugotovitvijo, da so imele zanimive zgodbe. To velja tudi za risanko Medvedek Uhec, v kateri nastopa Uhec, ki je ob koncu svojih dogodivščin vedno zaželel "Lahko noč otroci, lunica že sveti'. Češkoslovaške risanke V kolektivni spomin se je najbolj vtisnila risanka A je to!. Predvsem zaradi glavnih junakov Pata in Mata. Ta ne-rodneža se vedno znova znajdeta v zagatah, ki sta si jih sama nakopala, potem pa jih rešujeta na kar najbolj neverjetne načine. Pat in Mat pa še zdaleč nista edina slavna češka risana junaka. Tu sta še Jajo in Pajo, zajčja prijatelja Bob in Bobek ... Zelo znana in v zadnjih časih ponovno popularna risanka je Krtek (tudi zaradi ponatisa starih knjig), animirani lik v risankah in pravljicah, ki ga je naredil češki animator Zdenek Miler. Ideja za ta lik se je ilustratorju rodila v Pragi leta 1956. Na njegovo delovanje je močno vplival Walt Disney in tako za glavno vlogo določil žival - Krtka. Krtkove risanke so postale veliki hit v vzhodni Evropi že v petdesetih letih. Ker je avtor želel, da bi Krtka vsi po svetu razumeli, se je odločil, da lik ne bo govoril, ampak bo samo izražal svoja občutja s svojo mimiko. Če na kratko povzamemo vsebino Krtka, lahko začnemo s kupčki zemlje na travniku ali na cvetlični gredi ali kje drugje. Nato se iz kupčka prikaže troje črnih laskov, dvoje velikih temnih oči in rdeč nosek. Čisto na koncu, hipec preden ga zagledamo, se ra-zleže nalezljiv smeh. Krtek! Radoveden, kakor je, otroke opogumlja in jih, poln domislic, navdušuje. In vse to brez besed. Verjetno je prav v tem skrivnost njegovega uspeha. Pozabiti pa ne smemo na Palčka Smuka. To je prava risanka za nostalgi-ke. Ilustracija je skromna, barve so temne, a kljub temu se je tako lahko spomniti začetka ene najlepših risank, ki gre nekako takole: "Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, leži ribnik Brbotalnik. To je čisto majhen ribnik ..." Nemške risanke Desetletja nazaj so čisto vsi otroci poznali najslavnejšo čebelico Majo, povzeto po knjigi nemškega pisatelja Walde-marja Bonselsa, ki je na začetku 20. stoletja za svoje sinove napisal knjigo »Čebelica Maja in njeni prijatelji«. Izšla je leta 1912, do leta 1954, dve leti po Bonsel-sovi smrti, je bilo prodanih že milijon izvodov. Med letoma 1976 in 1980 so bili posneti 104 deli animirane serije dogo- divščin pustolovske Maje in njenih prijateljev, ki so jo ustvarili na nemški javni televiziji ZDF. Prvo animirano TV-serijo o čebelici Maji je ustvarilo japonsko animacijsko podjetje Nippon, lani pa je zgodba o Maji dobila nadaljevanje v tridimenzionalni tehniki. Najbrž drži, da ta tehnika otrokom učinkoviteje približuje svet žuželk, a meni osebno je ljubša "stara" Maja, ki ima okrogel otroški obraz s svetlimi kodrastimi lasmi in okrogel trup. Italijanske risanke Na jugoslovanskih televizijskih kanalih, tudi na slovenskih, ki jih je urejala RTVSLO, smo lahko gledali italijanske risanke. V socialističnih časih so od zahodnih risank predvajali zlasti dve italijanski; legendarna je bila risanka Ba-dum badum oziroma italijansko La linea - minimalistična risanka moža - črte, ki svojega avtorja Osvalda Cavaldonija nenehno nadleguje in ni nikoli zadovoljen s tistim, kar mu avtor ponudi. Avtor mu seveda le malokrat ostane dolžan in tako lahko spremljamo zanimive in smešne dvoboje, ki niso daljši od nekaj minut. Med otroci je bila nekoč priljubljena tudi risanka Tofffsy in pojoča travica; risanka o škratku, ki živi v dvorcu. Tam je odkril obstoj semena čarobne trave. S pomočjo duha Otta odkrije v stolpu zadnje seme, ki ga poseje, zalije s tremi ženskimi solzami in zraste mu travica, s katero lahko odkrije osebe, ki v srcu nosijo zle namene. Risanka Pierluigija de Masa je leta 1974 dobila glavno nagrado na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Zagrebu. Risanke v Jugoslaviji V Sloveniji je prav gotovo najpopularnejša risanka Bojan, medved, ki si je svojo resničnost vedno narisal sam, pa čeprav je imel na voljo le nekaj osnovnih barv. Za otroško domišljijo naravnost odlična zamisel, ki otroka popelje v svet barv in ustvarjalnosti. Če Bojana zebe, si nariše sonce, in če mu je prevroče, skoči v jezerce, ki si ga sam naslika. Kadar je lačen, v hipu pod njegovim čopičem zraste drevo z rdečimi sadeži. In če je nekdo v stiski, mu pomaga z velikim veseljem. Oče medvedka Bojana je režiser in scenarist Branko Ra-nitovic. Večinoma je režiral in pisal scenarije ob pomoči slovenskega režiserja in scenarista Dušana Povha. Naslovno skladbo za risanko je napisal Mojmir Sepe. Risanko so posneli v studiu RTVSLO in jo premierno predvajali leta 1985. Posneli so 25 delov 5-minutnih risank. Zadnjo so posneli leta 1999. Med slovenskimi junaki, ki sicer niso animirani, saj gre za lutke, je vsekakor treba izpostaviti Kljukca in njegove dogodivščine ter Zverinice iz Rezije. Te živalske pripovedi je ujel in udomačil pred kratkim preminuli Milko Matičetev. Če pa s spominom sežemo še malce dlje v preteklost, velja omeniti najpomembnejšega slovenskega striparja Mikija Mustra, ki je ustvaril junake, kot so Zvitorepec, Trdo-nja in Lakotnik ... Za otroke je ustvaril nekaj risanih filmov, v obdobju od 1967 in 1990 pa so njegovo ustvarjanje zaznamovali reklamni spoti, med katerimi posebno mesto zasedajo reklame Zajčkov Cik - Cak, Visoki C, Čunga Lunga, Viki krema ... Med najlepše jugoslovanske risanke pa spada tudi Profesor Baltazar, delo hrvaških ustvarjalcev. Izdelali so jo pripadniki zagrebške šole risanega filma med letoma 1967 in 1971. Govori o genialnem znanstveniku, ki s svojim znanjem in pametjo nenehno rešuje zagate svojih meščanov. Vse naštete risanke bi lahko označili kot "oldtimerje", pa tudi kot brezčasne. Njihovi junaki sicer niso imeli nadnaravnih moči, s katerimi bi reševali svet hud-obnežev, kar se pogosto pojavlja v novih risankah, a vseeno so imeli težave, ki so jih reševali na preprost, prijazen in dobrosrčen način. Prav zato je prav, da bi tudi nove generacije otrok spoznale stare risanke, ki so prav tako ozaveščale o pomembnih temah, kakor se na bolj ali manj prepričljiv način to trudijo tudi današnje risanke. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane / PRAZNIČNE TEME Sreda, 24. decembra 2014 23 VOrgosolu sem. V polsenci že nekoliko razpadajoče hiše sedita dva starca vsak na svoji kamniti klopi. Njuna pogleda sta zatopljena v hišo na nasprotni strani ulice, ki je prav tako dolgočasna kot njuna. Zanemarjena je in mišje siv omet niti ne namiguje na to, da bi bila sploh kdaj zanimiva. Kakšna je zgodba čokatih starcev? Vznemirljiva? V mislih se mi na hitro odvrtijo mračni prizori filma 'Banditi a Orgosolo' režiserja Vittoria de Sete. Predstavljam si ju desetletja mlajša, ko sta imela še iskreče in grozeče oči - zakaj pa ne - in udobno življenje v vasi še ni omehčalo potez njunih obrazov. Opazujem ju in zbiram pogum, da bi ju zmotila. V zadregi ju nekaj vprašam, ne vem več kaj, ampak saj tako in tako ne pričakujem, da ju bom razumela. In ju tudi ne. Ampak besede so bile v tistem trenutku še najmanj zgovorne. Melodija glasu starca, trda in rezka, je tista, ki nepričakovano dregne v mojo predstavo o sardin-skih pastirjih pisatelja Gavina Ledde, in topel izraz njegovega pogleda spomni na pomirjujoče besede pisateljice Grazie Deledde, ki jih je zapisala v romanu „Golobje in jastrebi" (Colombi e sparvieri). »Tudi ženske so se poljubljale: nekatere so jokale, druge so se pa smejale - in te so bile nemara najbolj ginjene. Ah, naposled so vendar minili žalostni dnevni bojazni in strahu, končno ne bo treba, da bi starke v viharnih nočeh vstajale s svojih ležišč kakor kače, preklinjajoč sovražnika in vsak trenutek čakajoč vesti o kakšnem groznem dogodku; končno se bodo dekleta lahko nasmihale sosedu in izbirale med tolikimi fanti najlepšega, ne da bi morale misliti: 'Ta je naš nasprotnik, ki ga moram sovražiti in ne ljubiti.« (prevod dr. Joža Lavrenčič) Zapis zagonetnega vzdušja med prebivalci goratega sveta pokrajine Barbagia je iz leta 1912, od takrat se je še nekajkrat marsikaj spremenilo. Ustnice njegovega tovariša, razpotegnje-ne v smehu, mi potrjujejo, da so se časi, »ko se je zdelo, da drug drugemu ne zaupajo, tudi če so bili iste stranke; ko se je večerilo, so zapirali vrata, in tudi ko so svetovali, so bili vsi molčeči in žalostni,« kot je zapisala Grazia Deledda, zaenkrat razblinili v preteklosti. Predstavljam si, da so tudi kovinske rešetke, ki varujejo okna, iz neke- ORGOSOLO, SARDINIJA Hiše, ki govorijo o uporu in ponosu Meta Krese (tekst in fotografije) ga drugega časa. Vendar ne pozabljenega časa. Zgodovina se je zrisala v mavričnih barvah na pročelja skromnih mestnih hiš. Umetnost muralov Kakšno je v resnici to mesto, katerega ime že zaradi izjemnega filma „Banditi a Orgosolo" vzbuja asociacijo na grobe, mrke, odtujene pastirje ali celo na zlovešče bandite? Arhitektura hiš ni prav nič vznemirljiva, zato pa enostavne fasade neizrazitih barv naravnost kličejo po barvah. In marsikdo, vešč izražanja z risbo, je ta izziv sprejel z največjo resnostjo. Tako danes naključnega obiskovalca Orgosola izjemne stenske poslikave, politične, satirične, socialne, opominjajo na težave, ki bremenijo, ali so bremenile, otočane in tudi obiskovalce od drugod. Spominjajo ga na dramatično in tudi na precej vsakdanjo preteklost Sardinije, pa tudi na zelo univerzalne moralne dileme. Sprehod po ozkih ulicah je pravzaprav sprehod skozi zgodovino, ki se ne ustavi na obalah otoka. Prvi mural so v Orgosolu narisali člani milanske anarhistične skupine Dioniso leta 1969 kot znak protesta proti avtoritativni vladi, neobčutljivi za socialne krivice. Do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja so jih le redki posnemali. Leta 1975 pa je prišel v mestece Francesco del Casino, srednješolski učitelj slikarstva iz Siene s svojimi učenci. Njegov najbolj pomemben cilj je bil, da