•1 PROBANKA PE Kranj-tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) DA BO TOPLEJE... Gorenjska^^ Banka Banka s posluhom Hitro in ugodno do posojil za kurjavo GBD Komika 33, 4000 Kranj tel.: 04 / 280 10 40, 280 10 17, 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www.gbd.si, info@gbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i strokovnost \ donosnost menjalnice - exchange Leto LIH - ISSN 0352 6666 - št. 99 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 19. decembra 2000 V petek so na Zlatem polju odprli nov varstveno-delovni center Zrelostni izpit iz sociale Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladimir Dimovski, kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik kranjskega kluba Lions Ilija Bregar so v petek ob pomoči varovancev Milke in Luka simbolično odprli nov varstveno-delovni center za odrasle, prizadete v duševnem in telesnem razvoju. STRAN 4 V Škofji Loki so že tridesetič podelili Severjeve nagrade Vse mlajši dobitniki Severjevih nagrad Med letošnjimi nagrajenci za igralske dosežke sta bila Gregor Bakovič, član SNG Drama iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, študentki dramske igre na AGRFT Iva Krajne in Mateja Pucko ter Jože Sodja za življenjsko delo na gledališkem področju za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih iz Bohinjske Češnjice. STRAN 6 Najstarejša Kranjčanka Ivana Novak v nedeljo dopolnila 101. leto Čila, bistra in duhovito nagajiva Primskovljanka Na lanskem praznovanju stoletnice je župana Mohorja Bogataja povabila na "randi" ob 101. rojstnem dnevu, v petek pa je sprejela županovo povabilo na otvoritev obnovljene Jezerske ceste. PETINO MANJ ZA KURJAVO NAKUP OKEN s toplotno izolativnim steklom BREZ DOPLAČILA JELOVICA \ ^OBALOM, teb (04) 513-22-70 I KRANJ, tel„f»: (04) 201-12 32 ' UUBUANA, t6l.,fax: (01) 585-15-00 j STRAN 5 Kranj ima spet plavalno kolajno Anja Carman bronasta 9Jovni trg 20, 40 on.-pet.: 9.00-17.00, sobota: 9.00-13.00 tel./fgX; Q80 1 7QO ^A'A'AVff ■{ "i a -\ m m 111 f n i n t • 111 ■ Mlada kranjska plavalka, članica Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj, je osvojila bronasto kolajno na 200 metrov mešano. Zadnje kolajne za kranjsko plavanje sta na evropskih prvenstvih v osemdesetih letih osvajala brata Petrič. STRAN 13 R A O I O HMO O M 1 A U dnevno jmu0c/rsdeCembra rac m smuča do 24 2000 1 Smučarske karte s popustom Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski t^ori v Hotelu Kotnik, tel.: 04 -S82 10 00 in na avtocesti pred Karav; predorom v stavbi Petrol, tel.: o, Internet: www.skipasstrave| Z veljavno smučarsko usta v toplicah „Ej „Krista 9 Ugodna ceire! EURDCARD kurilno olje, premog, drva 04/5745-230 \m._ Datris. d.o.o.. Bled 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek Torek, 19. decembra 2000 SLOVENCI NA KOROŠKEM IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ustavno sodišče razsodilo v prid Slovencem Razširjena pravica do dvojezičnosti Sedaj mora državljan dokazovati, da je občina dvojezična, po novem pa bo morala občina dokazati, da na njenem ozemlju ni Slovencev. Kranj, 19. decembra - Leta 1995 seje občinski odbornik v Do-brli vasi na Koroškem in odvetnik mag. Rudi Vouk pritožil na zvezno ustavno sodišče, ker je župan preprečil uradovanje v slovenskem jeziku. Skliceval se je na Zakon o narodnostnih skupnostih, kije bil sprejet leta 1976, županovo odločitev pa je potrdila tudi deželna vlada, deželni zbor pa je potrdil, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe popolnoma izpolnjen. Ustavno sodišče je razsodilo drugače. Deželna vlada je ravnala napak, deželni zbor pa seje samovoljno postavil v vlogo arbitra. Nekatera določila Zakona o narodnostnih skupnostih niso skladna z ustavo, zato jih bo treba spremeniti. Tako je ustavno sodišče razveljavilo določilo zakona, po katerem je dvojezična samo tista občina, kjer je Slovencev najmanj 25 odstotkov. Po novem je za uradno dvojezičnost občine dovolj 10 odstotkov Slovencev, lahko pa tudi manj, celo 5 odstotkov. Na osnovi odločbe ustavnega sodišča bo večina občin v okraju Ve-likovcc dvojezičnih, prav tako pa tudi v okraju Celovec dežela, kjer so sedaj le redke občine uradno dvojezične. Skladno s povečanjem števila dvojezičnih občin se bo razširilo območje, kjer bo treba poslovati dvojezično in postaviti dvojezične krajevne in druge table. Na vseh uradih, občinskih, finančnih, policijskih, šolskih in sodnih, bodo morali biti na voljo dvojezični obrazci. Ustavno sodišče se je odločilo za pozitivno diskriminacijo. Sedaj mora občan, ki zahteva uradovanje v slovenščini, dokazati, daje občina dvojezična. Na osnovi načela pozitivne diskriminacije bo morala po novem občina dokazati, da ni dvojezična in da nima slovenskih občanov. Razsodba Ustavnega sodišča bo začela veljati s 1. majem 2001. Do takrat naj bi imele dežela in občine čas, da se pripravijo na uresničitev odločbe. Koroška deželna vlada je izjavila, da bo odločitev sodišča spoštovala. • J. Košnjek Plaketa Ivanu Koširju Ljubljana, 19. decembra - Na skupščini Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije so podelili Zlate plakete za dolgoletno aktivno delo. Med devetimi prejemniki je tudi Ivan Košir iz Kranja, dolgoletni predsednik občinske oziroma območne borčevske organizacije, za skromnost, tovarištvo, bogate izkušnje in delavnost. Obletnica prve brigade Ljubljana, 19. decembra - Pretekli teden so slovesno proslavili 10. obletnico prvega postroja 1. brigade Slovenske vojske, imenovane Moriš. Na slovesnosti, na kateri ni bilo prvega poveljnika te brigade Antona Krkoviča, so poudarili pomen te vojaške enote, ki je začela nastajati leta 1988, za obrambo in osamosvojitev Slovenije. Prva brigada se uspešno vključuje v mednarodno sodelovanje v okviru Partnerstva za mir, slovenski vojaki pa so vključeni tudi v mirovne operacije. • J.K. Spomeniki in junaki %mmlu rdi* Izšel je letopis • 1 mu z naslovom Spomeniki in junaki, letos posvečen 200-tetnici a roistva. nfl ■ ■ Nt spreglejte kupona na prvi strani Vlada, sindikati in delodajalci o politiki plač Tokrat blizu dogovora Državni zbor naj bi že na tokratnem zasedanju obravnaval politiko plač v zasebnem in javnem sektorju v prihodnjem letu. Uspešen dogovor o politiki plač je uspeh za socialne partnerje, čeprav se bo treba z nekaterimi panožnimi sindikati še pogajati. Ljubljana, 19. decembra - Dogovor o politiki plač med socialnimi partnerji, med sindikati, vlado in delodajalci, je vzela nova vlada za eno od prednostnih nalog. Sporazum socialnih partnerjev o tem vprašanju je tudi pomemben pogoj za pripravo realnega državnega proračuna za prihodnje leto. Poseben problem so plače v nekaterih dejavnostih javnega sektorja. Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) so pretekli teden zapustili pogajanja. Vladi so očitali oblastniški odnos, ker se od oktobra naprej ni odzivala na zahteve po spremembi kolektivne pogodbe. Nezadovoljstvo s sedanjo politiko plač sta pretekli teden s pohodom pred vladno palačo in notranje ministrstvo izrazila Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDOS) in Policijski sindikat Slovenije. Policisti zahtevajo dodatno plačilo za delo v sobotah in v nevarnih razmerah, ugodnejše pokojninsko zavarovanje in poseben dodatek zaradi prepovedi političnega delovanja. O tem so v Sloveniji različna mnenja. Novi notranji minister dr. Rado Bohinc pravi, da bi morala biti policija čim dlje od politike. Le tako bo zagotovljeno strokovno in neodvisno delo. Usklajevanje plač dvakrat letno Končno besedo o dogovoru o politiki plač bodo socialni partnerji predvidoma rekli danes, ko bo tudi seja državnega zbora in na kateri naj bi poslanci ta dogovor potrdili in s tem vladi olajšali pripravo proračuna. Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski je dogovor že vložil v parlamentarno proceduro. Največji problem je usklajevanje plač v javnem sektorju, kjer so prejšnje vlade popuščale zdaj enim in drugič drugim, nesorazmerja pa so se s tem povečevala. Na eni strani je prihajalo do monopolnih plač, na drugi strani pa so se poglabljale razlike med navadnimi javnimi uslužbenci, ki imajo za osnovo izračuna plač kolektivne pogodbe. Vlada želi nesorazmerja odpraviti in predlaga zato 2 eskalaciji oziroma uskladitvi: januarsko, ki bo temeljila na pričakovani inflaciji, in jesensko, ki naj bi odpravila razlike med plačami. Tistim, ki imajo tako imenovane "monopolne plače", to so razni funkcionarji in poslanci in vsi, ki so vezani na poslanske plače, jeseni ne bi dodajali ničesar, ostalim pa glede na raven plač. Januarja naj bi bila eskalacija ob načrtovani 6-odstotni rasti in- Sindikalni protest pred državnim zborom. Tokrat kaže, da javni protesti zaradi plač ne bodo potrebni. flacije 3,3-odstotna, jeseni pa predvidoma povprečno 2,9-odstotna. Za nižje plače naj bi veljala v celoti, za višje in najvišje pa ne. Minister dr. Vlado Dimovski pravi, da bo mogoče na ta način najti prava razmerja med plačami v javnem sektorju. Vsi ne bodo zadovoljni. Funkcionarji in najbolje plačani v javnem sektorju bodo pač morali pristati na to politiko, z nekaterimi pa bo treba nadaljevati pogajanja znotraj teh okvirov. V gospodarstvu oziroma zasebnem sektorju naj bi se januarska uskladitev gibala okrog 5 odstotkov. Vlada je s sedanjim dogovorom zadovoljna. Če bo sprejet, bo to pomemben uspeh na začetku mandata. Zadovoljni so tudi delodajalci. Pomembno se jim zdi, da se bo rast plač gibala v mejah produktivnosti in da sam dogovor bistveno ne bo povečeval denarne mase za plače. Sindikati so manj navdušeni. Januarska eskalacijska stopnja bi morala biti po njihovem mnenju višja, v dogovor pa bo treba vnesti "varovalko" za primer, če bo inflacija višja od 6 odstotkov. V tem primeru bi se morale plače bolj povečati-• J. Košnjek Volitve varuha človekovih pravic Miklavčičeva predlaga odložitev Ljubljana, 19. decembra - Predsednica Helsinškega monitorja za Slovenijo Neva Miklavčič - Predan, ena od 22 kandidatk oziroma kandidatov za varuha človekovih pravic, je na Ustavno sodišče vložila pobudo, naj zadrži glasovanje o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Darji Lav ti/ar - Bebler. Predanova predlaga, naj državni zbor glasuje o vseh kandidatkah oziroma kandidatih, ki so se prijavili v zakonitem roku, razen o kandidaturi Darje Lavtižar - Bebler, ki se je prijavila prepozna in je zaradi tega njena kandidatura nelegitimna. Miklavčičeva meni, da je predsednik Milan Kučan s svojim predlogom Darje Lavtižar - Bebler za varuhinjo človekovih pravic kandidatko neupravičeno rehabilitiral, čeprav seje za kandidaturo odločila po preteku roka in brez vsebinske utemeljitve. O kandidaturi Darje Lavtižar - Bebler bo državni zbor odločal na tokratni seji, za izvolitev pa je potrebnih 60 ali dve tretjini glasov. • J.K. Odločitev novega obrambnega ministra Gorenjec šef vojaških obveščevalcev Ljubljana, 19. decembra - Obrambni minister dr. Anton Gri-zold je imenoval najpomembnejše vodilne funkcionarje in sodelavce na ministrstvu za obrambo. Za direktorja varnostno obveščevalne službe OVS je imenoval Zorana Klemenčiča iz Kranja, ki je s tem prevzel težko nalogo, saj se je večina afer na obrambnem ministrstvu začela prav v OVS (uhajanje tajnih informacij, izgubljen kombi na Hrvaškem itd.). Zoran Klemenčič, diplomirani obramboslovec, deluje na obrambnem področju nad deset let. Po letu 1990 je bil tri leta vodja kabineta tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše. Nato je deloval v držav-nozborskem odboru za obrambo, vendar seje leta 1994 vrnil v "slovenski Pentagon" in bil vodja kabineta dveh ministrov: Jelka Kacina in Tita Turnška. Zadnji dve leti je bil najprej direktor centra za strateške študije ministrstva za obrambo in sekretar sveta za nacionalno varnost pri Uradu predsednika vlade. J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Sporočila, sestanki Zlati znak Združene liste Stanislavu Bernardu - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj je pretekli teden organizirala na Primskovem srečanje članov in simpatizerjev stranke. Na srečanju je član predsedstva Združene liste socialnih demokratov mag. Štefan Kadoič izročil častni znak ZLSD Slovenije Stanislavu Bernardu, predsedniku občinskega odbora stranke v Cerkljah, za dolgoletno uspešno delo in prispevek k DIE STEIERMARKISCHE 1MMORKNT Š LKASIM, tel.: 04/2362-910 tel.: 02/2340-620 Stane Bernard in Borut Pahor. delu stranke. Mirka Macherja zamenjal Mihael Jurak - Demo kratska stranka je po neuspehu na volitvah dobila novo vodstvo. Na izrednem kongresu stranke je dosedanjega predsednika Mirka Macherja zamenjal Mihael Jurak. Novo vodstvo ima omejen mandat do marca leta 2002. Demokratom že na dveh državnozborskih volitvah ni uspelo priti v parlament. Priprave na marčevski kongres - Glavni odbor SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, najvišji organ stranke med kongresoma, je v sredo obravnaval priprave na kongres, ki je načrtovan 3. marca prihodnje leto. Na seji so ugotovili, da združitev obeh prejšnjih strank povsod še ni bila narejena. Najpomembnejša pa je odločitev članstva. O kandidatih za novega predsednika na seji glavnega odbora niso govorili. • J.K. Združena lista Jesenice "Pozabljeni" prvi okraj Jesenice, 19. decembra - Na seji predsedstva območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice je glavni tajnik stranke Dušan Kumer analiziral volitve poslancev v državni zbor. Jeseniška organizacija je dosegla zavidanja vreden uspeh, vendar je kljub temu kandidat ZLSD Boris J. Bregant ostal brez mandata, čeprav je bil po številu prejetih glasov drugi za Borutom Pahorjem, vendar je jeseniški okraj velik, odločal pa je odstotek glasov. Glavni tajnik je pojasnil zaplete pri imenovanju ministrice za kulturo. Na sestanku so bili ogorčeni zaradi načina ustanavljanja kluba gorenjskih poslancev, saj so pri vabljenju predstavnikov občin "enostavno pozabili" na 1. volilni okraj, ki ga sestavljajo občine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Jeseniškemu županu Borisu J. Brcgantu so čestitali k izvolitvi v nadzorni svet Slovenske razvojne družbe. • J.K. »MEHGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS,d.o.o. KRANJ I redniska politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pokednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem i Direktor Marko Valjane / Ofcmra iredaica: l.eopoldina Bogataj / Notiaarji in irrdniki: Igor Kavč*-llclcna Jekivčan. Jo« Košnjek. Urša Petemd. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Vokjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrt-Žlebir. Andrej Žalar. Štefan Zargi / Itktimnujr: Marjeta Vozlič / Fotografij* l'nJ Doki l'niraia a tisk: Media Art. Kranj / Tisk: DELO - K R. Tisk časopisov iin revij. d.d. Ljubljana l rataistro, oaročmne, oglasno trenje: Zoisova I. Kranj, telefon: 04/211-424«. telefiv 04/20142-13 / Imk k**f glas.si /Mali »glasi: telefon: 04/20142-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnine: trimesečm obračun individualni naročniki (fizične osebe občani) imajo 20 * popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA prtkha odpovedi veljajo od začetka naskdnjega obračunskega obdobja. Za nf no: letna naročnina 130 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Blaznikov večer o muzejski mreži v Sloveniji Država pri muzejih pozabila na zgodovinski razvoj in dediščino Vladna uredba o muzejski mreži v Sloveniji razvršča Loški muzej na raven medobčinskih muzejev, kar pomeni, da bo le petino sredstev prispevala država. Skupaj z muzeji v Idriji in na Ptuju bodo taki razvrstitvi oporekali, saj so prepričani, da pomeni tak status nazadovanje in celo postopen propad. Škofja Loka, 18. decembra - V petek so se na pogovoru o nadaljnjem položaju Loškega muzeja zbrali člani Muzejskega društva in, kot je bilo rečeno, prijatelji Loškega muzeja, v okviru tako imenovanih Blaznikovih večerov v Miheličevi galeriji v Kašči. Povod za ta razmislek je bila pred dvema mesecema objavljena uredba slovenske vlade o vzpostavitvi muzejske mreže v Sloveniji, ki Loški muzej degradira na medobčinsko raven, to pa utegne ogroziti njegov materialni položaj in s tem tudi nadaljnji strokovni razvoj. Sklenili so protestirati proti takšnim državnim načrtom in se povezati z Ptujem in Idrijo, ki doživljata enako usodo. Prijatelji muzeja brez sogovornikov Tradicionalni pogovor članov Muzejskega društva Škofja Loka o aktualnih temah povezanih z zgodovino, dediščino tisočletne Škofje Loke in njenim Loškim muzejem, poimenovanem po dr. Pavlu Blazniku, enem najvidnejših članov tega društva, Blaznikov večer, je tokrat izzvenel kljub dobri udeležbi le polovično in enostransko, saj predstavnikov države, ki so udeležbo obljubili, ni bilo. Tako zaposleni v Loškem muzeju in zbrani člani škofjeloškega Muzejskega društva o uredbi slovenske vlade z uradnim naslovom: Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, ki je bila objavljena v Uradnem listu oktobra, niso imeli sogovornikov. Uredba je namreč v Loškem muzeju in tudi širše v občini Škofja Loka vzbudila kar precej zaskrbljenosti pa tudi ogorčenja in priložnosti za to, da bi slišali razlago, strokovne argumente in utemeljitev tega tako tipično birokratskega akta, ni bilo. S tem pa tudi ne odgovora na vprašanje, zastavljeno v naslovu tega večera: "Danes Loški muzej in nikdar več?" Muzealci bodo javni uslužbenci Kaj je vodilo pripravljavce vladne uredbe na ministrstvu za kulturo, tako ostaja odprto vprašanje. Uredba, kot pove že naslov, uvaja javno službo na področju varstva dediščine in poleg kategorizacije muzejev določa tudi strokovno in teritorialno matičnost. Će pomeni Mnogi, ki že nekaj let niso bili v Loškem muzeju, so prijetno presenečeni nad preureditvijo zbirk, za katerih postavitve so avtorji dobili tudi najvišja slovenska priznanja. javna muzejska služba skrb za evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, obdelovanje, proučevanje, raziskovanje, varovanje, hranjenje, posredovanje informacij in predstavljanje dediščine, pomeni matičnost teritorialno in strokovno hierarhijo na tem področju. Uredba določa, da naj bi imeli v Sloveniji državne, pokrajinske, mes- tne, medobčinske, občinske in posebne muzeje, in prav od tega, kakšen status naj bi imel posamezen muzej, naj bi bilo tudi v prihodnje odvisno, kako bo financiran. Posebej še, ker vsa ta določila uredbe povzema tudi predlog Slovenskega nacionalnega kulturnega programa, ki je, kot je znano, v parlamentarni proceduri. Največ besede so na petkovem Blaznikovem večeru imeli ravnatelj Loškega muzeja Franc Podnar, voditelj večerov Vineeneij Demšar in predsednik Muzejskega društva Škojja Loka Pavel A. Florjančič. Prvi na Gorenjskem, prvi v Sloveniji Loški muzej so leta 1939 ustanovili prizadevni člani Muzejskega društva Skojja Loka in je bil prvi splošni javni krajevni muzej v Sloveniji, pet desetletij pa je nosil ime Pokrajinski muzej v Škof-ji Loki. /ma pet samostojnih zbirk: arheološko, zgodovinsko, kultumo-zgodovinsko, umetnostno, etnološko in naravoslovno, ki so razporejene na približno 1500 kvadratnih metrih v 22 sobah na Loškem gradu. Predstavljajo bogato kulturno dediščino škofjeloškega ozemlja (približno nekdanjega Loškega gospostva 973 - 1803), posebej pa so dragocene in nacionalno pomembne zbirke Obrti, Draigoški oltarji. Cehi, Galerija slikarjev Subicev. Loški muzej je tudi bistveno pripomogel k postavitvi muzejev v Železnikih, Žireh in Groharjeve zbirke v Sorki, del muzeja pa je tudi zbirka Cankarjevega bataljona v Dražgošah in muzej na prostem na grajskem vrtu v Škofi ji Loki. Za svoje delo je Loški muzej, v katerem je 10 zaposlenih, od tega 5 strokovnih delavcev, dobil najvišje priznanje v muzealstvu - Valvasorjevo nagrado, strokovni delavci pa za prenovo zbirk kar dvakrat Markovo priznanje. Poleg muzejske je zelo bogata tudi galerijska dejavnost v galeriji na Loškem gradu. Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu in Galeriji Franceta Miheliča v kašči, sodelujejo pri obnovi pomembnih spomenikov in v obliki vodenja po zbirkah in tisočletnem mestu, organiziranja muzejskih in likovnih delavnic je bogata pedagoška dejavnost. Letno obišče muzej in galerije nad 30 tisoč obiskovalcev, Loški muzej pa je znan tudi po svoji izdajateljski dejavnosti, zlasti vsakoletnem domoznanskem zborniku (izhaja od leta 1954, za prihodnjo pomlad pripravljajo 47. številko) Loški razgledi, ki ga izdajajo z Muzejskim društvom. I/SE V ST«L(J.„ Kdo bo koga učil Če je določitev državnih muzejev več ali manj logična in nesporna, pa je bilo v petek zato toliko več govora o tem, ali je upravičena določitev pokrajinskih muzejev, ko še nimamo pokrajin, in ali ni prav na Gorenjskem kršeno načelo, ki ga vsebuje 5. člen te uredbe: "Ime muzeja ni neposredno povezano z definicijo teritorialnosti". Ob dejstvu, da je Loški muzej razvrščen med medobčinske muzeje. Gorenjski muzej iz Kranja pa med pokrajinske, se je voditelj Blaznikovega večera Vineeneij Demšar vprašal, ali to pomeni, da "nas bodo učili tisti, ki jih, ko je Loški muzej že deloval, še sploh ni bilo?" Teht-nejši je bil v uvodu ravnatelj Loškega muzeja Franc Podnar, ki je menil, da bi morali pri razvrščanju muzejev upoštevati njihove ustanovitvene akte, strokovno usposobljenost, dosežke, vrednost in pomen zbirk, ugled in tradicijo. Loški muzej ima praktično ves čas svojega več kot 60-letnega obstoja po- krajinski status, in čeprav so bili pri zaposlovanju vedno skrajno racionalni (imajo skoraj trikrat manj zaposlenih kot Gorenjski muzej), pokrivajo vsa strokovna področja, dosežki, urejenost in ugled zbirk pa jih brez dvoma postavlja na prvo mesto med muzeji na Gorenjskem. Upravičena je skrb, ki jo je izrazil predsednik Muzejskega društva Pavel A. Florjančič, da utegne neustrezni status muzeja povzročiti negotovost med zaposlenimi, ta pa beg dokazano strokovno uspešnih kadrov. Tako bodo kaznovani tisti, ki so se racionalno obnašali, izguba strokovnih kadrov pa pomeni pot propadanja. Muzej vreden državnega denarja Da ima urejanje muzejske mreže tudi finančno plat, pa je opozoril škofjeloški župan Igor Draksler, ki je prav na temo financiranja zavodov s področja kulture lani in letos dobil kar dva spora z državo pred ustavnim sodiščem. Menil je, da je država s tem vladnim aktom poskušala legalizirati svojo namero, da financiranje prevali na občine, žal brez tega, da bi uredila (prenesla) tudi finančne vire. Tudi odsotnost treh županov sosednjih občin na tem Blaznikovem večeru (občin Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri) dokazuje, da posluha za problematiko Loškega muzeja tam ni pričakovati in že vnaprej je mogoče reči, da se bodo, podobno kot v primeru knjižnice, izgovarjali na financiranje svojih občinskih muzejev. Da možnosti za medobčinski finan-cerski sporazum ni, je potrdila tudi ravnateljica Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Marija Lebar, ki štirinajst dni pred koncem leta ne ve, kako bo pokrila stroške letošnjega poslovanja. Dr. Branko Berčič pa je opozoril na zgodovinsko-razvoj-na dejstva gorenjske preteklosti, ki morda državnim birokratom niti niso poznana, zato ne morejo prav prepoznati, kaj je nacionalno pomembnega in vrednega. Potruditi se bo potrebno, da se utemelji, da je Loški muzej vreden državnega denarja, morda tudi v obliki statusa posebnega muzeja, kot so to po mnenju Franca Podnarja nenačelno reševali v drugih slovenskih regijah. Poiskali bodo zaveznike Ob odsotnosti državnih sogovornikov seveda udeležencem tokratnega Blaznikovega večera ni preostalo drugega kot sklep, da povedane argumente za nes-trinjanje z uredbo o muzejski mreži predstavijo pristojnim v državi. Prisotni so bili prepričani, da se Loškemu muzeju godi krivica, za drugačen odnos pa si je potrebno pridobiti zaveznike. Podobno se namreč dogaja tudi tako znanim in uspešnim muzejem, kot sta muzeja v Idriji in na Ptuju, in skupen nastop ima zagotovo več možnosti za uspeh. Pomoč je obljubil tudi prisotni poslanec državnega zbora Blaž Kavčič, ki ob vsej zgodovinski tradiciji Škofje Loke ne dvomi o upravičenosti takih zahtev, pa čeprav je sedaj čas državnih res-trikcij, kot je posebej opozoril. • Š. Žargi AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes njihovi delavci pomagali 34 gorenjskim voznikom. Od tega so z vlečnimi vozili odpeljali 30 vozil, ki so bila zaletena ali pa nevozna zaradi kakšnega drugega vzroka, 4-krat pa so se njihovi mehaniki odpeljali na kraje, kjer je do okvar vozil prišlo, in jih skušali usposobiti za nadaljnjo vožnjo. GASILCI Kranjski gasilci so reševali posledice zdrsa tovornega vozila s ceste v Tcnctišah. Zapeljalo je v obcestni jarek in ker se je pri tem močno nagnilo, je obstajala nevarnost, da se bo prevrnilo in bi iz njega izteklo gorivo. Vozilo so potegnili z jarka nazaj na cesto. Do prometne nesreče je prišlo v Zarici, kjer Sta trčili 2 osebni vozili. Kranjski gasilci so raztezali zmečkano pločevino, da so iz vozila rešili vkleščeno voznico. Odklopili so tudi akumulatorje in posuli ter pobrali razlito tekočino. Do manjšega trka je prišlo na Okroglem. Ko so se kranjski gasilci pripeljali na kraj dogodka, so ugotovili, da njihova pomoč ni potrebna. Na Šorlijevi 35 se je zamašila kanalizacija. Kranjski gasilci so hoteli pomagati, vendar niso imeli primerne opreme. Zato so stanovalcem lahko le svetovali, naj pokličejo servis Gogala. Do prometne nesreče je prišlo na obvoznici Zlato polje. V enem izmed dveh udeleženih avtomobilov so ostale vkleščene osebe. Pločevino so kranjski gasilci razrezali, iz avtomobila rešili poškodovane osebe, pomagali reševalcem pri njihovi oskrbi, avtomobilom odklopili akumulatorje in posuli ter pobrali iztekle tekočine. V Veštru je avtomobil zapeljal c ceste in se ustavil 3 metre pod njo. Z av-todvigalom so ga izvlekli kranjski gasilci. Do prometne nesreče, po kateri je v avtomobilu ostala vkleščena oseba, je prišlo tudi v Do-brempolju v Radovljici. Tudi tu so pomagali kranjski gasilci. Rešili so vkleščeno osebo, odklopili akumulatorja in sanirali cestišče. Ponovno se je sprožil požarni alarm na pošti na Planini. Ponovno požara ni bilo, kajti ponovno niso gasilcev obvestili o vzdrževalnih delih. NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulih dneh dobili 16 novih prebivalcev, od tega v Kranju 14, na Jesenicah pa 2. V Kranju seje rodilo 7 dečkov in prav toliko deklic. Najlažja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.850 gramov. Tudi najtežja je bila predstavnica sicer nežnejšega spola, ki ji je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.020 gramov. Na Jesenicah sta se rodila 2 dečka. Težji je tehtal 3.920, lažji pa 2.620 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so od petka do danes pomagali 204 bolnikom, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč. Največ dela. pa k sreči ne več, prej nekoliko manj kot običjno, so imeli na kirurškem oddelku, kjer so urgentno pomagali 148 bolnikom. Na internem oddelku so imeli urgentnih primerov 31, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 25 otrok. IZ GORENJSKIH OBČIN Cegelnica pri Naklem, 19. decembra - Prebivalci hiš v južnem delu vasi dolgo niso imeli dostopa po krožni cesti zaradi razširitve podvoza ob gradnji avtoceste. Tudi po odprtju avtoceste je promet z vozili ob podvozu komaj možen zaradi ostrega ovinka in strmine, ki hi utegnila postati nevarna zlasti pozimi. Družba za državne ceste namerava tam zgraditi nov uvoz v naselje šele potem, ko bo podrto bližnje gospodarsko poslopje. Občina Naklo se je zaradi pritožb krajanov odločila, da bo kranjsko cestno podjetje znižalo klanec in ga tudi asfaltiralo. • S. Saje Za ribensko šolo 60 milijonov? Bled - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na zadnji letošnji seji. V osrednji točki dnevnega reda bo obravnaval osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki za razliko od prvega predloga predvideva denar tudi za posodobitev podružnične osnovne šole v Ribnem. Občina naj bi za šolo zagotovila 60 milijonov tolarjev, pričakujejo pa tudi pomoč države - 26 milijonov tolarjev od ministrstva za okolje in prostor za popotresno sanacijo stavbe in 7,3 milijona tolarjev prispevka ministrstva za šolstvo in šport. Z naložbo naj bi začeli prihodnje leto in jo dokončali v letu 2002, manjkajoči denar pa bi občina zagotovila z rebalansom proračuna 2001 ali v proračunu za leto 2002. Poleg proračuna so na dnevnem redu še osnutek šestletnega naložbenega načrta in spremembe ureditvenega načrta za Zgornje Gorje, svet pa bo sklepal tudi o soglasju k imenovanju Draga Finžgarja za direktorja Komunale Radovljica. • CZ. Zbiranje podpisov za bolnišnico Jesenice, 18. decembra - Na Radio Triglav so se pred štirinajstimi dnevi odločili, da začnejo zbirati podpise podpore za ohranitev ginekološko-porodniškega oddelka na Jesenicah. Že nekaj let se v zdravstvu pojavljajo težnje, da bi ukinili ginekološko-porodniški oddelek na Jesenicah in ga preselili v Kranj, s Čimer pa se na Jesenicah nikakor ne strinjajo, saj oddelek zelo dobro dela, sprejema priznanja, razen tega pa je obstanek tega oddelka na Jesenicah tudi strokovno utemeljen. Porodnice imajo namreč le v bolnišnici, kakršna je jeseniška, ob morebitnih zdravstvenih zapletih takoj zagotovljene vse ostale zdravstvene storitve - tako porodnice kot dojenčka. Številni poslušalci Radia Triglav so že izrazili podporo jeseniški bolnišnici, saj so na radiu sprejeli že okoli 500 mnenj proti ukinitvi oddelka na Jesenicah. • D.S. Praznični natečaj za lepo okrasitev Jesenice, 18. decembra - Jeseniške novice, ki izhajajo ob koncu vsakega meseca kot redna priloga Gorenjskega glasa, so v zadnji letošnji številki razpisale praznični natečaj za najlepše okrašeno hišo, gostišče, poslovni lokal in balkon. Jesenice so že nekaj let ob božičnih in novoletnih praznikih zelo lepo okrašene in osvetljene s tisoče belimi lučkami, za kar vestno skrbi jeseniška občina. Predvsem center