bi učence motiviral za politiko. In tako so s prvim mu-ralom ovekovečili tridesetletnico zmage upora proti fašizmu. Pridružili so se jim še drugi umetniki ter lokalne skupine in poslikave so zaživele. Sporočila so bila največkrat satirična in izjemno družbeno angažirana, teme so bile lokalne in internacionalne. Marsikateri mural je imel estetsko vrednost. Avtorji so bili kritični do pomembnejših politikov in dostojanstvenikov tistega obdobja. S poslikavami so podpirali demonstracije proti zvezi Nato na otoku, se zavzemali za zapornike, obsojene na nenormalno visoke kazni, ki so jih preživljali v groznih razmerah, se pri tem spomnili njihovih družin, težkega življenja skrivačev in banditov, ki so jih preganjali karabinjerji. Častili so vrednote 2. svetovne vojne, se poklonili Leninu, Marxu, Engelsu, Gram-sciju in si privoščili bele Američane zaradi njihovega odnosa do Indijancev. V tistem času bi težko zaobšli Vietnam in vojaško industrijo, ki je služila na račun nesmiselne vojne ali pa vojaški udar v Čilu. Danes je v Orgosolu več kot 150 muralov manj znanih in tudi pomembnih avtorjev. Med njimi sta tudi lokalna umetnika Pasquale Buesca in Vincenzo Floris. Njihovi stili so različni: od impresionizma do hiperrealiz-ma, od naivne umetnosti do realizma. Pri nekaterih je čutiti tako v kompoziciji kot tehniki vpliv mehiških slikarjev Orozca, Rivere in Siqueirosa, velikih treh (Los Tres Grandes) verjetno najpomembnejših muralistov iz začetkov 20. stoletja, pa tudi Picassove Guerni-ce. Pri drugih je pomembna zgolj sporočilnost in so zares še najbližje grafitom, ki so zacveteli okoli leta 1968 v času študentskih nemirov. Na fasadah hiš na Via Deledda lahko sprehajalec prepozna junake iz knjig nobelovke Grazie Deledde, na Via Gramsci so prizori pobrani iz življenja politika in publicista Antonia Gramscija, ustanovitelja in vodje italijanske komunistične partije. V isti ulici so se spomnili tragičnih dogodkov, ki so pripeljali do konca teroristično skupino Baader-Meinhof, za-hodnonemško Frakcijo rdeče armade. Sporočilo „mladi hočejo delati in ne streljati" opozarja, kako povezana sta nezaposlenost in banditizem, po katerem je tako razvpit Orgosolo. Nekaj hiš naprej so naslikani pastirji, ki protestirajo zaradi neživljenjskih zakonov, ki urejujejo njihovo pašništvo. Seveda je po mestu tudi veliko prizorov iz vsakdanjega tradicionalnega pastirskega in nasploh kmečkega življenja: možje na konjih, ženske, ki pestujejo otroke, pastirji pri striženju ovc, vrvež karnevala, duh katerega je enkratno ujel v fotografski objektiv fotograf Žiga Ko-ritnik (rezultat je knjiga „Un punto di luce", ki so jo leta 2009 izdali na Sardiniji), kmetje, ki držijo v rokah koso, a tudi puške. „Golobje in jastrebi". Končno se je le nekoč Orgosola zaradi številnih umorov oprijelo ime „me-sto morilcev". »Vasica je bila že suha in starčki in brezposelni so spet sedeli na svojih mestih po klopeh pred občinskim domom gori na trgu, ki se dviga nad dolino kakor kaka velika terasa«, je zapisala Grazia Deledda. Vasica v romanu je resda Oronou, a nič zato. Pa tudi več kot sto let je že minilo od takrat. Starci še vedno sedijo na kamnitih klopeh v zavetju svojih hiš in gledajo za soncem, ki se potaplja med vrhovi visokih gora in izginja za obzorjem. Ali pa zgolj strmijo v hiše nasproti njim. Naključni obiskovalec in zvesti bralec romanov Grazie Deledde bi lahko nehote dobil občutek, da je Sardinijo obšla zgodovina. A bi se motil. Murali v Orgosolu mu govorijo drugačno zgodbo. Zidovi pripovedujejo tudi o krvavo zatrtih nemirih na Trgu nebeškega miru, o vojni in razpadu Jugoslavije, o napadu na Svetovni trgovinski center v New Yor-ku 11. septembru, invaziji ZDA v Iraku, o demonstracijah v Genovi proti G8 ... Danes so murali priznani kot kulturna dediščina. Še več: od leta 2000 lokalna oblast namenja denar za njihovo restavriranje in konzerviranje. Lepo. A njihova aktivistična sporočilnost je še vedno aktualna, pa čeprav je minilo 45 let, od kar so Milančani narisali prvi mural v vasi in ob njem zapisali: „Kakšna vlogo igra otok v italijanski politiki?" DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane zgoraj: Počitek na ulicah Orgosola; Levo: Verjetno je eden izmed najbolj znanih muralov prav ta, ki prikazuje Charlieja Chaplina s protivojnim sporočilom; Desno:Tako v Orgosolu kot v sosednjih krajih so na številnih muralih tudi prizori iz tradicionalnega vsakdanjega življenja. 24 Sreda, 31. decembra 2014 PRAZNIČNE TEME / Ko se je Eleonora Hermina Gregor rodila v primestni četrti Placuta, je Gorica še bila mesto z avstro-ogr-skega roba. Od okna do okna so na trgih in ulicah odmevali glasovi, ki so klicali nemška, furlanska, italijanska in slovenska imena. Nje se je prijelo ime Nora. Bila je nemško govoreča Gori-čanka, ki je sanjala, da bo igralka. Ko je zaslovela, ni prevzela umetniškega imena. Obdržala je svoje, kot da bi se oklepala edinega, kar ji ne bo odvzeto. Sanje je uresničila na Dunaju, v Berlinu, Hollywoodu in Parizu. Bila je nadarjena in šarmantna, občudovana zaradi svoje lepote. Toda zgodovino filma in gledališča je pisala v času, ki je zaradi dveh svetovnih vojn posegal v življenja ljudi in v usode narodov. Njo je doletela usoda pregnanke. Pretekli sta dve leti od konca druge svetovne vojne in za Noro Gregor je teklo deveto leto izgnanstva v Južni Ameriki, »weit weg von Wien«, daleč stran od Dunaja. Znancem v dunajskih teatrih je vnovič, kakor že neštetokrat, poslala pismo s prošnjo, naj ji omogočijo vrnitev v domovino in na oder. Sporočili so ji, da je na odrih ne potrebujejo, saj je priletnih igralk že itak na pretek. Bila je še vedno daleč stran od Dunaja, ko jo je okrog božiča leta 1948 iz domovine dosegel telegram z vestjo o materini smrti. Minil je le slab mesec in je iz Čila prišla na Dunaj vest o Norini smrti. V avstrijskem časopisju so se pojavili mastni naslovi Nora Gregors Glanz und Elend (Blišč in beda Nore Gregor, Wiener Wochenausgabe, 12. februarja 1949), Ein Herz ist müde geworden (Srce je utrujeno postalo, Mein Film št. 6, 1949), nato še Die Tragödie einer großen Schauspielerin (Tragedija velike igralke, 31. januarja 1954). To so bila zadnja znamenja njenega obstoja v avstrijskem tisku; edina znana izjema je zapis z naslovom Schön und geheimnisvoll (Lepa in skrivnostna) v reviji Frauenblatt 21. julija 1990. Če odmislimo izjemo, potem lahko trdimo, da skoraj šestdeset let o Nori Gregor ni bilo več sledi v njeni domovini, tudi potem ne, ko so se nemško govoreči igralki že skoraj eno desetletje posvečali raziskovalci iz Gorice. Zid molka je padel leta2008, ko je Filmarchiv Austria pripravil retrospektivni poklon Nori Gregor na mednarodnem filmskem festivalu Viennale. Črpali so tudi iz goriške raziskave in odvrteli devet njenih filmov od skupno osemindvajsetih, kolikor jih je danes znanih, tudi Dreyerjevega Michaela (1924) in Renoirjevo Pravilo igre (1939), zaradi katerih je s svojim imenom zapisana v zgodovini filma. Vendar na festivalu skoraj ni bilo besede o zgodbi njenega življenja, ki so jo sestavili Goričani, ki je najprej izšla v monografiji Limperfezione del-la bellezza (Nepopolnost lepote, Kinoatelje 1999) in nato - popolna kot še nikoli prej kljub literarni obdelavi - v romanu Hansa Kitzmüllerja Laltra regola del gioco (Drugo pravilo igre, Zandonai 2013, 2014). Zametek njegove knjige v nemškem jeziku je medtem iskal založnika v Avstriji, romal je od rok do rok, a ni našel pravega. Nazadnje je nemški roman z naslovom Weit weg von Wien izšel pri Kitzmüllerjevi založbi Braitan. Na policah je le slabe tri tedne, ni še našel omembe v tisku, dunajske knjigarne pa sprašujejo po njem, zato da dohajajo povpraševanje. Tako tudi knjigarna Leporello ob Burgtheatru, ki je sredi tridesetih let povzdignil Noro Gregor na Olimp evropskega gledališča. »Ni bilo enostavno vzbuditi zanimanja za igralko, ki je nekoč bila slavna, a jo je nato doletela pozaba, tako da je danes večini Avstrijcev povsem neznana. Ponovnemu odkritju je v napoto njena vez z najbolj problematičnim poglavjem avstrijske preteklosti - z avstro-fašizmom -, ki so ga Avstrijci izbrisali iz svoje zavesti, ne da bi mu razumsko prišli do dna,« zna povedati Hans Kitzmüller. Leta 1938 se je Avstrija odrekla svoji suverenosti in izgubila je neodvisnost. Nora je morala v izgnanstvo. V Kitzmüllerjevi knjigi se izgnanka sprašuje, kdo je tedaj izdal domovino. »Zgodba o Nori Gregor je rezultat večletnega raziskovanja, tudi v Južni Ameriki, moje zanimanje zanjo pa izhaja zlasti iz ugotovitve - razlaga avtor -, da so No-rino življenje zaznamovali zgodovinski dogodki, ki so v prvi polovici dvajsetega stoletja pretresali Evropo, a se nam skozi Nori-no življenje isti dogodki predstavljajo na neobičajen način, ki je različen od uradnega in obče sprejetega. V običajnem tolmačenju te- danjega časa se zanemarja predvsem vidik "narodne" identitete. Pravilneje je govoriti o kulturni identiteti Avstrijcev. Po eni strani pojmovanje te identitete pogojuje zgodovinopisje, ki ima korenine v nemškem nacionalizmu. Po drugi strani pa ima ta identiteta - v popolnem nasprotju s prvim pojmovanjem - povsem izviren večkulturni značaj, ki ga Nora imenuje "resnična Avstrija" ne samo zaradi zgodovinske zapuščine, ampak tudi zaradi posebnega značaja dunajske identitete. V mislih imejmo slovansko in judovsko komponento mesta, poleg tega še italijansko. In vzemimo v poštev tudi češko, poljsko in madžarsko plemstvo. Dunaj je vedno bil melting pot, "talilni lonec", in tudi današnja Avstrija južno od Tur je v dobršni meri poseljena s ponemčenimi Slovani. Tega ne trdim jaz, temveč avstrijski poetični "domoljub" Hans Weigel, pa tudi Joseph Roth, ki v svojem romanu Kapucinska grobnica položi nekomu v usta besede, da Avstrija ni bila narod, temveč ... religija! Zato se Nora obrne na svojega sina z priporočilom: Vedno se vprašaj: kdo je zares izdal resnično Avstrijo, tvoj oče, ki je bil v uniformi zavezniške aviacije eden izmed redkih Avstrijcev, ki so se uradno borili proti Hitlerju, ali pa velika večina Avstrijcev, ki so leta 1938 oddali glas za Hitlerja in za priključitev k Tretjemu rajhu?