mesta je zgled lepe okrasitve, za kar skrbi družba Čarni, ki ima koncesijo za vzdrževanje javne razsvetljave. Da pa bi tudi zasebniki še bolj okrasili pročelja svojih hiš, so se pri Jeseniških novicah odločili za praznični natečaj. Posebna strokovna komisija bo ob koncu decembra pregledala mesto in okolico in najlepše okrašenim podelila vredne nagrade. Prva nagrada je barvni televizor, ki ga poklanja družba Plinstal, d.d. Komisija pa zbira tudi predloge posameznikov, ki naj opozorijo na lepe okrasitve. Predloge lahko pošh'ejo na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj - s pripisom "za lepo okrasitev Jesenic". • D.S. Jeseniški svetniki o proračunu Jesenice, 18. decembra - V četrtek, 21. decembra, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo v drugi obravnavi sprejemali občinski proračun za prihodnje leto in razpravljali o več predlogih odlokov: o komunalnih taksah, o odlaganju komunalnih odpadkov, o cenah storitev vzdrževanja cest in drugih javnih površin, o statutu občine, o ureditvenem načrtu športnega parka Podrnežakla in o poslovniku o delu občinskega sveta. Na dnevnem redu je tudi več predlogov pravilnikov, med drugim tudi pravilnik o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in kmetijstva. • D.S. Pridobili še šest snežnih topov Bohinjska Bistrica - V podjetju Kobla - Žičnice, turizem, gostinstvo so po stečajnem postopku podjetja Planum Radovljica aprila letos dokončno postali lastniki smučarskega centra Kobla. Kot je povedal direktor Ciril Kosetj, so se letos veliko ukvarjali z vzdrževanjem naprav, pridobili pa so še šest snežnih topov (skupno jih imajo dvajset), kar jim bo omogočilo, da bodo skupaj z ostalimi že v dokaj kratkem času lahko zasnežili štiri petine smučišča. Večjo naložbo načrtujejo v prihodnjem letu, ko bodo postavili novo, 1.400 metrov dolgo dvosedežnico, s katero bodo še povečali zmogljivost centra, hkrati pa pridobili deset hektarjev novih smučišč ter poligon za vadbo in tekmovanja. Cene smučarskih kart bodo letos za K) odstotkov višje kot lani. Dnevna karta za odrasle bo 3.500 tolarjev in za otroke 2.600, dopoldanska in popoldanska pa 2.800 oz. 2.200 tolarjev. V predprodaji, ki bo trajala do začetka sezone, so karte za 15 odstotkov cenejše. • CZ. Radovljiški župan prvič sklical svet modrih Modri za modro politiko Mnenja članov sveta modrih bodo občinski upravi v pomoč pri pripravi predlogov za odločanje v organih občine. Radovljica - Radovljiški župan Janko S. Stušek je že avgusta napovedal, da bo ustanovil svet modrih kot nekakšen posvetovalni organ, v katerem bodo ljudje, ki so s svojim delom, znanjem in izkušnjami zaznamovali razvoj krajev ali dejavnosti v občini. Županje proti koncu leta obljubo izpolnil in v sredo prvič sklical svet modrih. Svet naj bi štel enaindvajset Blaž Vogelnik in Dolfe Vojsk, ljudi, zaenkrat pa je sodelova- Za predstojnico sveta modrih nje potrdilo štirinajst znanih občank in občanov. Medtem ko sta se Mitika Puc in Slavko Avsenik opravičila, so se ustanovnega sestanka udeležili Marko Bezjak, Martin Erkla-vec, Damjan Hafner, Franc Jere, Jože Jesenko, Marija Ko-man, Pavel Noč, Anton Pfajfar, Anton Pintar, Janez Smole, so izvolili Marijo Koman, ravnateljico Srednje gostinske šole v Radovljici in na nedavnih državnozborskih volitvah tudi najuspešnejšo radovljiško kandidatko za poslanko. Kot je povedal župan Janko S. Stušek, bodo člani sveta obravnavali pomembna vprašanja iz življenja in dela občine. njihova mnenja pa bodo občinski upravi v pomoč pri pripravi predlogov za odločanje v organih občine. Na prvem sestanku jih je seznanil s problematiko izgradnje avtomobilske ceste od Vrbe do Peračice, pri tem pa je poudaril, da je sprejemljiva samo poglobljena izvedba ceste in brez cestninske postaje. Člani sveta so v celoti podprli stališča občinskega sveta, zelo kritični pa so bili do vladnega mnenja, ki je v marsičem v nasprotju z željami in potrebami občine. Pri nalogah na področju komu- nalne infrastrukture so v občini v ospredju odpravljanje težav pri oskrbi s pitno vodo v nekaterih delih občine, urejanje kanalizacije, plinifikacija, gradnja čistilne naprave in dolgoročna rešitev problema ravnanja z odpadki. Direktor občinske uprave Jože Rebec je članom sveta predstavil delovanje občine in njenih organov ter organizacijo občinske uprave, ki jo bodo prihodnje leto spremenili-V upravi je zaposlenih 25 delavcev, vendar zaradi povečanja obsega dela razmišljajo še o treh novih sodelavcih. • CZ. 12 tisoč ton odpadkov na Malo Mežaklo Odpadki po višji ceni Jeseniška občina naj bi podaljšala pogodbo za odlaganje odpadkov na deponijo na Malo Mežaklo za sosednje tri občine: Radovljico, Bled in Bohinj. V prihodnje na Malo Mežaklo le reciklirani odpadki. Jesenice, 18. decembra - Junija letos so jeseniški svetniki soglašali s tem, da se s sosednjimi občinami Radovljica, Bled in Bohinj sklene aneks k pogodbi o deponiranju komunalnih odpadkov na Malo Mežaklo in sicer še za šest mesecev. Sosednje občine nimajo možnosti odlaganja, zato morajo podaljšati pogodbo. Pogodba se izteče 17. januarja prihodnje leto, sosednje občine pa so z jeseniško začele z dogovori o odlaganju odpadkov za naslednje obdobje, kajti na svojem območju še vedno nimajo realnih možnosti za odlaganje oziroma za sortiranje odpadkov. Na Jesenicah se strinjajo s podaljšanjem pogodbe, vendar pod nekaterimi pogoji. Sedanja cena 150 nemških mark za tono odloženih odpadkov se s podaljšanjem pogodbe poviša za 20 odstotkov, torej na 180 nemških mark za tono. Povišanje gre na račun odškodnine za obremenjevanje okolja zaradi ustvarjanja odpadkov ter višjih stroškov obratovanja deponije. V ceno so vključeni stroški ravnanja z odpadki in investicijski stroški za nadomestno izgradnjo depo-nijskega prostora. Davek na dodano vrednost ni vštet v ceno, tudi niso v ceno všteti morebitni stroški zaradi tehnoloških zahtev, ki bi terjale spremenjeno tehnologijo ravnanja z odpadki. Količina odpadkov za podaljšano obdobje za vse tri občine je skupaj 12 tisoč ton, v razmerju 51 odstotkov občina Radovljica ali 6120 ton, 33 odstotkov občina Bled ali 3960 ton in 16 odstotkov občina Bohinj ali 1920 ton. Po tem obdobju naj bi praviloma na deponijo Mala Mežakla vozili le še reciklirane odpadke, v nasprotnem primeru se bo cena povišala. Ob tem pa je podaljšanje pogodbe možno le še za dve leti. Nadaljnji dogovori bodo odvisni od projektov reciklažnih dvorišč, za kosovne in ostale nenevarne odpadke bodo sklenjene pogodbe za vsak primer posebej. Lastnici deponije Mala Mežakla sta tudi sosednji občini Žirovnica in Kranjska Gora, vendar le v manjšem deležu. Jeseniška občina jima predlaga možnost samostojnega razpolaganja s svojim deležem, kajti deleži so zdaj določljivi tudi v naravi. O tem se s sosednjima občinama še niso uspeli dogovoriti, vendar nadaljnji dogovori še potekajo. Občina Jesenice in tudi ostali dve občini, ki sta solastnici, naj bi torej začasno dovolili sosednjim občinam odlaganje, vendar deponijski prostor varčujejo, saj na Mali Mežakli ni neomejenih možnosti odlaganja. Zato v prihodnje zahtevajo, da se na deponijo vozijo le reciklirani odpadki. • D.S. Bliža se začetek smučarske sezone Nov smučarski center pod Poncami Kranjska Gora, 18. decembra - Začetek kranjskogorske smučarske sezone bo ob koncu tega tedna, ko bodo slovesno zavrteli najnovejšo sedežnico Dolenčev rut. V Ratečah raste nov smučarski center pod Poncami, v katerega investira holandska družba. V Kranjski Gori so začetek letošnje zimske sezone načrtovali za minuli vikend, vendar so zaradi pomanjkanja naravnega in kompaktnega snega začetek sezone preložili na konec tega tedna. Ob začetku sezone namreč pripravijo vrsto zanimivih prireditev, tudi baklado za hotelom Larix, predvsem pa otvoritev smučanja. Letos naj bi bilo še posebej slovesno, saj so žič-ničarji ob otvoritvi nove pridobitve - sedežnice Dolenčev rut -načrtovali tudi en dan smučanja zastonj, kar naj bi privabilo številne smučarje. Žal pa narava ni bila naklonjena, saj ni naravnega snega in tudi ohladilo se ni toliko, da bi lahko začeli delati številni snežni topovi, ki so povsem pripravljeni za kompaktni sneg. Minuli konec tedna pa so zaradi nižjih temperatur že začeli zasneževati smučišča - delalo je 60 topov in "žiraf" od Kranjske Gore do Podkorena in Planice. Tudi v Tamarju so že potegnili tekaške proge. Kranjskogorski hoteli se počasi odpirajo, kajti prihaja vrhunec zimske sezone in najbolj množičen obisk turistov v zimski sezoni. Praznični decembrski dnevi ponavadi privabijo številne domače in tuje goste, tako da je v centru Kranjske Gore kar težko dobiti sobo, medtem ko je v drugih krajih, kot so Podkoren, Rateče ali Gozd Martuljek še mogoče dobiti prenočišče in penzionske storitve. Za kranjskogorsko zimsko turistično sezono pa ni pomembno le komercialno smučišče ob sodobni žičnici Dolenčev rut, ki bo razsvetljeno tudi ponoči, ampak je dopolnilna ponudba tudi novo smučišče v Ratečah, na pobočju pod Poncami. Smučišče bo oživelo po 36 letih prekinitve, saj je bilo pod Poncami že nekdaj smučišče. Tam postavlja Športni center Rateče, d.o.o., dve krajši vlečnici in brunarico, uredilo pa je dostopno cesto in parkirišče. Na smučišču bo posebej urejen teren za sankanje in spuščanje z zračnicami. V programu imajo še eno dvosedežnico, ki naj bi jo postavili v naslednjih dveh letih. Rateško smučišče se razprostira na 12 hektarih površine in ima možnost zasne-ževanja s kompaktnim snegom. Namenjeno je rekreativnemu smučanju, vsa investicija pa je vredna 4*5 milijona nemških mark. Investira holandska družba Horizonte Venture Management, ki ima sedeže v Holandiji in na Dunaju, v Ljubljani in v Sarajevu. • D.S. PRI NAd PO&Ul^o Jeseniška družba kupuje v Kranju Plinstal kupil kranjsko plinarno Jesenice, 18. decembra - Jeseniški Plinstal je kupil Plinarno Kranj, kjer bo v prihodnje zgradil poslovno-trgovski center in kjer bo na veliko večjem prostoru kot na Jesenicah ponujal vse svoje dejavnosti. Gospodarska družba PLINSTAL, d.d., Jesenice je še mlada, vendar uspešna družba na področju vseh vrst strojnih instalacij. V Plinstalu je zaposlenih več kot trideset izkušenih delavcev, ki imajo bogate delovne izkušnje pri projektiranju in montaži hišnih in ostalih instalacij. Plinstal Jesenice je uspešno plinificiral več naselij: Jesenice, Javornik, Koroško Belo, Blejsko Dobravo, Kočno, Podmežaklo, vzdržuje plinovodno omrežje in naprave v jeseniški in v radovljiški občini, montiral je več kot 200 malih plinskih kontejnerjev UNP in plinskih trosil na področju Gorenjske. Delavci Plinstala so izdelali 600 hišnih priključkov za zemeljski plin v občini Jesenice s priklopom trosil, plinificirali naselje Log v Kranjski Gori, Moste v Žirovnici, obnovili instalacije v Žito Gorenjka Lesce, v hangarju v Zaki, na pošti v Begunjah, sanirali skakalni center Planica s strojnimi instalacijami in cevovodom za snežne topove in opravljali podobna dela še na veliko drugih objektih: na golfu Bled, v HE Moste, v Muzeju Jesenice, v jeklarni II, v sta-novanjsko-poslovnih centrih po Gorenjskem. Plinstal Jesenice pa je 11. decembra letos prevzel obrat Butan plina v Kranju, poznanega kot Plinarna Kranj, kjer bodo obdržali vse dejavnosti, ki jih imajo na Jesenicah. Vsi, ki so delali v Kranju, bodo obdržali zaposlitev, v prihodnje pa v Kranju nameravajo še širiti svojo dejavnost in zgraditi poslovni center in poveča-ti število zaposlenih. Tako bodo kupci v Kranju na enem mestu dobili ponudbo z energetskega področja. • D.S. IZ GORENJSKIH OBČIN Najstarejša Kranjčanka Ivana Novak v nedeljo dopolnila 101. leto Čila, bistra in duhovito nagajiva Primskovljanka Na lanskem praznovanju stoletnice je župana Mohorja Bogataja povabila na "randi" ob 101. rojstnem dnevu, v petek pa je sprejela županovo povabilo na otvoritev obnovljene Jezerske ceste. Kranj, 19. decembra - Ivana Novak iz Tomažičeve ulice je najstarejša Kranjčanka. V nedeljo je dopolnila 101. leto, praznovati pa je začela že v petek, ko so ji prišli voščit kranjski župan Mohor Bogataj, njegova šefica protokola Nada Bogataj Kržan, predsednik kranjskega društva upokojencev Marjan Prinčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Ione Zupan ter Helena in Stane Kalan iz krajevnega in območnega odbora Rdečega križa. Goste je, kot vedno, pričakala dobro razpoložena. Kljub visoki starosti je na videz drobna in nebogljena Ivana Novak še presneto čila ženska. Ob radiu je na tekočem z vsem, kar se dogaja doma in po svetu, rada se sprehodi v pritličje do sina Franca in snahe Fani, rada gre okrog hiše na zrak in klepet s katerim od sosedov. Z njo živi hčerka Terezija, ki skrbi tudi za "zdravo" prehrano. "Rada bi jedla "špeh", pa mi ga ne dajo, ker menda ni zdravo," se hudu-je med smehom. Hči pritrdi, da mama res najraje je tisto, kar naj ne bi. Tudi zdravi se najraje s kakšnim domačim zvarkom, prizna sama, denimo, s pcli-novim. Fani naredi tudi odličen borovničevec. Ivana pogreša predvsem dober vid, da bi lahko brala časo- pise, gledala televizijo. A pri stoenem letu se pač ne smeš preveč pritoževati. Obiska kranjskega župana Mohorja Bogataja in drugih gostov je bila v petek iskreno vesela. Nobene zadrege ni bilo v njej, klepetala je o svojih dogodivščinah in radodarno delila nasvete. "Ne smete se živcirati, sekirati, pa bo," je med drugim svetovala županu. Ta jo je povabil na otvoritev obnovljene Jezerske ceste in Ivana Novak je povabilo kajpak sprejela. Ne bo se še dala, ne. Odraščala je v Šentvidu pri Domžalah, pri devetnajstih prišla v Kranj k teti in delala pri tedanjem trgovcu Adamiču, spoznala bodočega moža Franca, na katerega pa je mora- la čakati dolgih devet let. Šele ko je v časopisu nalašč objavila ženitni oglas - tedaj je bila zaposlena pri zagrebški plemkinji Rukavini - seje omahljivi Franc zdramil in jo zasnubil. Po poroki sta živela v Novem Sadu, on je bil namreč železničar, kjer sta se jima rodila Franc in Terezija. V začetku vojne sta se vrnila v Kranj, med vojno pa je Ivana tudi ovdovela. Leta, koje sama skrbela za otroka, so bila najtežja. A ju je lepo spravila h kruhu. Potem si je večkrat privoščila kakšno potovanje z vlakom. Z njim je prekrižarila vso nekdanjo Jugoslavijo. Zdaj potuje ne več, ima pa lepe spomine na kraje in ljudi, ki jih je spoznala. Spomine in izkušnje rada deli z drugimi, zato v njeni družbi nikoli ni dolgčas. Ob slovesu je županu Bogataju še zaupala, da vsak dan moli zanj, da bi bil dober "predsednik". Čestitki ob 101. rojstnem dnevu se z željo, da bi bila še dolgo zdrava in nasmejana, pridružuje tudi Gorenjski glas. • H. Jelovčan, foto: A. Korenčan V občini Naklo so dobili osnutek proračuna za leto 2001 Največ denarja za investicije Vsi prihodki v prihodnjem letu še niso znani, vendar naj bi pokrili za skoraj 493 milijonov tolarjev načrtovanih odhodkov. Naklo, 19. decembra - Več kot polovico denarja bodo namenili za gospodarsko infrastrukturo, od tega skoraj 227 milijonov tolarjev za razne investicije in investicijsko vzdrževanje. Do obravnave predloga odloka o proračunu, ki je predvidena konec januarja, bodo dejavnosti financirali po dva-najstinah letošnje porabe. Od porabnikov pričakujejo poročila o porabi denarja in programe bodočega dela. Ministrstvo za finance še ni dalo občinam izračunov primerne porabe v letu 2001 in predvidenega obsega finančne izravnave. Zato so pri pripravi osnutka proračuna v občini Naklo upoštevali le predvideno 5,7-odstotno rast cen. Kot je ugotovil župan Ivan Sluhu, bo le-ta po vsej verjetnosti višja, zato bo dejansko na voljo nekaj manj denarja od pričakovanj. Zaenkrat so načrtovali, da bodo imeli v letu 2001 dobrih 459 milijonov prihodkov. Ker letos še niso dobili nekaj manj kot 30 milijonov tolarjev odškodnine za delitev premoženja v nekdanji občini Kranj, bodo ta denar prenesli v prihodnje leto. Obenem pričakujejo nekaj denarja iz stečajne mase kranjskega podjetja Gradbinec in tudi iz drugih virov. Tako naj bi uspeli pokriti za več kot 492,7 milijona tolarjev odhodkov. Največji delež bo namenjen investicijam, zato so predvideno porabo na tem področju podrobno pregledali. Kar 52 milijonov SIT so rezervirali za nakup zemljišč, 50 milijonov za ureditev Glavne ceste v Naklem, 30 milijonov za izgradnjo kanalizacije na Kalu v Naklem, 24 milijonov za dograditev javnega vodovoda v Dolenji vasi v Podbrezjah in 20 milijonov za ureditev pločnikov v Zgornjih Dupljah. Kar precej besed pa so namenili izdatkom za kulturo in požarno varstvo. Pri prvem so jih motili visoki materialni stroški oddelka knjižnice v Naklem, zlas- ti za najemnino prostorov, pri drugem pa prispevek za delo Gasilsko reševalne službe Kranj. Med razpravo je predvsem svetnik LDS Viktor Poličar zahteval, da do priprave predloga odloka o proračunu gradivo dopolnijo tudi s poročili o porabi denarja in programi dela proračunskih porabnikov. Na zadnji letošnji seji so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v letu 2001. Potrdili so pogodbo med občino Naklo in tovarno Exoterm o uskladitvi vpisov v zemljiški knjigi z dejanskim stanjem, predloge o prodaji občinskih zemljišč in sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj ter povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč za leto 2001. Med drugim so se seznanili še s poročilom nadzornega odbora, ki ni odkril nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev. • S. Saje V petek so na Zlatem polju odprli nov varstveno delovni center Zrelostni izpit iz sociale Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladimir Dimovski, kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik kranjskega kluba Lions Ilija Bregar so v petek ob pomoči varovancev Milke in Luka simbolično odprli nov varstveno delovni center za odrasle, prizadete v duševnem in telesnem razvoju. Kranj, 19. decembra - Na ta veliki dan so tako varovanci kot njihovi starši in zaposleni v centru čakali dolga leta, celo desetletja. Velike zasluge za nov center ima nedvomno društvo Sožitje, ki je s pomočjo medijev končno uspelo prepričati najprej kranjsko občino in nato ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da stari prostori centra v nekdanjem marijanišču na Stritarjevi ulici v mestu, v stavbi podprti z gradbeniškimi puntami, resnično niso več primerni »iti glede varnosti niti ostalih sanitarnih standardov. ■j Občine Naklo, Preddvor, Šenčur, Jezersko in Cerklje ter v sedanjem mandatu končno tudi Mestna občina Kranj so za gradnjo novega centra preskrbele komunalno urejeno Zemljišče pri Osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem Polju, ministrstvo za delo, družino in Socialne zadeve pa je kot investitor gradnjo centra slednjič lahko uvrstilo v državni proračun. 5. novembra lani je takratni minister Anton Rop Položil temeljni kamen za nov center, ki ga je gradil škofjeloški Tehnik. Center, ki s svojima enotama v Tržiču in Škofji Loki omogoča varstvo in zaposlitev za okrog sto odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, letos praznuje 30. obletnico. V novi stavbi v Kranju je prostora za približno šestdeset varovancev, ki so težko čakali na široke, zračne, svetle in lepo opremljene nove prostore. Teh je več kot 1200 kvadratnih metrov, center pa je državo veljal okrog 240 milijonov tolarjev. Petkove slovesne otvoritve novega varstveno delovnega centra na Zlatem polju so se razen varovancev, zaposlenih in staršev udeležili tudi številni gostje, med drugimi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladimir Dimovski in Simona Škrjanc iz ministrstva, župani in donator-ji, s pozdravnim pismom pa je varovancem in zaposlenim v novih prostorih in v novem letu zaželela vse lej>o tudi prva dama Slovenije Štefka Kučan. Slavnostnih govornikov je bilo na petkovi otvoritvi kar nekaj. Direktorica varstveno delovnega centra Kranj Ivica Matko je zadovoljstvo zaradi novih prostorov prelila v zahvalo ministrstvu, občinam, društvu Sožitje in donatorjem, predsed- nik društva Sožitje Romano Grgorinič je novi center ocenil kot zrelostni izpit socialne družbe, kranjski župan Mohor Bogataj je dobršno mero zaslug za uspešno gradnjo centra pripisal direktorici Ivici Matko, minister dr. Vladimir Dimovski pa je med drugim dejal, da bo kranjski center v vse bolj razpredeni slovenski mreži centrov, ki jo "gradijo" tudi konce-sionarji, razen v Škofji Loki in Tržiču lahko ustanavljal enote še v drugih krajih, če bo to potrebno. Slavnostni program je povezovala Ajda Kalan, zapel je združeni zbor varovancev iz Kranja, Tržiča in Škofje Loke, navdušil pa je tudi vedno nasmejani Andrej Šifrer. • H. Jelovčan ZRCALCE, ZRCALCE.. S senčne strani Zdaj je že vsem v občini Medvode jasno, da bo izgradnja kanalizacije v občini in hišno priključevanje nanjo kar dobršen del 2h stoletja trd in zahteven oreh. Živahna razprava prav o tem je bila zaradi začetka gradnje kanalizacije na odseku Verje - Pirniče, ko so na zadnji seji obravnava/i osnutek proračuna za prihodnje leto. Ob različnih mnenjih, kolikšen prispevek naj bi prispeva/a gospodinjstva oziroma lastniki za priključevanje na kanalizacijo, je član sveta Anton lah rekel, da imajo tam čez, na senčni strani že od nekdaj izračunano, da prispevek v vrednosti desetletne porabe vode. "So ist, "je pribil Anton Lah. Član sveta Roman Lavtar pa je dodal: "es. Če smo že natančni." -Tako je - So ist es. Kranj - Delavci Cestnega podjetja so prejšnji teden z asfaltom zapolnili vrzeli v Zasavski cesti na Orehku, ki so nastale po vgradnji plinovodnega in kanalizacijskega omrežja. Asfalta je bit deležen tudi krak proti Osnovni šoli Orehek (na sliki), kjer gre te dni po štirih mesecih vendarle h koncu urejanje šolskega parkirišča. Plinovod in kanalizacijo trenutno gradijo po Cirilovi ulici, saj želi Mestna občina Kranj zemeljski plin čimprej pripeljati do šole in tako znižati visoke stroške ogrevanja. Cilj, da naj bi se to zgodilo še pred koncem leta, je na žalost zaradi izjemno zahtevnega terena pri izkopih propadel, dosežen pa naj bi bil še pred pomladjo, ko bo tudi za silo zakrpana Zasavska cesta predvidoma dobila končno asfaltno prevleko. • H. J. Mengeš, 18. decembra - Rdeči križ Mengeš in občina Mengeš sta pripravila tradicionalni prednovoletni sprejem za upokojence in starejše občane. V šoli v Mengšu so jim program pripravili učenci Osnovne šole Mengeš, predvsem zdravja in sreče v letu 2001 pa jim je zaželel tudi župan občine Mengeš. Tradicionalnega srečanja se je ob koncu tedna udeležilo več kot stodvajset starejših občanov. • A. Ž. Medvode za Log pod Mangartom Medvode, 18. decembra - Občinski svet občine Medvode je na seji v torek razpravljal o pomoči prizadetim v Logu pod Mangartom. Odločili so, da dva milijona pomoči namenijo iz proračunske rezerve. Član občinskega sveta Leopold Knez pa je opozoril, da je bila občinski upravi posredovana tudi vloga za pomoč Zgornji Savinjski dolini, kjer posledice hudih poplav in škoda iz začetka devetdesetih let še vedno niso odpravljene. Občinski svet bo o tem razpravljal na prihodnji seji, ki je sklicana za ponedeljek, 18. decembra. Takrat pa bodo med drugim obravnavali tudi urbanistično rešitev za izgradnjo golfskega igrišča z osemnajstimi igralnimi polji na prostoru Brezovec. • A. Ž. Medvode, 18. decembra - Godba Medvode je letos poleti praznovala 70-letnico obstoja in glasbene ustvarjalnosti, štirideset-članski kolektiv godbe, ki redno sodeluje na vseh prireditvah in svečanostih v občini Medvode, nastopa tudi v drdgih krajih. Konec tedna pa so godbeniki v domu Kkulturncga društva Svoboda Medvode pod vodstvom Jurija Cizeja pripravili tradicionalni novoletni koncert, ki so ga letos izvedli v okviru 70-letnice. Medvodčani so tokrat dvorano napolnili do zadnjega kotička. • A. Ž. KULTURA ureja: Igor Kavčič Izšel je Žirovski občasnik 30 ŠTEVILK V 20 LETIH Žiri - Trideset na pol in pet manj kot dvajset je petnajst. Prav na ta decembrski datum namreč vsako leto izide najmanj ena številka Žirovskega občasnika, kadar je namen je ta celo dvojna. Tokratna številka je jubilejna. O tem bržkone priča tudi obseg Žirovskega občasnika, ki ima tokrat več kot 270 strani. Uvodnik je po tradiciji, tako mu tudi gre, zapisal urednik Miha Naglic, svoje poglede na jubilej pa so v pisni ali v likovni obliki strnili tudi nekateri stalni sodelavci ŽO. Sledita pogovora z Jankom Smoletom in Jakobom Kokljem ter portreta Fdvarda Mlinarja in France Pečelin. Milena Miklavčič je to pot pisala o tem, kakšno je bilo otroštvo v Žireh pred 2. svetovno vojno in takoj po njej, izpostavljeni sta obe društveni obletnici. Muzejskega društva in Planinskega društva, Olga Vončina se je razpisala o razvojnih možnostih Žirovske pristave... Iz pisateljskih delavnic so tokrat v branje dani prispevki Matevža Pečelina, Jožeta Peternelja in Tončke Stanonik, pestri so tudi Odmevi, ocene in predstavitve, pisanje Janka Mrovljeta spominja na leto 1941, Marija Stanonik se spominja žirovskih učiteljic in slovenistk. V Žireh so v iztekajočem se letu izdali številne knjige in publikacije, ŽO so zanimale tudi tiste iz soseščine in še in še. Skratka, trditev "Žirovski občasnik več kot časnik - je cela knjiga", kar drži. • I.K. V Škofji Loki so že tridesetič podelili Severjeve nagrade PIHALNI ORKESTER TRZIC vabi na 9. tradicionalni BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki bo v TOREK, 26. DECEMBRA 2000, ob 19. uri v DOMU KRAJANOV V ŠENČURJU. Poleg orkestra nastopa - MAŽORETNA SKUPINA - Solista STANKO PRAPROTNIK - trobenta - MATEJA MEGLIC - sopran Za popestritev in dobro novoletno vzdušje, ki prihaja, bosta poskrbela skupina "Smeh" ter dedek Mraz, ki bo žrebal vstopnice in vas obdaril. Bogat kulturni program bo povezoval Jože Jerič. PRISRČNO VABLJENI! JU \ «>« Straus ..<> 1.1.2001. ob 19.url dvorana Bled a vstopnic: iO društvo Bled, tel.: 04 5741 122 )a Kompas Bled, tel.: 04 5741 515 jsfei glas Kranj, tel.: 04 201 42 00 VSE MLAJŠI DOBITNIKI SEVERJE VTH NAGRAD Med letošnjimi nagrajenci za igralske dosežke sta bila Gregor Bakovič, član SNG Drama iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, študentki dramske igre na AGRFT Iva Krajne in Mateja Pucko ter Jože Sodja za življenjsko delo na gledališkem področju za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih iz Bohinjske Češnjice. Tudi tokratno, že trideseto podelitev za leto 2000 sta organizirala Sklad Staneta Severja in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Škofja Loka v dvorani Loškega odra, pred njenim zvestim občinstvom. Redni profesor AGRFT in član Upravnega odbora Sklada Staneta Severja, Aleš Jan se je v uvodnem nagovoru zahvalil organizatorjem za vsakoletno uspešno izpeljavo projekta in nazorno predstavil lik igralca, potem ko pade zastor. Sledila je slovesna podelitev Severjevih nagrad, ki so tudi tokrat prišle v prave roke. Najmlajši nagrajenki, ki si delita študentsko Severjevo nagrado za dramsko igro sta Iva Krajne in Mateja Pucko, ki sta bili nad opaženim, doseženim in nagrajenim delom nadvse srečni. Študentka 6. semestra AGRFT Iva Krajne je z vlogo Jimene v Cor-neillcvem Cidu z izredno notranjo koncentracijo ustvarila zrel ženski lik, gradila je s kombinacijo glasu, gibanja in obvladovanja prostora, ter vseskozi ohranila stanje krhkosti in ranljivosti, pri čemer je presegla študijski nivo. Mateja Pucko je izstopala z vlogo Kraljične v tragediji Pierra Corneilla Cid, kije bila prvič uprizorjena pri nas, prav na odru AGRFT. Kot izrazno sredstvo pri upodobitvi je uporabljala predvsem občutljivo igro rok in obraza in posebno stilizirano hojo. S tem je prikazala Kraljično kot nežno in krhko v zasebnem življenju in na drugi strani kot zadržano, v strogem dvornem ritualu. Rafinirano je preigravala čustvena stanja zaljubljenosti, bre-zupnosti in odpovedi. Obe dekleti sta s svojima vlogama že vstopili v igralski poklic, v katerem sta že spoznali trdo, skoraj garaško delo, ki prinaša tudi zadovoljstvo in uspehe. Člani Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti so za letošnjega dobitnika Severjeve nagrade za življenjsko delo na tem področju predlagali Jožeta Sod-jo, ljubiteljskega igralca dramske skupine iz Bohinjske Češnjice, ki je že več kot štirideset let prisoten na gledaliških deskah ali kot on pravi gledališče je njegov drugi jaz. V dramski skupini je že dolga leta gonilna sila kjer sodeluje kot: organizator. režiser, scenograf in največkrat tudi kot glavni igralec z izjemnimi komičnimi vlogami. Med drugim je nastopal v vlogi Mojstra Petelina iz istoimenske komedije,Viteza pl. Ripafratto iz Goldonijeve Mirandoline, Ivana Krivca in Kremžarja iz Partljičevih komedij Slikar v Tolmunu in Ščuka, da te kap, v Jurčič - Govekarjevih Rokovn-jačih, v Marinčevi igri Poročil se bom s svojo ženo in v monodrami Pavla Lužana živelo življenje Luka De. Igralec mlajše generacije Gregor Bakovič je član SNG Drama iz Ljubljane in dobitnik Severjeve nagrade za igralske dosežke dveh izjemnih vlog: Ariela v Shakespearovem Viharju in Vla-dimirja v drami Čakajoč Godo-ta Samuela Becketta, velikem gledališkem mitu 20. stoletja v režiji Dušana Jovanoviča. Strokovna kritika je obe vlogi označila kot nesporni mojstrovini in priznava vrhunski delež Gregorja Bakoviča, saj je v njih moč prepoznavati tudi najgloblje bistvo današnjega sveta. Njegovo načelo je: ne pričakovati ničesar, ker le tako dobiš tisto, kar si resnično zaslužiš. Drugi nagrajenec v letu 2000 je gledališki igralec Gašper Tič, ki se nadgrajuje v Mestnem gledališču ljubljanskem in je navdušil občinstvo in kritike kar s tremi vlogami v pretekli gledališki sezoni. Prvo je odigral v Goldonijevi komediji Sluga dveh gospodarjev, kjer je upodobil lik Arlecchina v režiji Borisa Kobala, druga je bila vloga Andreja Smoleta v predstavi 1821, ki jo je režiral Zvone Šedlbauer in tretja je bila vloga Dalija v Johnsonovi Histeriji v režiji Mateje Koležnik. Mlad igralec je kos najrazličnejšim vlogam in se odlično znajde v sodobnih in klasičnih dramskih tekstih ter se s svojim talentom dviga nad povprečje