« Roman bo Avstrijcem tudi v spotiko. »To zlasti velja za moje tolmačenje avstro-fašizma, ki je bil sprva nekaj čisto različnega od Mussolinijevega fašizma, saj je nastal iz potrebe po zaščiti avstrijske samostojnosti pred 'Velikimi Nemci" (med njimi so bili tudi socialisti) in pred nacional-socialisti. Tragična zaščita: spomnimo, da je v nacističnem atentatu umrl avstrijski kancler Engelbert Dollfuss, ki je ob pomoči Domovinske fronte uvedel avtoritarni sistem in prepovedal vse stranke - tudi nacional-so-cialiste -, zaradi kritja hrbta proti Hitlerju pa se je naslonil na Mussolinija. Po koncu druge svetovne vojne je levica vztrajala pri zahtevi, da se Avstriji prizna status prve žrtve nacistov, spregledala pa je, da je eden izmed njenih voditeljev, Karl Renner, leta 1938 pozval vse "rdeče", naj glasujejo za priključitev k Tretjemu rajhu, saj je računal, da se bo delavski razred uveljavil v okviru velike industrijske države.« Prve vesti o Norinih nastopih na odru goriškega zavoda redovnic notredamk segajo v njena srednješolska leta. Ko se je prva svetovna vojna leta 1915 nevarno približala Gorici, je mesto zapustila tudi družina Gregor. Štiri leta kasneje je Nora že nastopala na dunajskih odrih, sicer pa je minilo komaj eno leto od konca prve svetovne vojne in razpada avstro-ogrskega cesarstva. »Ko je šestnajstletna Nora leta 1917, tik pred koncem prve svetovne vojne, iz malega provincialnega mesta prišla na Dunaj, kamor so jo gnale sanje o igralski karieri, je to še bila ena izmed evropskih prestolnic. Tu jo je čakala bleščeča kariera. Dunaj se ji je še predstavil v svoji polnosti: kot cesarsko, baročno in gledališko mesto s prebivalstvom, ki je bilo odraz mešanice vseh narodov, nad katerimi je vladala večstoletna monarhija, ki pa se ji je z naglimi koraki iztekal čas. Po koncu vojne, leta 1918, je Dunaj malodane čez noč postal prestolnica ene izmed najmanjših evropskih držav. Ministrstva, banke in velike tovarne so se morali na vrat na nos prilagoditi novim razmeram. Ozemlje enega izmed najbolj obsežnih in trajnih cesarstev se je skrčilo na nekaj alpskih provinc. Takoj po koncu vojne je velika večina prebivalstva trpela lakoto in ni bilo nikomur jasno, kaj jih čaka v novem redu. In vendar so bila gledališča še vedno polna. Fanatična navezanost na kulturo in še zlasti na dramsko umetnost je pripadala vsem družbenim plastem, najbolj slavni igralci so bili "kolektivno premoženje". Nora Gregor je bila talentirana in vztrajna, priložnosti so se ji ponujale kakor na tekočem traku, najprej samo v gledališču, kmalu pa še v filmu. Tudi Dunaj, po koncu vojne, se je začel uveljavljati kot ena izmed prestolnic evropskega filma. V predmestju je nastalo filmsko naselje, kjer so v peščici let pos- neli vrsto monumentalnih filmov. Nora se je spominjala, kako je bilo z daljave opaziti na Laaer Bergu gigantsko scenografijo, ki je služila za film Sodoma in Gomora. V času, ko je še bilo veliko lakote, so delo ponujali četam statistov in blažili brezposelnost. Bil je čas začetkov tudi za režiserja Fritza Freisslerja, ki je z 22-letno Noro in slavno plesalko Anito Berber leta 1923 posnel film Irrlichter der Tiefe. Na Dunaju so se tedaj pripravljale operne predstave, ki so, kakor še nikoli prej, osvajale občinstva v evropskih teatrih,« navaja dejstva Kitzmuller. »Nore v teatru se lahko spominjajo le tisti, ki so dočakali častitljivo starost, krepko preko osemdesetih. Njen zadnji nastop na dunajskem odru sega v leto 1937. Marsikomu med mlajšimi Dunajčani pa so se v spomin zapisale pripovedi staršev, ki so ba-jali o njeni lepoti in odmevu njene poroke s NORA GREGOR Nazaj v dunajski raj Igor Devetak Nora Gregor na fotografiji iz dunajskega ateljeja Edith Barakovich, novembra 1928 (zgoraj), v južnoameriškem izgnanstvu (spodaj) knezom Starhembergom.« Večina teh, ki bo segla po Kitzmüllerjevem romanu, se bo zato prvič seznanila z Noro. »Tako je. Avstrijcem ponujam priložnost, da na novo premislijo svojo bližnjo preteklost, da to storijo na drugačen način in da se opredelijo do dogajanja, ki ga morda niso dovolj poznali. V zgodbi o Nori Gregor, ki je ni enake v svetu teatra in filma, bodo tudi odkrili, kako bogat je bil doprinos Primorske - naše zemlje - k avstrijski kulturi. Spoznali bodo, da je Gorica bila nekoč pristno avstrijsko mesto, kjer so se narodi in jeziki prepletali, predvsem pa da je bila jedro, srce Evrope, ker so se dolga stoletja tu srečevali narodi germanskega, slovanskega in latinskega izvora.« Kaj pa je modernega v Nori Gregor? »Zavest, ki jo je imela, da se v svoji samostojnosti izpolni kot ženska,« pribije avtor. Tudi Hans Kitzmüller, književnik in založnik iz Bračana pri Krminu, prebiva »weit weg von Wien«, daleč stran od Dunaja. Njegov oče Johann, dunajski glasbenik, je bil rojen leta 1904, z Noro sta si bila vrstnika. V kolikšni meri še živi Dunaj, ki sta ga poznala Nora in tvoj oče? »Njun Dunaj še živi, toda samo v knjigah. Zanj vem iz prepovedi svojih staršev, ki sta na Dunaju živela. Oče je v dvajsetih letih igral pod platni dunajskih kinematografov, mati pa je v svoje dnevnike zabeležila, da so v dvajsetih in tridesetih letih po dunajskih ulicah švigali streli. Kako se njun Dunaj tepe s stereotipnim prikazom mesta, ki je po okusu današnjega mitiziranja srednjeevropskega sveta! Tedanji Dunaj je danes le še muzejska scenografija v prestolnici evropske države, ki jo je gospodarska kriza komaj oplazila, a ni imuna za globalizacijo, v kateri se utapljajo zgodovinski spomin in krajevne identitete.« Na Dunaju živi Christine Casapicola, avtorica izvirnega potopisa Nächstes Jahr im Küstenland. Kljub italijanskemu priimku, podedovanem po možu, je pristna Avstrij-ka, ki je v kolofonu Kitzmüllerjevega romana zapisana kot prevajalka italijanskega izvirnika. Resnici na ljubo roman Weit weg von Wien še zdaleč ni le prevod. Avtor ga je na novo spisal na kožo avstrijskega bralca, zaznamovan pa je tudi z dunajsko občutljivostjo prevajalke. »Na Dunaju je zadnja leta naraslo zanimanje za zgodbe, ki črpajo iz naše preteklosti. Še do pred kratkim večina Avstrijcev ni mogla imeti do nje neobremenjenega odnosa, saj so bili spomini še živi, včasih boleči, drugič zaznamovani z občutkom krivde ali sramote, tudi tedaj, ko so bili le žrtve. Tudi žrtve so molčale. Avstro-fašizem in nemški nacizem danes nista več spomin, sta predvsem zgodovina. Med nami je tretja generacija Avstrijcev, lahko se torej ozremo v preteklost brez travm, z distanco in objektivno. Zgodbe, ki pripovedujejo o izgnanstvu in Anschlussu, se običajno nanašajo na Jude. Zgodba o Nori Gregor pa je drugačna, za avstrijska ušesa nova. Morda res ni tako brutalna in mučna, kot so zgodbe o judovskem trpljenju, vendar bomo v njej jasno uvideli škodo, ki jo je avstrijska kultura utrpela zaradi fašizma in nacizma. S priključitvijo nacistični Nemčiji so se naši dedje odpovedali lastni kulturi, ki pa jo današnja generacija na novo odkriva, zato da bi se v njej ponovno prepoznala. Najprej smo si morali priznati, da smo bili soodgovorni za grozote nacizma. To smo opravili. Danes lahko skušamo ponovno odkriti izgubljeno kulturo. Zato se Nora Gregor prej ni mogla vrniti. Njena zgodba razkriva dušo nekdanje avstrijske kulture. Hkrati zaznavamo v njej začetke novega časa. Bila je zvezda, zato ji je bilo dovoljeno tudi to, kar je bilo veliki večini Avstrijk, vklenjenih v vlogi žene in matere, onemogočeno. Iz tega vidika je prota-gonistka Norine zgodbe moderna ženska,« trdi Christine Casapicola. Norina srečno-nesrečna zgodba nagovarja današnji čas. »Strasti, ki se prebujajo danes, so včasih nevarno podobne tistim, ki smo jim bili priča v zgodovini,« opominja režiserka Neda Rusjan Bric, ki bo s svojo trijezično gledališko predstavo o Nori Gregor Skriti kontinent spomina v marcu gostovala v Verdijevem gledališču v Gorici in v tržaškem Rossettiju. V mesecu maju bo predstava prikazana v Gradcu, ambicije režiserke in celotnega ansambla pa jo že postavljajo tudi na Dunaj, kjer ji pot utira Kitz-müllerjev roman. Šestinšestdeset let po njeni smrti se bo Nori Gregor uresničila želja po vrnitvi v domovino in na oder. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane / PRAZN IČNE TEME Sreda, 24. decembra 2014 1 7 ANDREA ILLY O EXPOJU V MILANU, O NAJVEČJEM PRAZNIKU KAVE IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU Svet v skodelici Aljoša Fonda Andrea Illy je pred meseci praznoval petdeseti rojstni dan, letos pa je tudi deset let, odkar mu je italijanska veja revizijske hiše Ernst & Young podelila nagrado za podjetnika leta. V utemeljitvi je takrat pisalo, da predstavnik tretje generacije tržaške dinastije podjetnikov kave »najbolje izkorišča strateške priložnosti, ki jih gospodarstvo ponuja na državni in globalni ravni«. Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe illycaffépa je v zadnjem obdobju še bolj zaseden in zatopljen v delo, saj ga je nov izziv (oziroma »priložnost na državni in globalni ravni«) povsem prevzel. To je svetovna razstava Expo 2015 v Milanu, katerega uradni partnerje illycaffé. Od 1. maja do 31. oktobra bosta v italijanski ekonomski prestolnici v ospredju hrana in trajnostni razvoj, ena od devetih tematskih poti pa zadeva prav kavo. Illycaffe in vi v prvi osebi vlagate veliko energij v milanski Expo. V nekem intervjuju ste izjavili, da so ti dogodki spreminjali usode držav in da podobno lahko velja tudi za Italijo. Kako to mislite? To je v prvi vrsti priložnost za investicije in zaposlovanje, Expo lahko prispeva k sprožitvi ponovne gospodarske rasti. Če upoštevamo neposredne in posredne investicije ter kooperante, je ekonomski impulz še predvsem za Milan čudovit. Ta impulz pa lahko povzroči prehod z negativnega na pozitivni BDP v prihodnjem letu. Poleg tega bo neposredno vplival na izvozno dejavnost. Živilski sektor je ogromen in italijanska kuhinja je nedvomno med najbolj cenjenimi na svetu. Izvoz avtentičnih prehrambnih izdelkov iz Italije pa predstavlja samo tretjino svetovnega trga italijanske kuhinje: računajo, da znaša poraba italijanskih jedi po svetu okrog 90 milijard evrov, ampak pravi italijanski izvoz v tem sektorju obsega 35 milijard evrov. Ta vsota se lahko podvoji s pomočjo učinkovite komunikacije in promocije v Milanu. Nenazadnje pa imamo tudi posredne pozitivne učinke, saj bo Expo okrepil imidž italijanske kreativnosti, dinamičnosti in kakovosti. Pomislimo še na turiste, ki bodo prvič obiskali Italijo, jo bodo vzljubili in se bodo želeli vrniti v to državo. Ali so svetovne razstave lahko odločilne tudi v času globalizacije in interneta, ko ni več razdalj in je marsikaj na dosegu računalnika? Da. Ni dvoma, da svetovni splet vsem olajša delo, lahko pa zatrdimo, da bo to prvi pravi digitalni Expo. V Šanghaju pred štirimi leti tehnologija ni bila tako razvita kot danes, kitajske oblasti pa niso bile tako naklonjene digitalizaciji. V resnici prvič slišim tovrstno razmišljanje, tej temi bi se veljalo posvetiti. Kar se nas tiče, bomo v sektorju kave poskrbeli za poudarjeno digitalizacijo, da bodo vsebine na voljo vsem po svetu. Tako bomo podvojili število obiskovalcev, ker bo digitalni del razstave permanenten. Expo kot tak traja šest mesecev, "digitalni Expo kave" pa se nadaljuje. V pogovoru z agencijo Adnkronos ste dejali, da se Italija premalo zaveda svojega položaja kulturne velesile ter da industrija ni njeno edino bogastvo. Čudovite pokrajine z morjem, gorami, jezeri, rekami in griči so nekaj tisoč let navdihovale največje sredozemske umetnike in razumnike. Italija je navsezadnje baricenter Sredozemlja. Tako se je tu nakopičila največja kulturna dediščina na svetu - ogromno premoženje lepote, saj se kultura in lepota prepletata. Vsa ta dediščina še danes navdihuje italijanske izdelovalce. V dobi globalizacije, ko okrog po svetu raste srednji sloj, iz leta v leto narašča tudi povpraševanje po "lepem". Italija se ponaša z velikim bogastvom in ga lahko najbolje ponuja. Pomislite, da svetovni trg t.i. luksuznih izdelkov skupaj s trgom luksuznih doživetij (npr. potovanja, umetnost, op. nov.) presega trilijon dolarjev. Za primerjavo: italijanski BDP znaša dva trilijona. Na tem ogromnem svetovnem trgu je delež Italije s približno 100 milijardami že velik, a bi ga lahko še podvojila, ker ima dve prednosti. Tu imamo tako ustvarjalce kot dobre izdelovalce, poleg tega pa smo tranzverzalni, ker lepoto izkoriščamo v različnih sektorjih: v živilski, modni, avtomobilski, navtični in drugih industrijah. Italijanska moda in dizajn sta utrdila položaj in ga lahko nadgrajujeta, živilski in turistični sektor pa imata še neizkoriščen potencial. Novembra ste bili v Ljubljani na predstavitvi slovenskega paviljona. Slovenija je majhna država z nemalo težavami, kljub temu pa se je potrudila in se odločila za samostojen nastop na Expu, ki bo potekal pred njenim domačim pragom. Ali se bo ta naložba obnesla? Seveda se bo, iz več razlogov. Slovenija je krasna dežela, njene lepote pa so morda vsaj delno še nepoznane. Veliko ljudi jih mora šele odkriti, zato je paviljon lepa priložnost za turistično promocijo Slovenije. Poleg tega sta tako Slovenija kot Furlanija-Julijska krajina del Srednje Evrope, imata skupne korenine in dobro bi bilo staviti tudi na srednjeevropsko zgodovinsko dediščino. V Milanu pa bo še Na fotografiji levo delavke na plantaži v Etiopiji, desno Andrea Illy ulycaffe zlasti govor o živilskem sektorju in obiskovalcem bo treba razložiti, da so slovenski proizvodi cenjeni ter da jih Slovenija trži v tujini. Zaradi vsega tega je prav, da Slovenija nastopa na Expu. Pa še nekaj. Vezna nit svetovne razstave sta zaščita okolja in trajnostni razvoj, ki nista samo spoštovanja vredni temi, ampak vsesplošni težnji, ki sta za našo prihodnost neobhodno potrebni. Slovenija je na to posebno občutljiva, s svojimi lepimi gozdovi in polji ima veliko povedati. Illycaffe je v Milanu na čelu kavnega grozda (coffee cluster). Kako se bo kava predstavila svetovni javnosti? Tamkajšnji grozdi bodo nekaj edinstvenega, saj bo v enem paviljonu združeno vse, kar zadeva določeno blago ali okolje (devet tematskih paviljonov bo obravnavalo: kavo; kakav; riž; sadje in stročnice; začimbe; žitarice in gomolje; sredozemsko hrano; otoke in morje; sušne pokrajine; op. nov.). Počaščeni smo, da so nam italijanski in mednarodni organizatorji institucionalno zaupali ureditev paviljona kave. Na tem delamo že dve leti, pripravljamo se na največje slavljenje kave v zgodovini. Povezali bomo njeno preteklost, sedanjost in prihodnost v vseh treh dimenzijah: kava kot proizvod (od rastline do skodelice), kultura (kava je uradna pijača kulture) in eksotika (s kavo spoznavamo čudovite dežele, v katerih raste ka-vovec). Preteklost bomo predstavili z velikim enciklopedičnim delom, v zvezi s sedanjostjo bomo izpostavili tri vrline kave - zdravje, užitek in trajnostni razvoj. Zazrli pa se bomo tudi v prihodnost. Uživanje kave bo s pomočjo znanstvenega in tehnološkega napredka v prihodnje še bolj posebno, edinstveno doživetje. Znanost in tehnika pa sta pomembni zlasti pri reševanju ključnih vprašanj, kot je globalno segrevanje. Eksotičnost bomo uprizorili s čudovitimi posnetki Sebastiaa Salgada, največjega živečega humanističnega fotografa. To bo največji praznik kave na svetu - tako glede na vsebine kot na dimenzije. Paviljon je zelo velik (obsega 4500 kvadratnih metrov), prizorišč pa bo več. Na razstavišču milanske Trienale, ki bo gostilo paviljon umetnosti, bo navzoče tudi podjetje illycaffe, v četrti Porta nuova odpiramo inovativno kavarno in načrtujemo še nekaj pobud. Pričakujemo 20 milijonov obiskovalcev, ob tej priložnosti pa prirejamo tudi največje svetovno srečanje med državami, ki proizvajajo in kupujejo kavo. 40 držav proizvajalk se bo srečalo s 140 državami, v katerih se kava redno pije. Ob prvem svetovnem dnevu kave, 1. oktobra 2015, se bo v Milanu začel prvi Globalni forum kave. Gre za veliko mednarodno konferenco, na kateri bomo analizirali zdajšnje stanje in prihodnje izzive. Italija velja za deželo kave, zato je prav, da se tako soočenje začne pri nas. Vzporedno z veliko milansko razstavo pa se bo nekaj dogajalo tudi v Trstu, kajne? Trst je najpomembnejše sredozemsko pristanišče za kavo in še vedno lahko trdimo, da je Trst kulturna prestolnica kave. V tem mestu se bo nekako odsevalo milansko dogajanje. Na ogled bo razstava o kavi, najverjetneje v prostorih nekdanje ribarnice na mestnem nabrežju. Ali bo Trst dobil svoj muzej kave? Upajmo, da se bo iz te razstave razvila stalna razstava oziroma muzej, ki potrebuje primerne prostore. Naše podjetje je že izrazilo pripravljenost, da gradivo z milanske razstave podari morebitnemu tržaškemu muzeju kave. Vezna nit Expa je trajnostni razvoj. Illycaffe je do te teme že več let zelo občutljiv, o tem pričajo mednarodna priznanja za zgledne odnose z državami proizvajalkami in s pridelovalci kave na treh celinah. Kakšen je vaš pristop v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki? Kot sem že omenil, je trajnostni razvoj ena od vrlin kave. Ko težimo k idealnim delovnim razmeram, govorimo o trajnostnem razvoju v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu. Mi skušamo zaobjeti te tri težnje v odnosu z vsemi nosilci interesov - s potrošniki, strankami, sodelavci, z dobavitelji, s skupnostmi (na primer z našim mestom) in z delničarji. Družba illycaffe se predstavlja kot nosilka interesov (stakeholder company), s čimer se razlikuje od družb delničarjev (shareholder companies). Dobiček ni naš cilj, je sredstvo za doseganje drugih ciljev. Ustvarjeno vrednost skušamo pravično razporediti med vse nosilce interesov. S to strategijo zasledujemo trajnostni gospodarski razvoj, kar recimo pomeni, da proizvajalcem kave priznavamo višjo ceno; obenem si prizadevamo, da bi imele stranke s prodajo naše kave večje marže itd. Na socialnem področju se posvečamo rasti posameznika in s tem človeštva, če lahko tako rečem. Temelj te rasti je izobrazba in zaradi tega smo pred 15 leti ustanovili Univerzo kave. Danes ima že 24 sedežev po svetu (od Trsta do Sao Paula in Šanghaja) in vsako leto se na njej izobražuje skoraj 30 tisoč ljudi, programi pa gredo od enodnevnega uvodnega tečaja do podiplomskega študija za diplomiran-ce z vsega sveta. Na področju zaščite okolja je naše temeljno načelo spoštovanje. Zelo banalno: ne onesnažuj, ne zapravljaj in po možnosti uporabljaj obnovljive materiale. V državah, v katerih pridelujejo kavo, razvijamo agronomske dobre prakse, s katerimi se kakovost povzpne do visokega standarda, ki ga mi zahtevamo. Tako pa hkrati zmanjšujemo vpliv na okolje, saj spodbujamo omejevanje ogljikovih izpustov, porabe vode in ustvarjanja odpadkov. Za pakiranje uporabljamo samo snovi, ki se lahko reciklirajo, obratovanje naše tovarne sloni stoodstotno na obnovljivih virih energije. Vse to je certificirano s potrdiloma ISO 14001 in EMAS, nazadnje pa tudi z inovativnim certifikatom ustanove Det Norske Veritas (DNV), ki si je zamislila potrdilo o odgovorni oskrbovalni verigi (Responsible Supply Chain Process). To novost so krstili prav z illycaffejem, ki je pod drobnogledom dvestotih različnih kazalnikov. Leta 2004 so vam podelili nagrado za podjetnika leta. Ali vas je to priznanje še bolj motiviralo? Po prejetju take nagrade ne smeš razočarati nikogar. Zavihati si moraš rokave. Podjetnik ima tudi veliko družbeno odgovornost, saj je cilj podjetniškega dela povezati družine in družbo ter pomagati graditi družbo samo. Ne pozabimo, da je 90 odstotkov delovnih mest v zasebnem sektorju, brez podjetij ne bi imeli ničesar. Mislim, da mi je nagrada naložila odgovornost in me spodbudila. Po svojih močeh sem začel vplivati na druge podjetnike, predvsem na področju visokokakovostnih italijanskih izdelkov v okviru fundacije Alta-gamma, kateri predsedujem. Za konec me še zanima, koliko kavic po-pijete dnevno. V povprečju štiri. Lahko popijem tri - ko sem bolj umirjen - ali pa pet, ko sem bolj aktiven. Kakšno kavo naročite? Espresso brez mleka in sladkorja. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane 26 Sreda, 31. decembra 2014 PRAZNIČNE TEME / V začetku oktobra se je po več kot štiridesetih letih dela v turistični agenciji Aurora upokojila Divna Sancin Čuk. Vtem obdobju je prehodila dolgo poklicno pot od knji-govodkinje, ki se je morala na začetku kot nadebudna dvajsetletnica spopasti s komaj uvedenim davkom IVA, do organizatorke izletov in potovanj, spremljevalke mnogih skupin potnikov širom po svetu in končno do odgovornega mesta direktorice agencije, ki jo je vodila zadnjih šestnajst let. Za svoje delo je leta 2009prejela naziv turističnega ambasadorja Slovenije, leto kasneje pa še priznanje Trgovinske zbornice za več kot 35-letno delo v turizmu. Ob poklicnem delu je bila angažirana tudi v prosvetnih in športnih društvih, ustvarila pa si je tudi družino. Izletniki Primorskega dnevnika pa jo poznajo tudi kot neumorno dolgoletno organizatorko in spremljevalko na izletih našega dnevnika. Ob upokojitvi nam je v pogovoru razkrila marsikaj zanimivega iz turističnega sveta. Kdaj in kako ste prišli k Aurori? K Aurori sem prišla leta 1973 takoj po končanem šolanju na Žiga Zoisu. Takrat je z januarjem stopil v veljavo nov davčni režim z uvedbo davka na dodano vrednost oziroma davka IVA. Prej je bil način obdavčevanja drugačen, zaradi sprememb pa so pri Aurori, tako kot tudi pri mnogih drugih podjetjih, iskali računovodjo oz. knjigovodjo. Za turistično delo v agenciji sta takrat skrbela gospod Egon Kraus in njegov oče Karlo, ki mu je pomagal, jaz pa sem morala skrbeti za knjigovodski oz. računovodski del podjetja. Še danes se spominjam, da mi je Egon Kraus kot prvo stvar dejal: »Zdaj ste tu, vodili boste računovodstvo in boste takoj šli na Gospodarsko združenje. Tam vam bodo povedali, kaj morate vedeti, da bodo vsi naši papirji v redu. Ne sme se zgoditi, da bi kdaj zamudili s kakšnim plačilom, da bi na kaj pozabili in bi morda o nas govorili, da smo kaj narobe naredili v zvezi z davki Je bila to vaša prva služba? Prej sem šest mesecev delala v nekem drugem podjetju. Ko sem končala šolanje, sem takoj začela iskati službo. Takrat sem bila že poročena in bila tudi mlada mamica. To sem na razgovorih za sprejem v službo tudi pošteno povedala. Toda, ko sta me dva potencialna delodajalca samo zaradi tega zavrnila, sem pri tretjem svoje materinstvo zamolčala. Službo sem dobila, toda ko je delodajalec čez nekaj časa izvedel, da mu o sebi nisem vsega povedala, se je precej razjezil. Nato se mi je kmalu ponudila priložnost, da grem na Auroro, kjer pa teh problemov nisem imela. Marsikdo si predstavlja, da turistični delavci stalno potujete po svetu, si ogledujete znamenitosti in podobno. Je to res? Glavno delo turističnega delavca poteka v agenciji in ne na potovanjih po svetu. Ko sem začela kot knjigovodkinja, tudi nisem pričakovala, da bom potovala. Z delom v agenciji sem začela 14. februarja, že 19. marca, ko se je še praznovalo sv. Jožefa, pa sem na praznični dan že šla na prvi izlet, in sicer na dvodnevni izlet na Krk. Gospod Kraus je vodil izlet, jaz sem pa šla z njim, da vidim, kako to poteka. In že naslednjo veliko noč sem vodila svoj avtobus na Krk. Seveda so potovanja sestavni del poklica turističnega delavca. Saj če si ne ogledaš raznih krajev, sploh ne veš, kaj prodajaš. To je približno tako, kot če bi bil kuhar stalno v dieti in ne bi nikoli poskusil jedi, ki jih pripravlja. Na potovanjih spoznaš kraje, ljudi, običaje, in to ti pomaga pri delu. Sama sem nato čez nekaj let opravila tudi izpit za turističnega spremljevalca in od takrat spremljam skupine na izletih in potovanjih. To je bil tisti lepši del te moje službe, ki pa ni tako enostaven, kot morda kdo misli. Seveda pa moram reči, da je spremljanje ljudi na potovanjih po svetu gotovo lepše kot marsikatera druga služba. »SVEŽA« UPOKOJENKA AGENCIJE AURORA DIVNA SANCIN ČUK »Strank nikoli ne smeš voditi za nos« Rado Gruden Divna Sancin Čuk je v agenciji Aurora preživela dobrih 41 let svojega življenja; z njo je lani proslavila tudi 50-letnico delovanja agencije, ob tem pa je istočasno slavila tudi tri osebne okrogle obletnice arhiv Kako v agencijah pripravljajo izlete in potovanja? Danes, ko imamo na razpolago vse najnovejše tehnološke pripomočke, je to veliko lažje, kot je bilo nekoč. Svet si lahko s pomočjo interneta, DVD-ejev, televizije lahko ogledaš iz domačega naslanjača. Včasih ni bilo tako, pa tudi informacij je bilo veliko manj, ob tem, da vse niso bile dobre. Zato je bilo za pripravo neke destinacije veliko več dela, po možnosti si je bilo treba te kraje tudi ogledati in preveriti, kaj res ponujajo hoteli, kamor pošiljaš svoje stranke. Pred leti si na primer tako o hotelu v New Yorku ali Hongkongu vedel največkrat samo to, koliko nadstropij in koliko sob ima. Danes pa te z informacijami dobesedno bombardirajo. Aurora je lani praznovala 50-letnico delovanja. Vi ste v njej delali več kot 40 let. Kaj se je spremenilo v teh letih? Kakšna je bila Aurora nekoč in kakšna je danes, ko jo zapuščate? Lani se je poklopilo kar nekaj lepih okroglih številk. Aurora je praznovala petdesetletnico delovanja, sama sem bila tam že 40 let, dopolnila sem 60 let življenja in bila že 15 let direktorica podjetja. Kar zadeva moj začetek, lahko povem, da je bil moj najboljši učitelj gospod Egon Kraus s svojim načinom dela. Vse je delal z velikim navdušenjem, naučil me je, kako je treba ravnati s strankami in stalno poudarjal predvsem to, da je treba stranko poslušati, ji skušati ugoditi in ji ponuditi tisto, kar potrebuje. Predvsem pa se ljudi nikoli ne sme voditi za nos. Drugi del dragocenih nasvetov pa mi je dal Egonov oče Karlo Kraus, ki je bil izredno natančen skoraj avstro-ogrski uradnik. Bil je izredno redoljuben in je zahteval, da se nobena stvar ne naredi zadnji dan. In kakšna je agencija danes? Iz mojih odgovorov se je verjetno že razumelo, da smo bili takrat v agenciji trije: dva Krausa in jaz. Zdaj jih je brez mene enajst. Delo se je zelo spremenilo, spremenile so se stranke, spremenil se je svet, spremenil se je način potovanja, toda tisti začetni nauk, da je treba stranko spošto- Izleti Primorskega dnevnika znani 28. decembra Razpis izletov Primorskega dnevnika z vsemi podrobnostmi bo objavljen v nedeljo, 28. decembra. Letos bodo štirje izleti, trije v organizaciji agencije Aurora in eden, ki ga pripravlja krožek Krut. Kar zadeva izlete Aurore, gre za povsem nove destinacije, saj izletniki Primorskega dnevnika tja še niso potovali. Vpisovanje na izlete bo 7. januarja v Trstu in Gorici. vati in ji ponuditi to, kar pričakuje, velja še vedno in mislim, da smo prav zato, ker se tega držimo, še vedno trdno na trgu. In kaj se je še spremenilo? V dobrih štiridesetih letih sem doživela veliko stvari, tudi kriz in vzponov. Naši začetki so bil enostavni, glavnina dela je potekala s takratno Jugoslavijo. Prirejali smo izlete na Plitvice, v Zagreb, Celje, na Ptuj in nekaj malega na Dunaj. Za Jugoslavijo je bil takrat potreben potni list. Če ga kdo ni imel, ga je bilo treba vpisati na skupinski potni list, ki smo ga potem nesli na kvesturo. Skrbeli smo za prepustnice, obnovo potnih listov, tudi vizumi so bili v naši domeni, tako da je bilo dela res veliko. Danes tega dela praktično ni več, skoraj po vsej Evropi potuješ le z osebno izkaznico. Nekaj vizumov je logično še potrebnih, toda to narediš vse po internetu in se sploh ne premakneš več iz svoje pisarne. Kaj pa destinacije? Takrat in danes? Nas so takrat enostavno imenovali jugoslovanska agencija, ne slovenska in ne turistična. Ob našem delu z izleti in potovanji smo ljudem, seveda brezplačno, dajali tudi ogromno najrazličnejših informacij: od voznih redov vlakov iz Sežane ali iz Ljubljane, čeprav nismo nikoli prodajali vozovnic za vlake, do urnikov ogledov Postojnske jame, Lipice itd. Pri nas so iskali tudi najrazličnejše telefonske številke raznih zdravnikov ali pa tudi navadnih ljudi v Jugoslaviji. Mi smo seveda imeli vse telefonske imenike, ki smo jih potrebovali za svoje delo in ljudje so vedeli, da lahko po informacije pridejo k nam. Tudi destinacije so bile takrat osredotočene na tisto, po čemer smo bili najbolj znani. To se pravi Jugoslavija in nekaj Avstrije, malo Nemčije in Madžarske. Z leti pa se je začel ta krog destinacij širiti in danes naša agencija pokriva ves svet. Zanimivo je tudi to, da je bila Aurora prva italijanska agencija oz. prva agencija, ki je italijanske potnike peljala na Kitajsko, ker je bil prvi let iz Evrope na Kitajsko iz Beograda. Jat je takrat letel v Peking in takrat smo kot prvi že po dveh, treh odhodih letala imeli prvo skupino italijanskih državljanov za Kitajsko. Kako je na vaše delo vplival razpad Jugoslavije? Razpad Jugoslavije je bil za nas velik udarec. Takrat smo se resno zbali, da ne bomo obstali na tržišču. Prvič smo morali tudi odpustiti dva uslužbenca, tako da smo bili v agenciji spet zaposleni le trije. Vladala je velika negotovost, smo pa takoj začeli iskati druge destinacije, kijih do takrat nismo preveč jemali v poštev. Veliko več izletov kot prej smo organizirali v Avstrijo, Nemčijo, na Poljsko in Češkoslovaško, medtem ko je bila Madžarska že prej prisotna. Na ta način smo se nekako obdržali. Moram pa reči, da tudi takrat nismo zapustili svojih partnerjev, kar se nam še zdaj