z izjemnim občutkom za psihološke nianse. Najprej mu je uspešno predstavljene vloge potrdila publika in potem še strokovna žirija s podelitvijo dragocene Severjeve nagrade. Zadnji del večera je bil rezerviran za uprizoritev monodrame Dušana Jovanoviča Karajan C, v interpretaciji Branka Šturbeja, Severjevega nagrajenca leta 1984 še kot študenta AGRFT. • Iva Žigon Četrta premiera v GTČ VERIGA, OH TA SLOVENSKI NAROD V soboto so igralci gledališča Tone Čufar na Jesenicah premierno (v nedeljo je bila prva ponovitev) uprizorili Finžgarjevo Verigo, "ljudsko igro za vse slovenske čase". Navdušen aplavz občinstva je ogrel dvorano, priznanji za umetniška jubileja sta prejela Borut Verovšek in Klemen Košir. Drama Veriga, F. S. Finžgarja, je od prve uprizoritve pred več kot osemdesetimi leti sicer doživela ničkoliko ponovitev, kar pa ni zaustavilo "čufarjev-cev", da nč bi na oder postavili nekaj drugačnega. Bližjega današnjemu času, čeprav je tema, klasična. Slovenski "ever-green". "Našo čudno fobijo, zaprtost in nevoščljivost lahko združimo v stavku Slovenec Slovencu Slovenec. Naj se še tako sprenevedamo, nas ta spremlja že od nekdaj, od Finžgarjevega časa se ni prav nič spremenilo, lemu sledi tudi koncept predstave, ki je postavljena v tri obdobja, čas v začetku 20. stoletja, po 2. svetovni vojni in današnji čas. Kljub moderni preobleki smo ohranili Finžgarjev jezik, ki je zelo lep in vreden uprizoritve. Moram reči, da so se tudi igralci izredno potrudili, kar izpričuje tudi dober odziv publike," je bil po premieri zadovoljen režiser Andrej Sto-jan. Prenovljeni izvedbi primerna je bila tudi scenografija in kos-tumografija, katere avtorica je akad. slikarka Melita Vovk. "Pravzaprav je bil stalnica skozi celo predstavo le ded Primož. Vsi ostali so nastopali v različnih obdobjih. Prvo obdobje je bilo kot Gasparijeva razglednica, v drugem socializem z rdečo zvezdo, tretje obdobje pa današnji čas. Prepričana sem, da je publika temu z lahkoto sledila," je povedala Vovkova in dodala: "Glede na to, da sem sama precej časa porabila z oblikovanjem scene, moram reči, da mi je bila pri kostumih v veliko pomoč teaterska šivilja Danica Zemlja." V sceni, k temu lahko dodamo tudi glasbeno opremo, je bilo tako precej simbolike. "Z modernimi oblikami sem v zadnjem dejanju hotela pokazati tudi na etnografski propad slovenske vasi in propadanje lepih starih vrednot, kar pogosto povzroča neokusna modernizacija," je plastične stole in mize Jubilanta Klemen Košir in Borut Verovšek, v Verigi v vlogi Marka in Me jača. Klemen Košir, 25 odrskih let "Moja usoda je usoda teaterskega otroka. Mama me je vozila na vaje in tako sem že v otroštvu pretaknil gledališče po dolgem in počez. Ta je seveda še očetova muzika, tako da je bilo nastopanje na odru in ljudem dajati neke vrste sprostitev in zabavo, v naši družini nekaj vsakdanjega. Seveda sem vesel, da smo v gledališču dobili tudi krasno mlado ekipo, saj sem precej let vedno moral igrati mulca. Prav vesel sem, da sedaj pridem tudi do kakšne starejše vloge, no, pa tudi kakšen siv las se že pojavi. Vloga? Užival sem v vlogi očeta v komediji Ephraima Kishona, ki jo je leta '87 Miran Kenda dramatiziral v naš čas in prostor. Vlogo je tako rekoč napisal meni na kožo, igral sem pravzaprav samega sebe, Klemena Koširja. Ljudje so sprva mislili, da sem se na odru zmotil. Ko sem na koncu premiere, potern ko so se gledalci dve uri smejali, stal osvetljen na začetku odra in sem v igri izvedel, da se mije rodil 3,5 kilograma težak sin, sem tudi zares jokal. In ko so se prižgale luči v dvorani, so tudi gospe iz torbic vlekle ven robčke. Nepozabno." "iz Palmanove" razložila Melita Vovk. Aplavz občinstva ob koncu predstave je bil tokrat upravičen, saj so si ga igralci zaslužili predvsem z izvrstnim obvladovanjem jezika in vso potrebno spretnostjo, ki jo je nek-koliko neklasična Veriga zahtevala. Tako je Igor Škrlj v vlogi Drnolca, odlično uspel delati zdraho med Mejačem in Markom, ki sta ju uprizorila tokratna jubilanta Borut Verovšek in Klemen Košir. Sicer pa si priznanje zasluži celoten igralski ansambel, tako Jože Sodja (letošnji Severjev nagrajenec) v vlogi umirjenega deda Primoža in Henrik Lužnik v vlogi Tomažina kot mladi igralci, med katerimi sta posebej izstopali Brigita Horvat v vlogi Micke in njena gledališka mati Mina, uprizorila jo je Mateja Fabjan. V ostalih vlogah so nastopili še Lojze Ropret, Jasna Džombič, Irena Leskovšek, Franci Žnidaršič in Boštjan Smukavec. • Igor K., foto: Gorazd Kavčič Borut Verovšek, 40 odrskih let "Pravijo, da se z igralstvom zastrupiš. To res drži. Tako zame, kot za ostale igralce, to ni le popoldanski hobi, ampak neke vrste višji smoter v življenju. Vseh predstav se lotevamo z vso resnostjo in zavzetostjo. Sam sem imel srečo, da je moj profesor iz osnovne šole režiral v Čufarju in je v šestdesetih za oder rekrutiral tudi mene. On nas je učil lepega jezika, Bojan Čebul/ pa igre. To, da delamo s srcem pa je v nas igralcih samih. Vloge? Linhartov Matiček, pa Dizma v Samorogu sta mi zelo ostala v spominu, pa tudi mnoge druge, kdo bi se spomnil vseh. Tokratna, nekoliko pre-drugačena Veriga je zelo primerna tudi za mlade, mislim pa da bo všeč prav vsem, ki imajo radi gledališče." GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak Kranjska Planika na novi poti Letos v Planiki morda celo brez izgube Petnajst dni pred koncem leta predsednik uprave Milan Bajželj pravi, da bodo letošnje leto v najslabšem primeru končali s 400 milijoni tolarjev izgube. Kranj - Kranjska Planika, ki ima še vedno 1.265 zaposlenih, stopa po novi poti, odkar je predsednik uprave avgusta lani postal Milan Bajželj. V zadnjem času je v središču pozornosti predvsem odprtje Planikine prodajalne v Vojvodini oziroma prodor na srbski trg, kamor je krenila pogumno in med prvimi. Nov koncept sanacije že daje rezultate, saj bo Planika letošnje poslovno leto zaključila morda celo brez izgube, petnajst dni pred koncem leta tega z zanesljivostjo sicer še ne (norem reči, vendar v najslabšem primeru bo 400 milijonov tolarjev izgube, pravi Bajželj. K temu moramo seveda nemudoma pristaviti, da je imela Planika pred dvema letoma 2,5 milijardi tolarjev izgube in lani 1,5 milijardi tolarjev. "Na nedavnem posvetu o sodelovanju z ZRJ ste rekli, da se je prodor na srbski trg ujel s sanacijo Planike in je bil potemtakem nujen?" "Absolutno. Po eni strani je posledica premisleka, kje imamo možnosti, po drugi poguma, da nekaj narediš. Zdaj se tam dela posel, čez pol leta bo lahko vsak pameten." "Prodajalno in predstavništvo ste najprej odprli v Novem Sadu?" "Nismo šli naravnost v Beograd, temveč najprej v Novi Sad, pa v Črno goro, kjer smo prav tako že ustanovili svojo družbo. Na tujem imamo že več kot deset podjetij -dve na Hrvaškem, eno v Bosni, dve v Republiki Srbski, eno v Srbiji, eno v Črni gori ter na Poljskem in Češkem." "Kako so vas prejeli v ZRJ?" "Povsod smo naleteli na najboljši možni sprejem, nobene slabe izkušnje nimamo, ne s poslovnimi partnerji ne z državnimi organi^ne s politiki ne s carino in ne s policaji. Naklonjeni so nam, vsi so si prizadevali, da bi stvar uspela. Drugo pa je seveda vprašanje, kaj je objektivno možno napraviti." "Na posvetu ste rekli, da se na petnajstih lokacijah že dogovarjate tudi o vračanju premoženja?" "Dogovorjeni smo, da lahko uporabljamo objekte, ki so včasih pripadali Planiki. Lahko spet odpremo prodajalne ali napravimo kaj drugega." "So bili ti objekti sedaj prazni?" "V njih so bile prodajalne, večinoma s čevlji, vendar so jih prodajali drugi." "In tudi pri vračanju objektov so vam naklonjeni?" "Seveda, saj smo nekaj trgovin dejansko že prevzeli. Saj pravim, da nimamo nobenih slabih izkušenj." "Zakaj torej takšen strah, je napihnjen?" "O teh stvareh govorijo ljudje, ki jih ne poznajo." "Kakšen nasvet dajete drugim, ki se želijo podati na srbski trg?" "Vsaka firma ima svoje možnosti in perspektive, odločiti se mora vsak sam, če je volja, se najde pot. Ce je treba, se vedno najde način. V času popolnega embarga nam je v Ero Kranj uspelo preusmeriti vojaško tovarno v Zemunu, izdelovati so začeli električno orodje, imenuje se Era in še vedno deluje. Saj ne trdim, da je vse pametno, vprašanje je, kakšne so potrebe, rnožnosti in tveganje in kakšne so ugodnosti, potem tehtaš in se odločiš." "Zdaj pa prevzemi drugih podjetij v Srbiji?" "Nekatere oblike sodelovanja, v proizvodnji in trgovini, smo razvili že tako daleč, da smo pripravljeni tudi na to. Vendar za prevzeme razmere še niso dozorele, dokler ne bo normalizirana zakonodaja, v to ne bomo šli, tveganje bi bilo preveliko." "Kako pomemben je srbski trg, kakšna je razlika med nekdanjim in sedanjim?" "Zelo velika. Podobnost je le v tem, da je bil ta trg za Planiko pomemben že pred razpadom Jugoslavije, imel je približno de-set-odstotni delež. Za Planiko je danes pomemben na povsem drugačen način. Plani-kina prodajna mreža je bila včasih le podaljšek proizvodnje, sedaj so se stvari obrnile in posel narekuje proizvodnjo. Po-rnemben je položaj na trgu, celovit pristop do kupcev, v ozadju pa je razvoj, proizvodnja, ki mora dajati najboljšo kakovost Po najnižjih stroških." ''Na srbskem trgu čevlje prav tako prodajate po sedemdeset mark?" Predsednik uprave Milan Bajželj "Maloprodajna cena je približno enaka kot pri nas." "Tja torej ne prodajate stare 'šare'?" "Ne, tako delajo Italijani in drugi. Mi srbskega trga nikakor ne podcenjujemo, tam prodajamo dobre čevlje po pravi ceni." "In jih prodate, kupci torej želijo dobro blago?" "Dva trga sta - trg blagovnih znamk in trg nizkih cen. Na trgu nizkih cen nimamo kaj iskati, to je prekupčevanje, tam so zaslužki slabi. Trg blagovnih znamk se šele razvija, vendar že dobiš tudi najboljše čevlje." 'Tudi Mercator je na južne trge šel brez podcenjevanja, z enakim standardom kot doma. Planika je prisotna v vseh njegovih trgovskih centrih, ki so bili odprti v zadnjem času?" "Mercator pospešuje domače blagovne znamke, njegovi pogoji niso preprosti, predstavljamo dopolnitev njegovega prodajnega programa, zato sodelujemo. Mer-catorjev standard je visok, tudi na južnih trgih brez podcenjevanja, kar ustreza našemu konceptu." "Planika se je podala tudi na poljski in češki trg, kakšna je razlika z južnimi trgi?" "Velika, saj ima Planika na jugu tradicijo in ime, ki ga lahko ponovno izkoristimo, na poljskem in češkem trgu pa nas nihče ne pozna, začenjamo iz ničle, uveljaviti moramo blagovno znamko, kar ni lahko in poceni." "Kakšen bo letošnji poslovni rezultat Planike?" "Planika bo imela od nič do 400 milijonov tolarjev izgube. Petnajst dni je še do konca leta, zato še ne morem točno povedati, kakšna bo. Morda bomo letošnje leto zaključili brez izgube." "To je zelo dober rezultat?" "Znanstvena fantastika! Leta 1998 je izguba znašala 2,5 milijarde tolarjev, lani 1,5 milijarde tolarjev." "Ki ste jo že 'pospravili'?" "Počistili smo jo na zadnjem zasedanju skupščine, čeprav je bila Gorenjska banka proti temu." "Kolikšen bo letošnji promet?" "Približno 8,5 milijarde, lani je znašal slabih 8 milijard tolarjev." "Torej ni toliko večji, da zaradi tega ne bi bilo izgube?" "Prav tako bomo izdelali približno 1,4 milijona parov obutve, bistvo je v sestavi proizvodnje, kar nekaj milijonov mark bomo zaslužili Z enakim številom parov čevljev. Sprememba je očitna!" "Kako sodelujete z Alpino in Pekom?" "Sodelovati skušamo povsod, kjer je možno. Tudi v Mercatorjevih centrih drug poleg drugega odpiramo trgovine, v zadnjem času smo jih z Alpino v Sarajevu in Puli, s Pekom v Murski Soboti." "Ali koga moti, da so trgovine skupaj?" "Le majhne 'Slovenčke'. Več kot je prodajaln, boljša je ponudba." "V 'čevljarski ulici' skoraj zanesljivo kupiš čevlje?" "Natančno to." "Kako daleč je skupna prodajalna Peka, Alpine in Planike v ljubljanskem BTC?" "Mislim, da bi bilo dobro, če bi projekt uspel. Zaradi razmer v Peku je nekaj nezaupanja. Planika je pripravljena prevzeti vodilno vlogo, če Peko ne bi zmogel izpeljati." "Se tudi sicer dogovarjate o sodelovanju, je možno, da bi kdaj prišli skupaj?" "Če je volja lastnikov takšna, se lahko tudi združimo, nič nimam proti, vendar to ni najpomembnejše vprašanje. Vse uspešne regije, v Italiji, Španiji, imajo množico kooperacij, specializacij, ne glede na lastniško sestavo. Zavzemam se za sodelovanje na vseh področjih, ne samo na prodajnem, tudi na nabavnem, pri specializaciji proizvodnje, v razvoju itd. Vse je možnost. Gorenjska bi bila lahko čevljarska regija, zakaj v odprti Evropi brez meja ne bi tako delovali. Navsezadnje do italijanske regije ni daleč, vsak dan se lahko pelješ tja in urediš stvari." "Kako to sprejemajo v Peku, Alpini?" "V začetku smo se predsedniki uprav sestajali enkrat mesečno in se dogovarjali o sodelovanju, predvsem na prodajnem področju, ha drugih se še nismo." "Kako ocenjujete razmere v Peku?" "Ne bi jih ocenjeval, želim jim vse najboljše. Nekaj časa sta se predsednika uprav Peka in Alpine zmerjala po časopisih, to je za majhne ljudi. Uspeh želim obema, to ne predstavlja nobene ovire za Planiko." "Skupščina se je strinjala s prodajo nepotrebnega premoženja, boste tovarno prodali?" "Nobena stvar še ni zaključena, pogovori lepo potekajo, določili smo, kaj je možno prodati, sedaj gre za vprašanje kdaj in po kakšni ceni." "Koliko je zanimanja za nakup?" "Dovolj." "Tudi za celotno tovarno?" "Za celoto in za posamezne dele. Nismo pa se še odločili, kaj bomo naredili." "Koliko prostorov ne uporabljate?" "Ne potrebujemo jih približno 20 tisoč kvadratnih metrov, vseh skupaj je 32 tisoč kvadratnih metrov." "Če jih boste prodali v celoti, se boste preselili drugam?" "Pripravljene imamo tudi takšne načrte. Morda bomo prodali le prostore, ki jih ne potrebujemo, ali pa bomo ostali v najetih, nič še ni odločenega." "Kakšne načrte ima Planika?" "Z znanimi blagovnimi znamkami razvijamo višje oblike sodelovanja, to niso več dodelavni posli, ampak razvijamo večino tipov čevljev, kijih izdelujemo, imamo tudi prodajne pravice za priznane blagovne znamke, kot so Mcfisto, Mcindcl, Uvex in sicer za celotno znamko. Tako prodajamo celoten Uvexov program zaščitne opreme, čeprav izdelujemo le zaščitne čevlje. Razvijamo lastne prodajne poti, zlasti maloprodajno mrežo, ki določajo obseg proizvodnje. Bistveno je, da Planika vse oblike poslovanja obvladuje sama, saj bomo tako lahko na trg vstopili s celovitimi storitvami za pomembne kupce. Včasih je proizvodnja prinašala dobiček, sedaj niti slučajno ne več. Danes jih prinaša maloprodajna mreža, v nekaj letih jih ne bo več, saj bo samo še instrument za zadržanje tržnih deležev. Do izraza bodo prišli celoviti, globalni načini delovanja, zato že sedaj pripravljamo projekte, ki bodo čez nekaj časa zelo pomembni. Razvijamo ga na področju zaščitne obutve oziroma zaščitne opreme, vsega pa seveda še ne smem povedati." • Marija Volčjak V Sloveniji izčrpane vse pravne možnosti Varčevalci banke Les gredo na evropsko sodišče Oškodovani varčevalci "Elanove banke" so se odločili, da pravico poiščejo na evropskem sodišču. Kranj - Zveza potrošnikov Slovenije je sporočila, da se je odbor oškodovanih varčevalcev banke Les odločil, da bo uveljavljanje svojih pravic nadaljeval na evropskem sodišču. Zavrnjena je bila namreč ustavna pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča, da država varčevalcem banke Les ni dolžna povrniti hranilnih vlog. Z odločitvijo Ustavnega sodišča se je za oškodovane varčevalce banke Les po sedmih letih zaključilo pravdanje na slovenskih sodiščih in izgubili so vse pravne možnosti, da bi jim država povrnila izgubljene prihranke. Vendar se je odbor oškodovanih varčevalcev odločil, da postopke nadaljujejo na evropskem sodišču, s čimer se je strinjala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki jim že od leta 1993 pomaga pri uveljavljanju pravic. Tako so se odločili, ker naša sodišča v dolgotrajnem postopku niso enako tolmačila zakonodaje oziroma so različno utemeljevala razloge za izključitev odgovornosti države. Zato so oškodovanci prepričani, daje bila s sodno odločitvijo kršena njihova ustavna pravica do povračila škode in ustavno načelo pravne in socialne države. Oškodovani varče- valci poudarjajo, da niso investirali v vrednostne papirje niti denarja niso posojali, ampak so denar položili kot hranilno vlogo na hranilno knjižico. Za celostne vloge na hranilnih knjižicah pa še vedno jamči država. Oškodovani varčevalci so svoje prihranke zaupali družbi Les, kije bila na kranjskem sodišču registrirana kot hranilnokreditna služba. Težave z izplačili vlog so nastale zaradi stečaja Elana, saj je bila banka les poslovno povezana z njim in mnogi so ji pravili kar "Elanova banka". Varčevalci so ostali praznih rok, ker je država zavzela stališča, da sodnik pri registraciji ni napravil napake, čeprav je dovolil registracijo zbiranja hranilnih vlog, celo deviznih. Prav tako družba Les zaradi neizpolnjevanja določenih pogojev ni bila registrirana kot hranilno kreditna služba in zato za izplačilo hranilnih vlog ne jamči država. Sodišče je tako odločilo, da državi ni potrebno izplačati odškodnine. Oškodovani varčevalci banke Les ne odnehajo, pri tem jih podpira Zveza potrošnikov Slovenije. Z zanimanjem torej pričakujemo, kako se bodo odločili evropski sodniki, verjetno ne prav kmalu, saj imajo tako kot naši veliko dela. • M.V. Merkur odprl center v Luciji Kranj - Merkur je minuli petek v Luciji odprl trgovski center Merkur Dom, ki je že sedemindvajseti v Merkurjevi verigi prodajaln in centrov po Sloveniji. V novem centru v Luciji je dva tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, naprodaj je približno 20 tisoč izdelkov. Zaposlitev je dobilo 23 ljudi, naložba je veljala 480 milijonov tolarjev. V Merkurju odprtje novih trgovskih centrov spremlja donatorska akcija "Odprta dlan za dober dan", tokrat to milijon tolarjev podarili Centru za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu. Slovenica v Kamniku Kamnik - Zavarovalna hiša Slovenica je v četrtek, 14. decembra, odprla novo poslovalnico v Kamniku, na Maistrovi ulici v samem središču mesta. Nova poslovalnica bo pokrivala območje Upravne enote Kamnik, kjer želi Zavarovalna hiša Slovenica svoje storitve približati zavarovancem. V poslovalnici bo moč skleniti vsa zavarovanja, ki jih ponuja Slovenica, trenutno je najbolj aktualno dodatno pokojninsko zavarovanje - Pokojninski steber Slovenica, ki ga Že uspešno tržijo po vsej Sloveniji. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE objavlja POGOJE 32. AVKCIJE TRIMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC in 8. AVKCIJE ŠESTMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC ki bo v petek, 22. 12. 2000, v času od 13.30 do 14.00 ure Razpisana emisija 32. serije trimesečnih zakladnih menic z oznako RSTZM032290301 znaša 3.100.000.000,00 SIT oziroma 300.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Razpisana emisija 8. serije šestmesečnih zakladnih menic z oznako RSSZM008280601 znaša 2.000.000.000,00 SIT oziroma 200.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Obrestna mera trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic se bo oblikovala na podlagi cene, določene na avkciji. Vplačilo na avkciji sprejetih naročil trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic bo 28. 12. 2000. Republika Slovenija jamči za izplačilo 32. serije trimesečnih zakladnih menic, ki bo 29. 3. 2001, in 8. serije šestmesečnih zakladnih menic, ki bo 28. 6. 2001. Vlagatelji lahko svoja naročila za nakup trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic posredujejo preko naslednjih pooblaščenih vpisnikov: Abanka (01/471 82 04); Bank Austria Creditanstalt (01/477 78 53), Banka Vipa (05/338 53 02), Factor banka (01/437 76 13), Nova kreditna banka Maribor (02/229 23 22), Nova Ljubljanska banka (01/476 52 06), SKB banka (01/471 54 90). Podrobne informacije dobite pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance, Zakladnica - Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna, Beethovnova 11, 1502 Ljubljana, telefon: 01/478 65 55, 01/478 63 34, 01/478 62 31, telefaks: 01/425 70 66, e-mail. majda.vrhoec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs,si, primoz.dolenc@mf-rs.si, spletna stran: http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html. MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA Na Primskovem nastaja kranjsko trgovsko središče Dolnov odprl trgovski center Kranj - Kranjsko podjetje Dolnov, ki se ukvarja s trgovino, proizvodnjo in inženiringom, je minuli petek na Primskovem odprlo trgovski center Dolnov s 3.600 kvadratnimi metri prodajnih površin. Prihodnji mesec bodo še nekoliko večjega odprli v Lukavcu v Bosni in Hercegovini. MEŠETAR Kranjski župan Mohor Bogataj je skupaj s Petrom Žihertom, direktorjem podjetja Dolnov svečano odprli nov trgovski center in oh tem dejal, da na Primskovem po zgledu ljubljanskega BTC-ja nastaja kranjsko trgovsko središče. Tam ho namreč v bližnji prihodnostLodprtih še nekaj trgovskih centrov. lokaciji. Podjetje Dolnov se je specializiralo za keramiko, njena proizvodnja poteka tudi v Italiji, pod blagovno znamko Dolnov. Njihov inženiring je lani s keramiko med drugim opremil nove prostore Droge Portorož in Moravskih toplic. Svojo de- javnost širijo tudi v Bosno in Hercegovino, kjer bodo januarja prihodnje leto odprli trgovski center s 4.600 kvadratnimi metri površin v Lukavcu. Načrtujejo tudi prodor na srbski trg, saj nameravajo v prihodnjih letih podvojiti prodajo. • M.V. Trgovski center Dolnov na Primskovem ne ponuja samo keramike, za katero se je v zadnjih letih specializiralo podjetje Dolnov, temveč tudi drugo bla- Sava Ti res na internetu Kranj - Družba Sava Tires se poslej predstavlja tudi na svetovnem spletu, kjer so poleg splošnih na voljo tudi podatki o posameznih izdelkih. Predstavitev družbe Sava Tires, ki je nastala po dogovoru kranjske Save in ameriškega koncema Goodyear ter izdeluje pnevmatike, je poslej v slovenščini na voljo tudi na svetovnem spletu. Predstavitev je razdeljena v splošni del in na predstavitev posameznih blagovnih znamk - Sava, Goodvear, Fulda in Debica. Pnevmatike so podrobno predstavljene in preverite lahko, katere so na voljo za posamezne tipe osebnih, poltovornih in tovornih vozil. Dodali so tudi koristne nasvete o pravilni uporabi pnevmatik. Inštitut za revizijo Ustanovljena finančna sekcija Kranj - Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je bila oktobra ustanovljena sekcija za poslovne finance, ki je pred kratim za vodjo odbora imenovala Živka Ber-ganta. Sekcija za poslovne finance ima svoj odbor, ki ga sestavljajo ugledni slovenski finančni strokovnjaki Živko Bergant, Andrej Cetinski, Meta Duhovnik, dr. Dušan Mramor in dr. Dušan Zbašnik. Sekcija želi povečati znanje o finančnem poslovanju in izboljšati njegovo kakovost ter povečati pripadnost Slovenskemu inštitutu za revizijo. V prihodnjem letu nameravajo privabiti večje število finančnikov in dejavno sodelovati pri razreševanju aktualnih problemov. Iz angleščine bodo prevedli kodeks pos-lovnofinančnih načel in napravili raziskavo o razvitosti financ v slovenskih podjetjih. go, saj so pod svojo streho privabili tudi druge trgovce. Kot se za pravo nakupovalno središče spodobi, so uredili tudi restavracijo. Petkova svečana otvoritev je privabila veliko obiskovalcev, direktor podjetja Dolnov Peter Žibert je dejal, da bi bil najbolj vesel, če bi se še večkrat vrnili. Podjetje Dolnov se je v enajstih letih hitro širilo in danes je po Žibcrtovih besedah vredno 15 milijonov mark. Nov trgovski center so zgradili predvsem z lastnimi sredstvi, posojilo ima le 20-odstotni delež, dodatno so zaposlili petdeset ljudi. Lani so prevzeli večinske deleže v Lesni-ni LGM v Celju in v Kranju in tako obstoječim trgovinah v Kranju in v Velenju dodali novi OSNOVNA SOLA SIMONA JENKA KRANJ Ulica XXXI: divizije 7a razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS; št. 12/96 - 53. in 145. člen ZOFVI). Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programska izhodišča za delovanje zavoda v naslednjem mandatu pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "razpis". Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v zakonitem roku. "Nore krave" zmanjšale odkup goved Vlada je na petkovi seji obravnavala informacijo o ukrepih, ki jih je doslej Slovenija sprejela, da bi domačo govedorejo in potrošnike zaščitila pred morebitno boleznijo norih krav (BSE). Čeprav v Sloveniji za zdaj ni ne pojava ne suma na to bolezen, je vendarle v zadnjem mesecu sprejela nekatere zaščitne ukrepe. Z vladno uredbo je v začetku meseca iz prehrane ljudi izločila nekatere organe in tkiva goved, prašičev, ovc in koz in v klavnicah uvedla obvezno ločeno zbiranje odpadkov, 12. decembra pa je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But podpisal še odredbo, s katero je prepovedal uporabo mesno kostne moke in ostalih derivatov sesalcev za krmljenje vseh živali, ki jih redijo za prehrano ljudi. Ker bo prepoved uporabe mesno kostne moke začasna, od 1. januarja do 30. junija prihodnje leto, se torej proizvodnja moke lahko nadaljuje, vlada pa je ob tem sklenila, da je pripravljena vso po dogovorjeni ceni odkupiti in jo skladiščiti do sredine prihodnjega leta. Minister mag. Franc But je ob tem tudi napovedal, da bo Slovenija do sredine prihodnjega leta uvedla sledenje govejemu mesu, kar pomeni, da bo iz vsakega kosa mesa razvidno tudi ime rejca. Prodaja govejega mesa je v zadnjem obdobju upadla od 20 do 30 odstotkov, odkup goved naj bi se zmanjšal za 30 odstotkov, izvoz v Italijo za polovico, v Makedonijo in na Hrvaško pa za četrtino. Ker ministrova odredba prepoveduje prodajo mesno kostne moke in drugih izdelkov iz odpadkov živali, ki so namenjene za izdelavo živil, v družbi Koto to razumejo kot prepoved proizvodnje. V takšnih okoliščinah razmišljajo tudi o možnosti, da bi v določenem obdobju preusmerili proizvodnjo, opozarjajo pa tudi, da bi bilo polletno skladiščenje mesno kostne moke in drugih izdelkov lahko problematično, saj bi bila nevarnost okužbe s salmonelo ali oksidiranja maščob. Državne podpore niso v nevarnosti Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je v soboto na občnem zboru Društva rejcev goved črno bele pasme zbranim rejcem še enkrat zatrdil, da izplačilo državnih podpor ni v nevarnosti, saj je denarja za to dovolj. Ministrstvo naj bi včeraj in danes izdalo še zadnje sklepe o izplačilu, tako da naj bi kmetje denar prejeli še letos ali morebiti v prvih januarskih dneh. Od skupno 43 tisoč zahtevkov za dopolnitev vlog so jih v roku dobili nazaj okrog 41 tisoč. Tudi v prihodnjem letu bodo nadaljevali z neposrednimi plačili na površino ali na žival, želijo pa si, da bi povečali podpore za poljščine na enotnih 54 tisoč tolarjev na hektar, povišali podpore za živali in ob prehodu z administrativnega na tržno določanje odkupne cene mleka uvedli tudi podpore za krave mlekarice. Če bodo uspeli, je odvisno predvsem od tega, ali jim bo v proračunskih pogajanjih uspelo za kmetijstvo zagotoviti še več denarja, kot ga je bilo letos. 0> J« CA a> t-i o O CA > oŠ ti ro c — o o ~° S N 00 o ■ ^ S S i *- o ;o a £ 43 ro S "S m > co Z O z g z UJ o S o 3 CM S1 •o .2 ■ co s'i . o 92. _TO CO -a oj o C O. "D •O UJ tr a > O a. < N 13 11 z x ž *>Č3 IS >o !>(/> H3 -O 5 a. N > O a i I o ro '<» B|8 •o ro o co o 0) S -n S1 > ^ f * o 03 — c cr ro ^ r> — CM CM CM E E E E ^> Is- 'cO in co '55 o o o O O o o O o" o o O* a o un tO lO ;o ar CD s> o co CM E O S" o O Q O o • o O O) o CO N 00 m ro-cM o —. CM ■Si E cd *j 25 w -o o *§ en m 03 »- CM CM E c CM E t a £5 "D 0 03 C c 1 I "5 o Sj O .5 co I s, °-~E 9 S Bb-g _, OJ 03 _Q •g i I > "I O z: o Ef JE-le o. 03 Z3 CD . - CL 03 c/) O < i Z < CD f= UJ >Q (/) CQ > O m O uj —' E ^ o z CL qj ZD Z z'S is u- S 5 O j (£ Z °- < < o 'U UJ r S* O C/) o O Z CM UJ 00 H" -j o y CO N > o z * NI »CO ■1 UJ co §1 < z O tJJ _ cc si cc °- %^ o o CL >o m O > 'O > CD CD CD $ m & —' o O •d- CM « S o T~ c 03 LO c ■>— ^ 0J JZ C C "C > :=, 03 CD 1 W O 03 £ C O 03 ■3 c 1^3 o m 3 2 03 oz ro S CO :g co -g II — w S S 2 S Z -6 ^ o CO CT co C .2. Q) g pj •o S 5 cm SI E J S 2 03 Id c o o? o •O Q. « § "O _o r: j«: 03 Z ro oj a '5 r- |j 0J C «i io-N C •o O 03 C ro .- oj >w X3 03 O to 5) c ii. o ^8 CD CM 0. u -I = > flj cn co M (A c T- ;o o xi o O CM N 3 2J > 03 o D. ■o d oj o S. O > CM o O- CM CM CM CM 1_ £ E > 2 •CO O -o Jo &| ro c: -o o o o. ^ 2 g 0 ;č3 S -° tO o II 1 *s c 2 >o Q. (0 N O 2 2 o. ro O) c oj || '° E t-: :u ro ro N C •o o ro cm o o a. '5) .ro n "8 2 o. 3 c 2 ro 2 2 > o. $i O CO Q I ro o o o "53 .E 5 >o ro * o 5 cd Cvi -S CNJ vjv qj ^ _w 3^ o "° 8 J — "S O w ^ E CD o ro1 ro o N O CD '« C C ro - is E ro .81 03 ~Z- CD _ g co ° s S-M ro ro o 2 o. = > -g o co o co £ E CD C ■o ro g. ro C O - 73 .ro^ ■g. § JJ ro co —1 c « "O ro o 1 % i a N XI o. ro M 5 co 3" CO o • ^% U •° £ _q ro o ^ 55 o. •o O O o o V° db cm iid ro •CZ) O POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak ZMAGA PIVOVARNE UNION Na Ljubljanski borzi se nadaljuje zmerno optimistično vzdušje. Potem koje prejšnji teden Slovenski borzni indeks prebil mejo 1740 točk, je v začetku tedna zopet padel pod to mejo, da bi v zadnjih dveh dneh tedna poskočil za odstotek in teden konča/ pri 1758,16 točke. Indeks pooblaščenih investicijskih družb po več kot dveh mesecih rasti malce stagnira, v zadnjih dveh dneh pa je vendarle pridobi/ slabe pol odstotka in v petek konča/ pri 1483,6 točke. Na uradnem trgu je največjo rast zabeležila delnica SKB banke, ki je narasla na 3000 tolarjev za delnico oziroma za dobrih 13 odstotkov. Rastje posledica ponovno obujenih govoric o Prevzemu, ki naj bi se po vzdušju med borzniki skoraj zagotovo zgodil konec januarja. Ime strateškega partnerja je zaenkrat še skrivnost. Do takrat pa bo delnica te banke podvržena špekuli-ranju. Zopet sta narasli delnici Leka in Krke, precej pa je pridobil tudi Istrabenz, verjetno zaradi vedno večje verjetnosti uspešne Prodaje Si.Mobila. Za skoraj dva odstotka so narasle tudi delnice Pivovarne Laško tn enotni tečaj Je po enem mesecu zopet nad 4000 tolarji. Kolinska je za 720 mio SIT od Slovenijavina kupila blagovne znamke Cockta, Jupi in Fresh. 