obrestuje. Kljub vsem težavam zaradi vojne v Jugoslaviji smo na Lošinj še vedno vozili potnike, čeprav to včasih ni bilo najbolj enostavno. V hotelu so bili tudi vojaki, ki so se sprehajali z orožjem v roki, tako da se je marsikdo od naših izletnikov bal. Mi pa smo jih skušali pomiriti, da smo zaradi tega še bolj varni. Ko poslušam, kaj vse se zdaj dogaja, ko pridejo ljudje marsikje prelahko do orožja, si mislim, da je bilo takrat precej bolj nevarno, kot smo si predstavljali. Ko se je začela vojna, smo tudi pomagali drugim italijanskim in tudi jugoslovanskim agencijam ter zanje v nekaj dneh organizirali avtobuse, da so lahko iz Jugoslavije odpeljali italijanske in tuje potnike. Takrat smo bili kot nekakšen krizni štab, pa čeprav se tega nismo zavedali. Marsikdo nas je takrat poklical in zaprosil za pomoč ... To je bilo skoraj logično, saj ste poznali jezik, kraje in ljudi, mar ne? Seveda, če nas je kdo poklical in dejal, da ima v tem in tem hotelu v Zadru svoje potnike, smo mi točno vedeli, kje je ta hotel in na koga se je treba obrniti. Dvignili smo telefon, poskrbeli za prevoz in se dogovorili, kdaj pridemo. Kdo pa so vaše stranke? Kakšno je razmerje med Slovenci in Italijani? Če pogledamo letno število potnikov, ki se pri nas vrti okrog številke 10 tisoč, je Slovencev oziroma zamejcev malo. Račun je zelo enostaven. Sem spadajo izletniki Primorskega dnevnika, ob njih jih je pa še nekaj, ki so tudi naše stranke. Izletnikov Primorskega dnevnika je približno 300, torej je razmerje odločno v prid italijanskih strank. Tako je bilo tudi takrat, ko smo na leto, kot rečemo v žargonu, premaknili od 14 do 16 tisoč ljudi. Je na ta padec vplivala zadnja kriza, ki traja že kar dolgo? Seveda je. Število potnikov se je v tem obdobju občutno zmanjšalo. Kako ste se prilagodili krizi? Prilagoditi smo se morali zelo hitro, smo pa krizo upoštevali tudi pri vsakoletnem načrtovanju poslovanja in ga ustrezno prilagodili zmanjšanemu povpraševanju. Poleg tega smo se odrekli novim zaposlitvam, ki smo jih pred krizo načrtovali zaradi povečanega obsega dela. Odpovedali smo se tudi investicijam v nove poslovne prostore, kar bi seveda prineslo tudi nekaj novih delovnih mest in boljšo ponudbo za naše stranke. Na žalost pa je kriza vse to preprečila. Agencija Aurora je bila prvi organizator izletov Primorskega dnevnika. Pri njih že dolgo sodelujete tudi vi. Od kdaj organizirate te izlete? Prvi izlet Primorskega dnevnika je bil leta 1960, namenjen pa je bil samo zaposlenim na dnevniku in njihovim družinam. To je bil izlet na Plitvice. Prvi izlet, ki so se ga udeležili tudi naročniki in bralci, pa je bil leta 1961 z ladjo iz Trsta do Splita in nato v Benetke. Kakšni so bili prvi izleti? Za organizacijo je takrat v glavnem skrbel Egon Kraus, ki je vedno iskal kaj novega in skušal zagotoviti najboljšo ceno. Tudi izletniki so bili takrat, ko se še ni toliko potovalo kot danes, zelo hitro zadovoljni. Dovolj jim je bilo, da so se zabavali in da cena ni bila pretirana. Vedno smo tudi pazili, da izletov nismo organizirali ob kakšnih pomembnih obletnicah. Tako na primer nikoli nismo organizirali izleta za 1. maj ali 25. april. Podobno je bilo tudi leta 1984, ko je bil shod na Travniku. Mi smo januarja že razpisali izlet v Genovo in na Azurno obalo. Ko pa smo izvedeli za datum shoda na Travniku, smo izlet prestavili na kasnejši datum. Izletov Primorskega dnevnika tudi nikoli nismo izkoriščali za svoje tržne namene. Bili so torej nekaj ekskluzivnega. Zanimanje za izlete je bilo vedno veliko in vedno smo napolnili ladjo, če je šlo za križarjenje, letala za letalske izlete in tudi avtobuse. Sama sem organizacijo izletov prevzela na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in vsaj letošnje izlete za Primorski dnevnik bom tudi še organizirala. Na osnovi vsega povedanega, lahko sklepam, da veliko prostega časa niste imeli. Kako ste usklajevali poklicne obveznosti z družino, ki ste ji morali tudi posvetiti nekaj pozornosti? Bilo je težko. Prvi sin je imel manj kot eno leto, ko sem prišla k Aurori. Drugi sin se je praktično rodil pri Aurori, ker takrat ni bilo samo po sebi umevno, da greš na porodniški dopust pred porodom in nato ostaneš še nekaj mesecev doma. Tako sem na primer v soboto še delala, sin pa se je rodil v ponedeljek. In tudi po porodu sem bila doma praktično le dva tedna. Tako sta oba moja sinova tudi del Aurore. Da sem vse to lahko uskladila, pa se moram zahvaliti predvsem svojemu možu Igorju, ker me je vedno podpiral pri mojem delu, še bolj kot njemu pa njegovim staršem oziroma tašči, ki je žal ni več, je pa skrbela za moja otroka, ko sama zaradi službe tega nisem mogla. Zahvaliti pa se moram tudi vsem ostalim v družini, ki so me prenašali in me še danes. Ste bili po upokojitvi že na kakšnem potovanju? Ja, na potovanje sem šla takoj. 30. septembra sem bila zadnji dan v službi, 1. oktobra pa sem šla na čudovito potovanje v Južno Korejo. Ker sem mislila, da bi tja lahko peljali tudi izletnike PD. Za veliko izletov si je namreč destinacije potrebno ogledati. In čeprav sem bila z izletom zelo zadovoljna, mislim, da Južna Koreja ni prava destinacija za izlet Primorskega dnevnika. Kam bi radi še šli? Marsikdo mi je rekel, da sem lahko srečna, ker imam tako lepo službo in sem videla že ves svet. Svet je tako velik, da ga niti pol še nisem videla. Tako da je še ogromno destinacij, ki bi si jih rada ogledala. Ne poznam Afrike, ne poznam Južne Amerike in veliko je tudi krajev v naši bližini. Ko sem se vrnila iz Koreje, sem šla s prijatelji na krasno turo po Srbiji. Ogledali smo si samostane, ki so res čudoviti. In to je tukaj, dva koraka od nas in sem jih zdaj prvič videla. Tako da imam res veliko želja. Najin pogovor zaključiva z banalnim, a obveznim vprašanjem. Kaj boste počeli kot upokojenka? Nekaj časa bom še vedno »na dopustu«. Delala bom to, česar prej nisem mogla, ker sem bila prezaposlena. Še posebej pa se bom posvetila svojim vnukom in bom z njimi nekoliko nadoknadila tisto, kar sem zamudila pri svojih otrocih, ki so zrasli skoraj brez moje prisotnosti. Zato bom zdaj z vnuki uživala čim več trenutkov njihovega otroštva in upam tudi mladostništva. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane / PRAZNIČNE TEME Sreda, 24. decembra 2014 27 BOŽIČNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani prireditev SLOVARČEK - ABE = japonski pisatelj • AIREN = reka v Franciji • ANC = Kratica Afriškega narodnega kongresa • ARAS = reka v Turčiji in mejna reka med Iranom, Armenijo in Azerbajdžanom, desni pritok Kure, tudi Araks • CALORI = nekdanji nogometaš Udineseja (Alessandro) • ENN = avstrijski smučar • LEP = slovenski matematik • NERA = reka v Italiji, levi pritok Tibere • OKABE = japonski smučarski skakalec • PINTO = portugalski pisatelj in kritik (Julio Lourenco, 1842 - 1907) • SIL = reka v Španiji, levi pritok reke Mino • TAN = kitajska in japonska utežna mera • TINODI = madžarski pesnik • URI = prakanton v Švici 1 0 Sreda, 24. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Zapravili zmago ■ LOS ANGELES-Moštvo severnoameriške i - Moštvo severnoameriške hokejske lige NHL Los Angeles Kings je v Staples Centru gostilo Calgary Flames in zmago zapravilo v zadnjih minutah rednega dela, potem ko je že vodilo s 3:1. Calgary je izenačil, v podaljšku pa zmagal s 4:3, odločilni gol je prispeval Mark Giordano. Anže Kopitar (na sliki) je za kralje prispeval podajo pri vodstvu z 2:0. Ostali izidi: Columbus - Nashville 1:5, Vancouver - Arizona 7:1, Washington -Ottawa 2:1, Florida - Pittsburgh 4:3, Anaheim - San Jose 3:2. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Udrih brez točke MEMPHIS - Moštvo severnoameriške košarkarske lige NBA Memphis Grizzlies je v noči na torek gostilo Utah Jazz in izgubilo z 91:97. Slovenski košarkar Beno Udrih je za Memphis v 19 minutah zabeležil tri ujete žoge in tri podaje, a ostal ob tem brez točk. Za Memphis jih je največ, 28, prispeval Mike Conley, za Utah jih je Alec Burks prispeval 23. Memphis je navkljub porazu zadržal visoko tretje mesto v vzhodni konferenci. smučarski skoki - Konec tedna začetek Novoletne turneje »Orli« so pripravljeni Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc PLANICA - Za slovenskimi skakalci je eden najuspešnejših uvodov v zimo. Zadnji uspeh so slovenski orli poželi konec tedna v Engelbergu, popotnica z zadnje tekme pred novoletno turnejo pa je četverica med najboljšo petnajste-rico, kar pet slovenskih skakalcev pa je trenutno v skupnem seštevku svetovnega pokala uvrščenih med najboljših 20. Razlogov za dobro voljo je še več. Zavod Planica je slovenskim skakalcem pod Poncami za trening pripravil prepotrebno 90-metrsko skakalnico, vodja odbora za skoke Ljubo Jasnič pa je na danes v Planici razkril, da je tudi skakalnica v Kranju zdaj tako daleč, da bo omogočala treninge pod reflektorji. Tik pred novim letom pa so nordijske discipline slovenskega smučanja spet dobile novega sponzorja - Telekom Slovenije. Selektor Goran Janus je po tekmah v Švici izbral šesterico, ki bo Slovenijo zastopala na turneji. Iz ekipe je izpadel Jurij Tepeš, ki se bo pripravljal na polete na prenovljeni skakalnici v Kulmu, na turneji pa bodo nastopili Peter Prevc, Jernej Damjan, Robert Kranjec, Matjaž Pun-gerta, Anže Lanišek in Nejc Dežman. Z izidi Janus svojih varovancev noče obremenjevati. Kot cilj na turneji si je postavil eno uvrstitev do 10. in eno do 15. mesta, kar glede na letošnje dosežke ni visoko postavljena letvica. Sam zadevo vidi drugače: »Cilji niso nizki. Vemo, kako izenačena je konkurenca.