550 milijonov je stala blagovna znamka, medtem ko ostalo odpada na opremo in know-how. Kup/jene pijače bo začela Kolinska tržiti že prihodnji mesec, polniti pa ji/i bo začela aprila. Slove-nijavino bo kupnino porabil za Poplačilo obveznosti iz prisilne Poravnave in za tekoče poslovanje ter so bo v prihodnjosti povsem osredotočil na vina. Pivovarna Union je zmagala v tekmi za nakup 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne in je zanj plačala štiri milijone mark. Podjetje seje tudi obvezalo, da bo v posodobitev proizvodnje vložilo Se tri milijone mark, dodatno pa bo bosanska pivovarna dobila še licence za Unionovo pivo pre-mium, lager pivo in multivita-minske sokove. V letu 1998 je pivovarna s 398 zaposlenimi proizvedla 450 tisoč hektolitrov pijače, v lanskem pa okoli 700 tisoč hektolitrov. Četrta največja slovenska banka A banka in trikrat manjša primorska banka Vipa sta podpisali pismo o nameri za združitev. Nova banka bi imela 6-odstotni tržni delež in bi postala tretja največja banka na trgu. Skupna bilančna vsota bi znašala 231 mrd SIT. Na izven borzne m trgu se je največ trgovalo z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Izjemno zanimanje je bilo predvsem za delnice Nikinih skladov, tako je Nika I naraste! kar za 44 odstotkov na skoraj 45 tolarjev, a nato do konca tedna padel na 35 tolarjev. Sklad Nika 2 pa je do petka pridobil skoraj 40 odstotkov. Tudi v teh dveh skladih se je očitno razplamenel boj za kontrolni delež. Rast se je konec tedna zopet okrepila, tako da vzdušje ostaja pozitivno in se pričakuje nadaljnja rast. Miha Pogačar Prostocarinske prodajalne Neobdavčene še tri mesece Kranj - Vlada je minuli četrtek za tri mesece podaljšala rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih, kar pomeni, da bodo normalno obdavčene po 31. marcu prihodnje leto. Poslanci o tem odločajo danes. Ukinitev prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih postaja vse bolj vroča (politična) tema. Vlada seje že odločila, da se morajo preoblikovali do konca marca prihodnje leto, vprašanje je, kako se bodo danes odločili poslanci, saj nemara ne bo dovolj glasov. ZLSD in SLS SKD namreč očitata LDS, daje vlada sprejela koalicijsko neusklajen predlog. Ukinitev prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih zahteva EU, na meji z Avstrijo jih je šestnajst in na meji z Italijo enaindvajset. Kaj se bo zgodilo z "djutiji" na meji s Hrvaško, kjer jih je enajst, in z Madžarsko, kjer sta dva, se vlada še ni odločila. Preoblikovanje v normalne prodajalne namreč zahteva EU, Slovenija ja to najprej obljubila za 1. julij 1998, nato je rok podaljšala do 1. januarja 2001 in sedaj do 31. marca 2001. il LIRIKA ODKUPUJEMO l/lSJJNltJb; Djuti na Ljubelju ima že novo tablo "Kompas shop' drugi menda še ne. Foto: S. Saje JF£ENICfc Tel C*4/%» 511 ^ K KAN) Td Uož,- 221 722 f "Djutiji" so imeli torej dovolj časa za preoblikovanje, nad čimer seveda niso navdušeni, saj 'kujejo' visoke dobičke. Ponovno opozarjajo, da bo izgubljenih 300 do 400 delovnih mest in da zagotavljajo več kot 28 odstotkov slovenskega deviznega turističnega priliva ter da bi morali rok za preoblikovanje še podaljšati. • IVI. V. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Žiri (UVG št. 13/2000) in Zakona o športu (Ur.l.RS št. 22/98), Občina Žiri objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa, ki so v javnem interesu v občini Ziri za leto 2001 I. Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, ki so organizirani po zakonu o društvih s sedežem v občini Žiri, in imajo večino članstva s področja občine, ter imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini - javni zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. II. V letu 2001 bomo sofinancirali naslednje programe športa: 1. programi športne vzgoje otrok in mladine v okvirni višini 1.280.000 SIT: a. športna značka b. šola v naravi c. tečaj plavanja d. osnove športne vzgoje e. tečaj smučanja f. tečaj teka na smučeh g. tečaj tenisa 2. dejavnosti klubov v okvirni višini 9.600.000 SIT: a. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni šport ter tekmovalni in kakovostni šport b. interesna športna vadba otrok, mladine in upokojencev netekmovalnega značaja (rekreacijska vadba) c. programi športa invalidov in upokojencev d. specifične športne panoge (planinci, taborniki, skavti, šah...) 3. razvojne in strokovne naloge v športu v okvirni višini 1.920.000 SIT: a. izobraževanje strokovnih kadrov b. organizacija športnih tekmovanj na nivoju občine za osnovne šole, mladino, študente, invalide in upokojence c. izredni športni dosežki d. promocijska dejavnost Dokončen obseg sredstev bo znan po sprejetju Proračuna Občine Žiri za leto 2001. III. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi pogojev in meril za vrednotenje športa v Občini Žiri. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci z območja občine Ziri in neprofitni izvajalci, ki so svoje Programe izvajali že v letu 2000. IV. Prijava na javni razpis mora vsebovati: - obrazec Poročilo o delu organizacije - fotokopijo odločbe o registraciji - fotokopijo pravil delovanja društva oz. statut - seznam kategoriziranih športnikov - plan dela in koledar športnih prireditev in akcij v društvu oz. organizaciji - koledar oziroma razpored tekmovanj in ligaških srečanj v občini, regiji, republiki - fotokopijo pogodbe, sklenjene s trenerji in strokovnimi kadri, ki redno vadijo vadeče skupine oz. tekmovalne selekcije v društvu oz. organizaciji - poimenski seznam kandidatov za strokovno izpopolnjevanje kadrov in program izobraževanja - pogodbe za uporabo in najem športnih objektov, ki jih uporablja društvo ali klub in niso v lasti občine - plan potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na športnih objektih s popisi in predračuni ter finančno konstrukcijo za objekte, katerih lastnik je društvo oz. organizacija V. Rok za prijavo Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje programov pod točko 1 - programi športne vzgoje otrok in mladine, ter pod točko 2 - dejavnosti klubov je do 20. 1. 2001. Za sredstva pod točko 3 lahko izvajalci programov kandidirajo tudi naknadno oz. medletno dokler sredstva niso pokoriščena. VI. Svoje prijave z zahtevanimi podatki pošljete na naslov: Občina Žiri, Trg svobode 2, Žiri, s pripisom: razpis šport 2001. VII. Strokovna služba zbere in obdela vloge ter pripravi predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun Občine Žiri. Predlog obravnava in potrdi komisija za šport ter o izbiri obvesti kandidata najkasneje v treh mesecih od zaključka razpisnega roka. VIII. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini. Žiri, dne 15.12.2000 Župan Bojan Starman, l.r. Dohodnina Poskrbite za olajšave Kranj - Davčno leto se izteka in te dni naj vam misli pohite k dohodnini. Dohodninsko osnovo si namreč lahko zmanjšate Z olajšavami v višini treh odstotkov, seveda morate še letos poskrbeti za račune, s katerimi jih boste marca prihodnje leto uveljavili. Dohodninske napovedi za letošnje leto bomo pisali šele marca prihodnje leto, vendar je potrebno do konca leta poskrbeti za račune, s pomočjo katerih bomo uveljavili znižanje dohodninske osnove, kar nam omogoča deveti člen zakona o dohodnini. Zakon natančno našteva štirinajst skupin izdatkov in naložb, ki pridejo v po-štev za dohodninsko olajšavo. V primerjavi z letom poprej ni nobenih sprememb, zato jih nima smisla naštevati, saj jih bolj ali manj poznate. Če ste v dilemi, lahko pobrskate po predalu in si jih ogledate na lanskem navodilu za izpolnjevanje dohodninske napovedi, kjer so podrobno našteti. Vsekakor se splača imeti več računov kot premalo, saj vam utegnejo dav-karji pri kontroli kakšnega izločiti. Za lansko leto je te olajšave uveljavljajo več kot 90 odstotkov zavezancev, skupaj so dosegle 2,74 odstotka. Največ, skoraj 14 odstotkov zavezancev iz prvega davčnega razreda se je odreklo uveljavljanju olajšave, v drugih davčnih razredih pa le dva do štiri odstotke zavezancev. Povprečni znesek olajšav je znašal 40.228 tolarjev; v prvem davčnem razredu 25.314 tolarjev, v tretjem pa denimo že 77.512 tolarjev. KOLIKO JE VREDEN TOLAR k'DAM i iq io onr\n m i xi i' »i i«J , i vy . i C— • t-v nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič. Kram. Jesenice). NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 108,40 108,80 15,40 15,47 10,86 10,96 HIDA - tržnica Ljubljana 108,65 108,80 15,41 15,45 10,97 11,00 HRAM ROŽCE Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV ILIRIKA Jesenice 108,50 108,90 15,37 15,47 10,92 11,00 ILIRIKA Kranj 108,55 108,90 15,37 15,47 10,90 11,00 ILIRIKA Medvode 108,40 108,89 15,37 15,47 10,92 11,00 INVEST Škofja Loka 108,40 108,85 15,40 15,41 10,94 10,99 KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka 108,31 109,05 15,40 15,48 10,94 11,01 LEMA Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d .Kranj 108,30 108,95 15,39 15,51 10,92 11,03 L0KAC0MMERCE, Škofja Loka NISO POSREDOVAU PODATKOV NOVA LB Kamnik. Kranj. Šk. Loka, Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV R0BS0N MengeS NISO POSREDOVAU PODATKOV PBS D.D. (na vseh poštah) 107,50 108,90 14,45 15,45 10,15 10,98 PRJMUS Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Ljubljana NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik NISO POSREDOVALI PODATKOV SHP - Slov hran. in pos. Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Jesenice NISO POSREDOVALI PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri 108,30 108,92 15,34 15,50 10,90 11,02 ŠUM Kranj 236 26 00 TALON Škofja Loka 108,50 108,90 15,43 15,49 10,96 11,04 TENTOURS Domžale NISO POSREDOVALI PODATKOV TRG Bled NISO POSREDOVALI PODATKOV TROPICAL Kamnik - Bakovnik NISO POSREDOVAU PODATKOV VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8 h ■ 13 h. 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 108,35 108,90 15,31 15.48 10.86 11.01 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objav/jamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Dve podzemni jami bosta oživeli Ponudba iz Term 3000 Tudi letos bodo v božično-novoletnih praznikih v Postojnski jami organizirali 'ŽIVE JASLICE'. Podobe jaslic so nanizane med najlepšimi kapniškimi prostori v jami, v skrivnostnem podzemlju jih oživljajo pevske in igralske skupine. V dneh med 23. decembrom in I. januarjem 2001 bodo predstave organizirane zgolj 15-krat v petih dneh. Prevozniško podjetje Jelene Turist Vas vabi na ogled jaslic te to soboto, 23. decembra; torej prvi od petih dni, rezerviranih za jamske predstave. Jclcnčev udoben avtobus bo peljal na relaciji Železniki - Selca - Škofja Loka - Kranj - Mavčiče - Medvode - Postojna. Izlet bo poldnevni, cena je 4.600 SIT na osebo, Jelene Turist pa naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa zagotavlja izjemno ugodno ceno: zgolj 3.600 SIT. Za otroke do 14. leta je cena izleta v Postojnsko jamo pol nižja, torej le 1.800 za družinske člane naročnikov Gorenjskega glasa oz. 2.300 SIT za nenaročnike. Predstave tudi v jami Pekel Turistični delavci iz Savinjske doline letos v božično-novoletnih prazničnih dneh v znameniti jami Pekel pripravljajo novost: žive jaslice v Peklu. Naslednjo sredo, 27. decembra, Vas Turistična agencija Integral Tržič vabi naravnost v Pekel. V programu izleta bo še marsikaj, kar pripravljajo v I IC-u Žalec. Ker bo izlet lik pred zaključkom leta, Vam bodo morda ponudili dobro idejo za novoletno darilo v podjetju KIL (Keramična industrija Liboje). Po ogledu jame in nastopu igralskih ter pevskih skupin v Peklu bo zaključek izleta 'z večerjo in harmoniko' na Kmečkem turizmu Mlinar. Cena izleta je 4.900 SIT; naročnikom Gorenjskega glasa in družinskim članom Integral Tržič podarja posebno ugodnost (čel izlet za samo 3.800 SIT). Integralov avtobus bo 27. decembra do Pekla peljal na relaciji Tržič - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš. Božič v Termah 3000 Odlična in enkratna ponudba Janeza Ambrožiča - Zidanka, s.p., za neponovljivo doživetje v dneh veselega pričakovanja božičnih praznikov.- to soboto, 23. decembra, celodnevni izlet v Poniurje do Moravcev. Da vožnja ne bo prenaporna, bo krajši postanek za kavico (in ugoden nakup!) v marketu Puckmaister v Polzeli, v neposredni bližini je trgovina Jelka Tovarne nogavic Polzela (kjer ponujajo izjemni božično-novoletni popust!). Postanek bo še v Filovcih pri Lončarstvu Bojnec, ki slovi po unikatni keramiki. Zatem bo dovolj časa za sprostitev v Termah 3000, ki ponujajo izjemno možnost zabave in užitkov na najrazličnejših vodnih napravah. Po večerji bo zabava s plesom v taverni Ajda v Moravskih Toplicah. Zidankov udoben turistični avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica • Kranj - Škofja Loka - Vodice - Mengeš. Cena izleta znaša 6.100 tolarjev; Janez Ambrožič pa naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa omogoča izjemno ugodno ceno celodnevnega izleta (s podaljškom v večer) za samo 4.900 SIT. Pryave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič = 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar je rezervacija izbranega sedeža veha SAMO i vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Zadružna zveza Slovenije Kdaj še tržni red za meso Ljubljana - Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so na četrtkovi novinarski konferenci predstavili dejavnost zveze v letošnjem letu, aktualno kmetijsko problematiko in delo v prihodnosti. V zadružni zvezi se odzivajo na aktualna dogajanja v slovenskem kmetijstvu, v zadnjem času predvsem v zvezi s sprejetim tržnim redom za mleko in mlečne izdelke, ukrepi za zaščito govedoreje pred boleznijo BSE in ukinitvijo cepljenja prašičev proti prašičji kugi. Zadružni odbor za govedorejo in mleko že pripravlja podlage za pogajanje zadrug z mlekarji pri določanju odkupne cene mleka, vključil pa seje tudi v reševanje problematike zastoja odkupa mladih pitanih goved in odkupne cene. Zahteva sprejetje tržnega reda tudi za meso, prizadeval pa se bo za spremembe tržnega reda za mleko, s katerimi naj bi uveljavili glavne zadružne zahteve. Zadružni odbor za poljedelstvo se že ukvarja s pogoji za odkup pšenice v prihodnjem letu in z uvajanjem oljne ogrščice v setveni kolobar, v polnem razmahu pa je tudi zadružno izobraževanje, na katerem bodo razpravljali tudi o povezovanju zadrug in zadružnih podjetij. Letošnje leto je zaznamovala ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice in izvolitev njenih organov, v katerih ima večino Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, kije bila ustanovljena prav na pobudo zadružnikov in zadrug. Na občnem zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor in vodenje zveze še za štiri leta