« Tega se zavedajo tudi skakalci, ki poudarjajo, da si na vsaki od tekem želijo po dva dobra skoka, potem bodo izidi prišli sami od sebe, seveda pa novoletna turneja s tekmami na izpadanje skriva tudi pasti in skupna uvrstitev se hitro lahko pokvari. Junak zadnjega konca tedna Jernej Damjan je previden z napovedmi. »Na skakalnici gre, kot si želim. A to je bil le en vikend. Do konca jih je še veliko in upam, da bo takih čim več. A vrh je tako zgoščen, da na tekmah lahko zmaga prav vsak skakalcev, ki skače med prvih 15. Jaz na tekmo odhajam s posameznimi izzivi na vsaki tekmi posebej. Zelja pa je, da izboljšam svojo najboljšo uvrstitev, za katero mislim, da je 18. mesto.« Prvi slovenski skakalec zadnjih sezon Peter Prevc pa pred odhodom na turnejo o ciljih odgovarja: »Z dobrimi skoki lahko povsod posežem po naj- ansa boljših mestih.« Ob tem je dodal, da je bilo morda celo dobro, da se je v Engel-bergu odrezal nekaj slabše, saj bo tako našel dodatno motivacijo. Za samo novoletno turnejo pa pravi: »Ciljev si nisem postavil, a izziv je dobro skakati. Lahko imaš tudi malo nesreče in kot šesti poraženec v paru iz-padeš iz finale. Upam, da bom skakal s čim manj napakami, kar je moj cilj za celo sezono. Ponavadi je tako, da se dobro izide, če dobro skačeš.« Vsi se zavedajo, da gre za tekme izredno prestižnega značaja, ki so tudi bolj v središču pozornosti, kot sicer. Prav zato bo prišel prav dodaten dan odmora, saj se letošnje tekmovanje začne dan prej, kot sicer. (STA) SPORED OBERSTDORF: - skakalnica Schattenberg, HS: 137 m, rekrod skakalnice: Pettersen (Nor) 143,5 m (2003) 27. december: 16.30 kvalifikacije 28. december: 16.30 uvodna tekma turneje GARMISCH-PARTENKIRCHEN: - olimpijska skakalnica HS 140 m, rekord skakalnice: Ammann (Švi) 143,5 m (2010) 31. december: 13.45 kvalifikacije 01. januar: 14.00 novoletna tekma INNSBRUCK: - skakalnica Bergisel, HS 130 m, rekord skakalnice: Hannawald (Nem) 134,5 m (2002) 03. januar: 14.00 kvalifikacije 04. januar: 14.00: tekma BISCHOFSHOFEN: - skakalnica Ausserleitner, HS 140 m, rekord skakalnice: Ito (Jap) 143,0 m (2005) 05. januar: 16.30 kvalifikacije 06. januar: 16.30: sklepna tekma ZMAGOVALCI ZADNJIH DESETIH IZVEDB NOVOLETNE TURNEJE V SMUČARSKIH SKOKIH: 2013/2014: Thomas Diethart (Avt); 2012/2013: Gregor Schlierenzauer (Avt); 2011/2012: Gregor Schlierenzauer (Avt); 2010/2011: Thomas Morgenstern (Avt); 2009/2010: Andreas Kofler (Avt); 2008/2009: Wolfgang Loitzl (Avt); 2007/2008: Janne Ahonen (Fin); 2006/2007: Anders Jacobsen (Nor); 2005/2006: Janne Ahonen (Fin) in Jakub Janda (Češ); 2004/2005: Janne Ahonen (Fin); 2003/2004: Sigurd Pettersen (Nor). NAJVEČ ZMAG PO DRŽAVAH: 1. Finska 16 (nazadnje Janne Ahonen 2007/08); 2. Avstrija 15 (Thomas Diethart 2013/14); Slovenija (Primož Peterka 1996/97). NAJVEČ ZMAG NA TURNEJI: 5 Janne Ahonen (Fin) 1998/99, 2002/03, 04/05, 05/06, 07/08 4 Jens Weissflog (NDR/Nem) 1983/84, 84/85, 90/91, 95/96 NAJVEČ ZMAG NA POSAMIČNIH TEKMAH NA TURNEJI: 10 Bjoern Wirkola (Nor), Jens Weissflog (Nem) Pokljuko želi hitro pozabiti Najboljša slovenska biatlon-ka Teja Gregorin je konec tedna razočarana zapuščala Rudno polje. Doseženo 34., 25. in 27. mesto so daleč od njenih pričakovanj, zato je napovedala, da se bo na kratko spočila, potem pa pred januarskim nadaljevanjem svetovnega pokala opravila še en bazični trening. »Vem, da se je to že zgodilo, a se res ne spomnim kdaj. Meni je žal le, da se je to zgodilo doma, saj sem tukaj želela zapustiti boljši vtis.« Ob tem ne gre spregledati, da je Gregorinova, dobitnica brona na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju, sezono 2014/15 zelo dobro začela, saj je tudi po treh ponesrečenih nastopih na Pokljuki v skupnem seštevku svetovnega pokala še vedno na 16. mestu. Za nameček si je 34-letna reprezentantka prav na Pokljuki želela doseči prvi vrh forme v sezoni, saj tukaj razmere na progi in na strelišču zelo dobro pozna, zato je bilo razočaranje še večje. »Ta vikend bo res treba čim prej pozabiti,« je še dejala. Božično-novoletni prazniki bodo kratki, saj bo že drugi konec tedna v januarju na sporedu tekma v nemškem Oberhofu. »Komaj čakam, da se malo odmaknem. Nekaj dni bom dala puško in smuči v kot, nato se vsi skupaj vračamo na Pokljuko, kjer bom skušala obnoviti bazični trening. Po novem letu bo treba dvigniti formo na višjo raven, kot je zdaj,« je še dejala tekmovalka, ki je še enkrat potrdila, da bo kljub 34 letom kariero nadaljevala vsaj še eno leto in na Pokljuki nastopila tudi čez eno leto. nogomet - Cagliari Odslovili Zemana CAGLIARI - V ponedeljek zvečer so že vsi vedeli, da Zdenek Zeman ne bo več trener nogometnega A-ligaša Cagliarija. Uradna novica pa je iz novinarskega urada sardinskega kluba prišla šele včeraj zjutraj. Cagliari je trenutno na 18. mestu. Na 16 tekmah je zbral le 12 točk, za njim sta le Cesena in Parma. Kdo bo novi trener Cagliarija? Prva izbira naj bi bil Gianfranco Zola, nekdanji nogometaš sardinske ekipe. Drugi kandidati so: Francesco Guidolin, Edy Reja in Walter Zenga. Kubica še v reliju VARŠAVA - Nekdanji voznik formule 1 Poljak Robert Kubica, ki je zamenjal športno panogo in že več let tekmuje v reliju, bo tudi v sezoni 2015 sodeloval v svetovnem prvenstvu. Nadaljeval bo z istim moštvom kot v tej sezoni, ko je z zasebnim dirkalni-kom Ford Fiesta RS osvojil 16. mesto v skupnem seštevku SP s 14 točkami.Za 30-letnega Poljaka bo prihajajoča sezona druga, ki jo bo v SP odpeljal v celoti. Njegov sovoznik bo tudi v prihodnje Maciek Szczepaniak. »Potem ko sem preučil vse možnosti, sem se odločil, da ostanem v SP. Izzivi so tu vendarle največji,« je dejal Kubica. Volaš se vrača MARIBOR - Slovenski nogometaš Dalibor Volaš je znova član NK Maribor, s klubom iz štajerske prestolnice je podpisal triinpolletno pogodbo. Mariborski nekdanji in bodoči napadalec bo tako po prekinitvi pogodbe z madžarskim prvoligašem Debrecenom znova zaigral v vijoličastem dresu. KOŠARKA - Liga ABA: Cedevita -Krka 100:75. NOGOMET - Danes bodo igrali 20. krog italijanske B-lige. nogomet UEFA kaznovala štiri klube NYON - Evropska nogometna zveze Uefa ne odstopa od svojih striktnih pravil, ki se nanašajo na spoštovanje finančne poštene igre. Uefa je tako z visokimi denarnimi kaznimi in prepovedjo sodelovanja v tekmovanjih pod njenim okriljem kaznovala turški Bursaspor, litovski Ekranas ter romunska kluba Cluj in Astra Gior-giu. Uefino telo za finančni nadzor v klubih se je za kazni odločilo zaradi finančne nediscipline v teh klubih za neplačevanje dolgov drugim klubom, zaposlenim sodelavcem in igralcem ter izogibanju plačila davkov in socialnih prispevkov. košarka - V nedeljo v Ljubljani Zabijanja in izziv na tekmi »All-stars« v Stožicah LJUBLJANA - Ljubljanske Stožice bodo v nedeljo, 28. decembra, gostile košarkarsko tekmo all-stars, poleg tekme pa bodo na sporedu tudi tradicionalna tekmovanja v metu za tri točke, izzivu in zabijanju. Marko Anto-nijevic iz Grosbasketa je lani zmagal v metu trojk, doslej pa še nikomur ni uspelo naslova najboljšega v tej prvini tudi ubraniti. Poleg Antonijevica se bodo v metu trojk na stožiškem parketu predstavili še Mirko Mulalic (Krka), Jure Pelko (Maribor Nova KBM), Tadej Ferme (Rogaška), Tijan Milič (Samsung DP v košarki 3x3), Ceola Clark (Tajfun), Klemen Prepelič (Union Olimpija) in Bojan Jovanovič (Zlatorog Laško). V Telemachovem zabijanju bosta glede na prikazano v ligi v tej sezoni največja konkurenta za naslov zmagovalca Kyle Casey iz Helios Sunsov in Donte Williams iz Tajfuna. Poleg njiju se bodo na koš obešali še Sven Ma- lus (Elektra), Kayembe Ruphin (Maribor), Tijan Milič (Samsung DP v košarki 3x3), Halil Kanacevic (Union Olimpija) in Igor Tratnik (Zlatorog). V izzivu Generali pa bodo poleg Antonijevica, Malusa in Chrisa Bookerja (Krka) v skupini A sodelovali še Domen Bratož (Tajfun), Simo Atanackovic (Hopsi), Alen Omic (Union Olimpija) v skupini B, Jure Pelko (Maribor Nova KBM), Blaž Mahkovic (Union Olimpija), Smiljan Pa-vic (Šenčur GGD) v skupini C ter skupina D, kjer bodo Luka Lapornik (Krka), Dino Muric (Union Olimpija) in Ziga Dimec (Rogaška). Leta 2013 so v Grosupljem v izzivu zmagali Jaka Klobučar, Igor Tratnik in Gregor Hrovat, ki je s sredine zadel po pičlih 23 sekundah. V tem tekmovanju so v igri štiri trojice, vsako pa sestavljajo po en branilec, en krilni košarkar in en center. / ŠPORT Sreda, 24. decembra 2014 29 zsšdi - Pri TPK Sirena so predstavili športni avtobus Inovativnost, kilometri in vse večja vidljivost Športni avtobus, ki si ga je zamislilo Združenje športnih društev v Italiji (ZSŠDI), melje kilometre. V dveh mesecih, odkar je stekel projekt, so se različni klubi naših športnih društev s tržaške in goriške pokrajine odpeljali na različne lokacije Severne Italije, Slovenije in tudi Evrope. Prvih 10 tisoč kilometrov je že mimo. »Nazadnje sta šoferja postojnskega podjetja Edo Tours, kije naš poslovni partner in s katerim sodelujemo, peljala športnike in športnice Cheerdance Millenium na mednarodno tekmovanje v nemški Berlin,«je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu društva Sirena v Bar-kovljah pri Trstu (prvi del srečanja z mediji je potekal kar na avtobusu) številnim gostom, predstavnikom športnih in javnih ustanov ter pokroviteljem, povedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je v nadaljevanju dodal: »Veseli me, ker je pobuda naletela na veliko odobravanje v širšem krogu. Kamor se peljemo, tam nas sprašujejo, za kaj gre in kako to, da smo se za to odločili. Projekt je inovativen. Predvsem s finančnega vidika, saj nismo nikogar prosili za javni denar. S pokrovitelji smo se zmenili, da imamo oboji nekaj koristi. Lahko smo zgled vsem ostalim. Športni avtobus, ki je poslikan s športniki naših klubov, našimi pokrovitelji in na Na avtobusu so slike jadralcev Čupe Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija, odbojkarja Sloge Tabor Ambroža Peterlina, vratarja Vesne Edvina Carlija, košarkarja Jadrana Martina Ridolfija, atletinjo Cheerdance Millenium Jasno Kneipp, odbojkarico Zaleta Sloge Vero Balzano, košarkarja Jadrana Boruta Bana, nogometaša Krasa Stefana Simeonija, odbojkarja Olympie Filipa Hledeta in smučarke Brdine Katrin Don. Za grafično podobo je poskrbel grafik in odbojkar združene ekipe Olympie Luca Lavrenčič fotodamj@n, slosport.org 15 do največ 18 tisoč kilometrov je v dveh mesecih prevozil športni avtobus ZSŠDI. Avtobus je med tednom na razpolago drugim strankam. Konec tedna pa imajo prednost ekipe naših društev. NAJKRAJŠA PREVOŽENA POT - Na relaciji Repen - Trst (stadion Rocco). Nogometaši Krasa so se namreč z avtobusom ZSŠDI pripeljali na tekmo proti Triestini. NAJDALJŠA - Trst - Berlin, pred kratkim, nastop Cheerdance na Beach Cupu. katerem piše naše geslo 'Skupaj zmoremo', utrjuje 'imidž' ZSŠDI-ja in našega športnega gibanja nasploh.« Športni avtobus ZSŠDI so sicer že predstavili javnosti septembra v marini v Portorožu (v našem dnevniku smo poročali 27. septembra), kjer je bilo srečanje med ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem. V nadaljevanju novinarske konference, ki jo je vodil Evgen Ban, je predsednik Peterlin postregel z nekaj podatki in informacijami. »Avtobus uporabljajo naši športni klubi skoraj vsak konec tedna. Zgodilo se je že, da so konec tedna potrebovali avtobus trije klubi. Težavo smo rešili tako, da se je ena ekipa odpeljala na gostovanje s športnim avtobusom. Drugi dve pa sta uporabili druga dva avtobusa, ki nam jih nudi postojnsko podjetje. Pred začetkom sezone smo z vsemi društvi sestavili koledar. Vozni red je tako začrtan do konca tekmovalne sezone.« Pa od kod ideja? »Najprej so to bile le sanje. Nato smo idejo, ki resnici na ljubo ni originalna, saj je takih avtobusov po svetu nešteto, konkretizirali. Naš zgled je bil pravzaprav avtobus FC Barcelona,« je še povedal Peterlin. (jng) POKROVITELJI IN ŠPORTNIKI O ŠPORTNEM AVTOBUSU ... »Fenomenalno, tržno zanimivo« Adriano Kovačič, predsednik ZKB: »K projektu smo se pridružili brez večjih pomislekov, ker se nam je zdel zelo inovativen. Želimo si, da bi bil projekt športnega avtobusa dolgoročen in da bi ga še dodatno nadgradili. Všeč mi je tudi geslo 'Skupaj zmoremo'. Med nami moramo sodelovati in skrbeti za skupno dobro.« Tanja Srečkovič, odgovorna za stike z javnostmi zavoda za turizem Maribor in Pohorje: »Ko so nam predstavili načrt, smo z veseljem pristopili zraven, saj je območje, ki ga pokrivate, za turistični Maribor in Pohorje strateškega pomena. Italijanov, ki pridejo k nam na obisk in se več dni zadržijo na našem koncu Slovenije, je vedno več. Na lestvici so italijanski turisti četrti najbolj številni. Velika večina pa prihaja prav iz severne Italije.« Giancarlo Snidero, podjetnik (nekdanji odbojkar v A1-ligi, Belluno, Bologna, Padova ter tudi Vala v B1-ligi), trgovina športne opreme: »Hvala ZSŠDI-ju se bo tudi naše podjetje širilo na vzhodni trg, in primis Slovenijo. V Trivenetu in delno Emiliji Romagni smo že razširjeni. Ideja o avtobusu je fenomenalna, tržno zelo zanimiva: tradicionalne oglasne pobude (panoji, manifesti) niso več zanimive. So zastarele.« Vera Balzano, odbojkarica Zaleta Sloge (njena fotografija krasi avtobus): »Naša ekipa še ni imela priložnosti, da bi sedla v avtobus, saj so naša gostovanja relativno kratka. Morda nam bo nekega dne le uspelo. Ali mi je kdo kaj rekel o sliki na avtobusu? Seveda. Prejela sem čestitke (smeh).« Simon Sivitz Košuta, jadralec Čupe: »Z Jašem bržkone ne bova nikoli uporabila avtobusa, saj je za naju prevelik (smeh). Morda pa bi lahko organizirali izlet za najine navijače.« (jng) namizni tenis - Deželne lige Veliko zadoščenj za ŠK Kras Predpraznično kolo je ŠK Kras prineslo marsikatera zadoščenja. Čisto vse ekipe so bile uspešne in tako utrdile mesto na lestvici ali ga še izboljšale. S 14 točkami je Kras končal prvi del prvenstva na 1. mestu moške C2-lige. Brez izgubljene tekme je dokazal, da v popolni postavi nima konkurence. San Marco je sicer solidna ekipa z izkušenimi igralci. Rezultat 5:4 kaže o neskončni tekmi, ki se je končala v prid krasovcev. Razred zase je bil trener in igralec Dušan Michalka s tremi osvojenimi točkami, takoj za njim pa se je izkazal Alessio Stibiel z dvema točkama, na slabši dan pa je tokrat naletel ponavadi zanesljiv Alessandro Flego. S čistim 6:0 je Kras v D2-ligi premagal šibkejši DLF Isontino. Claudia Micolaucich, Edi Bole in Simone Giorgi so po poti izgubili le en niz, vsak pa je prispeval z dvema zmagama. Z novama para točk je ekipa utrdila položaj in sameva na prvem mestu na lestvici. Izboljšuje pa se položaj Krasa B v D2-ligi, saj se je z novo zmago povzpel na bolj mirno 4. mesto. Monica Mosetti, Ettore Malorgio in Paolo Fabris so v mestnem derbiju ugnali s 4:2 TT Trieste-Sistiana. Zelo dobro sta opravila svojo nalogo bodisi Mosettijeva kot Malorgio (vsak po dve točki), Fabrisu pa primanjkujejo še potrebne izkušnje. Na vrsto so tokrat prišli tudi mlajši. V odprtem prvenstvu D3-open je Kras v postavi Andraž Štoka, Luca Ceppa, Matteo Paren-zan in Andrea Larconelli bil boljši od C.r.u.t.-a s 4:2. Prav z enakim rezultatom so ugnali še DLF Isontino. V mladinskem prvenstvu D3 so bile Nikita Koren, Darshika Bruni in Jennifer Hrovatin kar dvakrat uspešne s 3:2, najprej proti C.r.u.t.-u, potem še proti DAronco iz Gumina. (R) ATLETIKA - Hitra hoja Končal z zmago Pred kratkim se je na koprskem stadionu na Boni-fiki odvijala zadnja letošnja tekma v hoji (36. Koprski tek in hoja). Na startu mednarodne tekme za vse moške in ženske kategorije se je predstavilo rekordno število 55 tekmovalcev iz Slovenije in Italije, v veliki večini pionirskih kategoriji. V članski kategoriji, ki je startala na 3000 m dolgi razdalji je nastopil tudi Lonjerc Fabio Ruzzier, ki je zmagal s časom 15:14,6, kar je za več kot pol minute izboljšanim sezonskim rekordom. Na drugo mesto se je uvrstil 16 let mlajši Giuseppe Saponaro (15:28,4), medtem ko je bil tretji deset let mlajši Silvio Dorigo (15:37). NOGOMET Krasu 420 točk Državna nogometna zveza D-lige je izdala posebno lestvico projekta Giovani D valore. Po 15. krogih je največ mladih v skupini C D-lige vključila zadnjeuvrščena ekipa Mezzocorona, ki vodi s 1233 točkami. Kras je s 420 točkami 13. na lestvici. Zadnji je Dro (183 točk). Triestina pa je 9. (507 točk). Finale bo v Lignanu Finale državnega pokala elitne lige med Chionsom, ki je v lanskem finalu v Červinjanu premagal Kras, in Vir-tusom Cornom bo v soboto, 4. januarja ob 15.00 v Li-gnanu. Finale pokala promocijske lige (San Luigi - Torviscosa) pa bo v torek, 6. januarja, ob 14.30 v Romansu. 2. ŽD: Zalet Kontovel KO Altura - Zalet Kontovel 3:0 (25:17, 25:8, 25:22) Zalet Kontovel: Bezin, Čufar, Gregori, Štoka, Monfreda, Lugo, Kralj, Racman, Solazzo, Zat-ti, Miniussi, Počkaj; trener: Zuzič. Proti starejšim in bolj izkušenim od-bojkaricam Alture so mlade zaletovke izgubile po samih treh setih. Z izjemo drugega niza, ko so jih nasprotnice »poservirale«, so gostje v prvem in tretjem setu pokazale kar dobro igro. Predvsem so bile uspešne z začetnim udarcem in v obrambi, kjer se je izkazala Petra Racman. Oškodovale pa so jih neizsiljene napake v napadu, medtem ko je Altura zelo malo grešila in vodila hitrejšo igro. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo danes goriški urad zaprt. Vidimo se ponovno v ponedeljek, 29. decembra. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FJK. Vpis in informacije na tel. 3470473606. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah od 10. oz. 11. januarja 2015 dalje v kraju Forni di Sopra. Možnost avtobusnega prevoza. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 3358180449 ali 3402232538. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 3405814566 (Valentina). ¿Mtvo| IVAN BATISTIČ »Staršem še večja odgovornost« Odborniško vlogo pri društvu ŠD Sovodnje posveča 60-le-tni Ivan Batistič iz Rupe predvsem mladinskemu sektorju. Takoj zatem, ko je slekel sovodenjski dres in obesil nogometne čevlje na klin, se je preselil na rob igrišča in v zakulisje ekipe naraščajnikov. Letos v Sovodnjah jim ni uspelo zbrati dovolj mladih nogometašev v tej kategoriji za samostojno ekipo, zato naraščajniki nastopajo z združeno ekipo iz Romansa in Medeje. Delo z mladimi pa je nadvse bogato. Ponašajo se s skupino stotih otrok od ekip U8 vse do U14. Kar pa se tiče sodelovanja z ostalima slovenskima društvoma, je Batistič tako dejal: »Seveda je lahko ena izmed rešitev ob pomanjkanju mladih, predvsem v kategoriji U16, združevanje med društvi. Pred leti smo sodelovali z Juventino, a se je nekje zataknilo, z Mladostjo pa bi bilo težje, ker se tudi v Doberdobu soočajo s pomanjkanjem otrok. Kljub vsemu pa je združitev moči lahko prava pot,« razmišlja Batistič, ki je dober poznavalec dela z najstniki in njihovimi starši. Slovenskemu športnemu društvu pa pripisuje tudi drugo vlogo: »Odbornik v slovenskem društvu ima še bolj zahtevno vlogo, in sicer vzgojiteljsko. Kar so nekoč otroci v večji meri dojemali v šoli, zdaj dojemajo v društvu.« Težko pa si razlaga že večletni trend na Goriškem, in sicer selitev nekaterih mladih nogometašev v italijanska društva: »Marsikdo razmišlja, da je nastopanje v italijanskem društvu prestižnejše, vendar nam to povzroča težave tudi v članskih ekipah. Absurd se pojavi, ko se ti vračajo k nam in moramo odkupiti tudi nogometno izpisnico.« Sovodenjski odbornik, ki pogreša predvsem generacijsko zamenjavo v odborniških kadrih, ohranja neko mero optimizma, saj društvo ob skorajšnji 60-letnici delovanja je še vedno zelo zdravo. Z njim že dolgo let v vztrajajo tudi številni društveni delavci: »Če ne bi bilo čuta pripadnosti v naših društvih, ne bi imeli toliko odbornikov z večletnimi izkušnjami, veliko prej bi predajali mesto drugim.« Batistič, ki že dve desetletji spremlja dogajanje v sovo-denjskem nogometnem društvu, ponuja tudi morebitno rešitev pri ohranjanju odborniških kadrov: »Večjo odgovornost bi lahko prevzeli starši, saj še najboljše poznajo potrebe otrok, zamenjave v odborupa bi bile rednejše.« (mar)