zaupali dotedanjemu predsedniku Petru Vrisku. V upravnem odboru zastopa gorenjske zadruge Anton Kokelj, predsednik žirovske kmetijsko gozdarske zadruge. • CZ. Anton Kokelj Občni zbor bohinjske zadruge Slavko Ličef novi predsednik Bohinjska Bistrica - Člani gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju so se v soboto zbrali v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici na rednem občnem zboru. Sprejeli so poročilo o poslovanju zadruge, revizijsko poročilo, zaključni račun in poročilo predsednika Andreja Ogrina za lansko leto ter poslovni načrt za obdobje 2000 - 2003, izvolili pa so tudi nove organe zadruge - predsednika, devetčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Novi predsednik zadruge je gozdarski inženir Slavko Ličef s Koprivnika. • CZ. Na Štefanovo Srečanje kmetov iz štirih občin Naklo - Kmetje iz občin Kranj, Naklo, Preddvor in Jezersko se bodo naslednji torek, na Štefanovo, ob 11. uri zbrali na tradicionalnem, že devetem prednovoletnem srečanju v pivnici Marinšck v Naklem. Prireditelji so na srečanje povabili tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta ter župane omenjenih štirih občin. • CZ. Prejeli smo Proračun in denar za kmetijstvo Svet Mestne občine Kranj je na svoji 19. seji dne 15. novembra 2000 sprejel osnutek odloka o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2001, v katerem so subvencije za kmetijstvo zmanjšane s 27.690.000 SIT v letu 2000 na 7.300.000 SIT oziroma na četrtino ali 25 odstotkov. Komisija za kmetijstvo sveta Mestne občine Kranj je zato na navedeni seji mestnega sveta predlagala, da naj se za to postavko v proračunu za naslednje leto zagotovijo sredstva v enaki višini kot letos, to je 27.690.000 SIT. Namesto za obstoječi program pospeševanja kmetijstva naj se v letu 2001 denar nameni samo za hribovska in višinska območja in sicer za obdelane kmetijske površine. V predlogu proračuna za 20. sejo sveta Mestne občine Kranj, ki bo 20. decembra 2000 ta predlog komisije ni bil upoštevan inje v predlogu ostal zmanjšani znesek 7,3 milijona SIT. Zakaj predlog komisije ni bil upoštevan, v gradivu ni obrazložitve, kar pomeni, da ni spoštovan poslovnik o delu sveta, saj mora uprava razložiti, zakaj ni mogla upoštevati predlogov komisij. Po informacijah, ki smo jih dobili v drugifi gorenjskih občinah, nikjer niso zmanjšali sredstev za kmetijstvo, ponekod so jih celo povečali. Tak negativen odnos uprave Mestne občine Kranj do podeželja in kmetijstva, ki še edino ohranja kulturno krajino tudi v hribovitem in višinskem območju, ki pri proračunu v višini 5.278.397.000 tolarjev (5,2 milijarde SIT) ne more zagotoviti niti 0,5 odstotka proračuna za podporo kmetijstvu, je skrajno skrb vzbujajoč in dokazuje, da v času norih krav, uprava še ni dojela, kaj bo pomenila dobro obdelana in vzdrževana kmetijska zemlja in doma pridelana hrana. SLS SKD Slovenska ljudska stranka se zaveda tega problema in bo na seji sveta 20. decembra ponovno predlagala, da se za kmetijstvo v Mestni občini Kranj nameni v letu 2001 najmanj toliko sredstev kot v proračunu za leto 2000. Upa, da bodo drugi svetniki dojeli resnost te problematike in podprli predlog svetniške skupine SLS SKD. Janez Porenta, podpredsednik SLS-SKD, Mestni odbor Kranj Tržni red z mlekom in mlečnimi izdelki V Vsem bo se zelo vroče Kmetje in mlekarne postajajo z novim tržnim redom za mleko in izdelke še bolj medsebojno dvisni, kot so bili doslej. V skupnem loncu bo vsem vroče že pri pogajanjih o tržni ceni, ki naj bi po eni strani vsaj ohranila sedanji dohodkovni položaj kmetov in obdržala v dobro "finančni kondiciji" tudi mlekarne. Groblje pri Domžalah - Novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je v soboto na enem od prvih neposrednih srečanj s kmeti "v ministrski obleki", na občnem zboru Društva rejcev goved črno bele pasme, predstavil tržno ureditev za mleko in mlečne izdelke in posledice za državo, pridelovalce mleka in mlekarne. Kot je dejal minister, je tržni red za mleko eden izmed dvanajstih, ki so najpomembnejši za slovensko kmetijsko pridelavo in brez katerih si je težko predstavljati prilagoditev kmetijstva tržnim redom, kakršni veljajo v Evropski uniji. Medtem ko seje v uniji o nekaterih vprašanjih možno pogajati, se o drugih ni mogoče in v to skupino sodijo tudi tržni redi za kmetijske pridelke. Ko bo Slovenija postala polnopravna članica unije, bo morala v celoti sprejeti njene tržne rede, torej tudi tržni red za mleko in mlečne izdelke. Uredba, ki jo je ob koncu mandata sprejela še Bajukova vlada in bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto, pomeni le začetek postopnega prilagajanja skupnemu tržnemu redu Evropske unije. Slovenski tržni red je po ukrepih enak kot v uniji, cenovno pa ni povsem primerljiv. Del udeležencev občnega zbora rejcev govedi črno bele pasme goved. Ciljna cena je le cilj ali želja Medtem ko tržni red ne vsebuje intervencijske cene, po kateri bi država morala odkupiti mleko, pa določa ciljno ceno, to je želeno ceno, ki naj bi jo kmetje oz. njihovi predstavniki dosegli v pogajanjih z mlekarnami. Ta cena je za mleko s 3,7 odstotka maščobe 7.100 tolarjev za sto kilogramov oz. 71 tolarjev za kilogram in je za desetino višja kot v Evropski uniji (tam je okrog 6.500 tolarjev). Za to naj bi se po besedah ministra Buta odločili predvsem iz previdnosti, ker je ob prehodu z državnega na tržno določanje cene težko predvidevati, kakšen bo rezultat pogajanj. Država bo spremljala pogajanja, pri tem pa bo lahko tudi ukrepala s podporami za izvoz blaga na tuje trga ali kako drugače. Čeprav bodo v naslednjih tednih verjetno povz- Minister mag. Franc But ročala tudi hudo kri, je to korak, ki gaje po mnenju ministra Buta treba storiti, če se Slovenija hoče izogniti prehudemu "šoku" ob prehodu na tržni red Evropske unije in v razmere, ko na trgu s 450 milijoni prebivalcev ne bo možnosti za zaščito domačega kmetijstva in trga s posebnimi uvoznimi dajatvami, izvozno uvoznimi dovoljenji in drugimi ukrepi. Priprave na uvedbo mlečnih kvot Tržni red določa za maslo intervencijsko ceno 78.850 tolarjev za sto kilogramov in za posneto mleko v prahu 49.335 tolarjev, obe ceni pa sta zaradi višjih proizvodnih stroškov slovenskih mlekarn nekoliko višji kot v Evropski uniji. Ko bo tržna cena masla dva tedna zapored nižja od 92 odstotkov intervencijske cene, bo agencija za kmetijske trge začela z intervencijskim odkupom, z njim pa bo prenehala, ko bo tržna cena dva tedna zapored enaka ali višja od 92 odstotkov intervencijske cene. Podpore za krave mlekarice? Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razmišljajo o tem, da bi že prihodnje leto uvedli podpore za*"mleč-ne krave", vendar je to (odvisno od tega, ali mu bo uspelo v državnem proračunu zagotoviti za kmetijstvo še več denarja kot letos. Evropska unija za zdaj takšnih podpor nima, uvedla pa jih bo leta 2003. Sprememba v nepravem času? V razpravi o tržnem redu za mleko in mlečne izdelke je bilo slišati različna mnenja in predloge. Janez Žampaje menil, da bi bilo za kmete bolje, če bi se namesto zadrug pogajale o ceni mleka njihova rejska združenja. Ciril Zaplotnik je ugotavljal, da je sprememba pri določanju cene mleka v nepravem času, ko kmetije močno občutijo posledice podražitev energije in bolezni norih krav. Anton Šenk je pozival, da naj kmetje pri pogajanjih o ceni mleka nastopijo enotno in da naj ne pristanejo na izsiljevanje. Po mnenju Damjana Zoreta bi morali v tržni red vključiti tudi trgovino, predsednik sindikata kmetov Marjan Gore nc pa seje spraševal, ali bodo tudi kmetje v pogajanjih z mlekarnami dosegli višjo ceno, kot jo je država z intervencijsko ceno za maslo in posneto mleko v prahu priznala mlekarnam. Intervencijski odkup za posneto mleko v prahu je omejen na čas od 1. marca do 31. avgusta in na količino tisoč ton. Če ta količina ne bo zadoščala, ga bo agencija lahko odkupovala po postopku zbiranja ponudb ali pa bo minister uvedel podpore za skladiščenje. V okoliščinah tržnega neravnovesja bo država lahko posegla tudi po podporah za skladiščenje masla, smetane in sirov ali tudi po ukrepih za pospeševanje prodaje in porabe mleka in mlečnih izdelkov. Uredba predvideva uporabo posnetega mleka in mleka v prahu za krmo, uporabo smetane, masla in koncentriranega masla v neprofitnih ustanovah in organizacijah, porabo mleka v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vojski, predelavo posnetega mleka v kazein in v kazeinate... Pomembna novost tržnega reda so tudi evidence o količinah mleka in mlečnih izdelkov. Medtem ko bodo mlekarne morale sporočati agenciji podatke o cenah in količini odkupljenega mleka in prodanih izdelkov, bodo na kmetijah morali voditi evidenco o prireji mleka - o prodaji v mlekarno in na domu ter o domači porabi. Čeprav prihodnje leto v prireji še ne bo omejitev, bodo ti podatki osnova za uvedbo sistema mlečnih kvot, kakršnega poznajo tudi v državah Evropske unije. • C. Zaplotnik Prednovoletni gozdarski "režim1 Vsaka smrekica s svojo nalepko Lastniki gozdov morajo vsa božično novoletna drevesca, namenjena za domačo okrasitev ali za prodajo, opremiti s samolepilnimi nalepkami. Kranj - Medtem ko so nekateri hiše, stanovanja, ulice in poslovne stavbe že okrasili z božično novoletnimi drevesci, bodo ostali to storili v teh dneh. Pri pridobivanju in prodaji drevesc tudi letos veljajo določena pravila. Zavod za gozdove Slovenije je prek svojih območnih enot že izdal odločbo, s katero je določil usmeritve in pogoje za pridobivanje okrasnih dreves. Kot je razvidno iz odločbe blejske enote, lahko lastniki gozdov posekajo v svojih gozdovih do deset okrasnih dreves smreke in bora, ki ne smejo biti višje od štirih metrov. Izbrati jih je po načelu nege in varstva gozdov in jih takoj po poseku opremiti z modrimi samolepilnimi nalepkami, ki jih brezplačno dobijo pri svojih revirnih gozdarjih. Za kršenje odločbe je zagrožena kazen najmanj 15.000 tolarjev. Kot pojasnjuje Vida Papler - Lampe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, morajo biti prav vsa božična drevesca, za domačo okrasitev ali prodajo, označena s samolepilnimi nalepkami zavoda za gozdove. Lastniki gozdov jih za domačo okrasitev lahko posekajo v svojem gozdu do deset, za to dobijo nalepke zastonj, pri drevescih za prodajo pa je cena nalepke 50 tolarjev. Če želi lastnik zaraščajočega pašnika ali površine pod daljnovodom sekati božična drevesca za prodajo, mora za to pri revirnem gozdarju pridobiti odločbo s strokovnimi usmeritvami in ustrezno število nalepk. Okrasna drevesca za prodajo je le izjemoma možno pridobiti pri negovanju mladega gozda, saj za to običajno posekajo najlepša, enakomerno raščena in somerna drevesca, torej prav takšna, za katera tudi gozdarji želijo, da neovirano rastejo in se razvijajo v drevo s kakovostnim lesom. V takšnih primerih bo gozdar po končanem posegu presodil, ali je lastnik svoj gozd tudi negoval ali ne. Posek okrasnega drevesca v tujem gozdu je kraja in motenje posesti, ki lahko povzroči nezaželen^ posledice. Okrasna drevesca bodo prodajali na tržnicah, v nekaterih trgovinah in kmetijskih zadrugah, tu pa bodo inšpektorji tudi preverjali izvor in opremljenost z nalepkami. Tudi letos ni dovoljeno sekati tise in jelke, prav tako pa je prepovedano ob-sekovanjc mladih dreves, saj je dovolj smrečja za okrasje na jesenskih sečiščih. Podoben prednovoletni "režim" velja tudi na kranjskem gozdnogospodarskem območju, kjer pa ugotavljajo, da je med lastniki manj zanimanja za posek drevesc kot nekdaj, ko so jih prodajali še na območje drugih republik. • CZ. 145.637.855 SIT oembraSOOO HIT < Koga bo zadel tokrat? 04/231-57-00 04/231-56-90 trgovina servis ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO Zgornje Bitnje 1, 4209 Žabnica - Kranj grelci zraka MASTE R agregati Airmax aparati za pranje KARCHER Igrajte za samo 300 SIT v Hitovih igralnicah Park m Perla v Novi Gorici, v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini. Tieoctnc MtđMSt daMM pot'Me m »ur« NI .i''-,-,;...^;, ■ Oatttn«iBtomuciif_mm«mi_ žggjjJMia_BSej TŽM32 • SZM08 22.12.2000 • 22 12.2000 29.O3.20O1 » 28.06.2001 91 • 182 TZM33 • UT.M05 23.012001 • 23 01 2001 26 04 2001 .24 01.2002 91 • 364 TZM34 • S2M09 27 02.2001 • 27 02.2001"~ ~ 24 05.2001 » 3b"68.20bl "~ 84 • 182 TZM3i. • OJM06 27.03.2001 • 27.03.2001 28.06.2001 « 28.03.2002 91 • 364 TZM36 » S7.M10 2404 2001 « 24.04.2001 26.07.2001 • 25.10.2001 91 » 182 TZM37 »DZM0722.05.2001 » 22 05.2001 30 08.2001 ~ ~»WQ53K)8l W ~»~3tT ■tate* Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti Jamči Republika Slovenija Podrobne Informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo 18 finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje i likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 * 1502 ljubem Telefon: *386 (D 478 65 55. +386 (1) 478 63 34. +386 (1) 478 62 31 • Tetetac +386 (1) 425 70 66 E-mad: niajo^vrtnveoOrnfrs.si, toma^optorjvkeinf-rs.s«, phrnw.ttaJencemf-rs.st Mtp: //»***». sigpv si/rof /stov/menice/prosp. html VOLKSVVAGEN BORA 1.6 16V COMFORTLINE Prevent bo francoski trg Slovenjegraški koncern Prevent, ki izdela okoli 15 odstotkov avtomobilskih prevlek v Evropi, je pred kratkim odkupil hrvaško podjetje Skim v stečaju, kjer bodo prihodnji mesec stekla proizvodnja za evropski trg. Podjetje Prevent Zlatar, ki je nastalo iz nekdanje tovarne za proizvodnjo konfekcije, je že šestnajsto hčerinsko podjetje slove-njegraškega koncema v šesti državi. Za investicijo so se v Preven-tu odločili zaradi dobrega poslovanja s francoskimi kupci, konkurenčnosti in zanimivega trga. Zagon novega podjetja bo v rokah slovenske uvajalne skupine, ki bo poskrbela za izobraževanje hrvaških vodilnih in vodstvenih kadrov, leta 2002 pa bo tam zaposlenih 400 ljudi. Prevent letno izdela kar okoli 2 milijona sedežnih prevlek in je od lanskega leta med slovenskimi izvozniki na tretjem mestu. Proizvodnjo so razvijali in širili s tujimi partnerji, med katerimi so Volksvvagen, Renault, Ford, Peugeot, Citroen in BMW, dosegli pa so certifikate standardov ISO 9001, ter avtomobilska standarda VDA 6,1 in OS 9000. • M.G. Renault ima nov slogan Pri francoskem Rcnaultu so se po petnajstih letih odločili, da je nastopil čas za spremembo slogana, ki naj bi času in sodobnim avtomobilom primerno, bolj poudarjal identiteto znamke. Tako rcnaulti ne bodo več opremljeni z napisom "avtomobili življenja", ampak jih bodo pospremili na pot s sloganom "Renault. Ustvarjamo avtomobile". Čeprav prevod originalnega francoskega slogana, ki se glasi "Renault, Creatur dautomo-biles" (ustvarjalec avtomobilov) ni dobeseden, naj bi se iz teh besed kljub temu izražale ambicije, rast, ustvarjalnost in izročilo Renaulta kot dinamičnega sodobnega mednarodnega podjetja. a d KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-237, Fax: 04/20-15-237 http://www.alpetour-remont.si// Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Renault 5 Tovorno vozilo 1994 bela 360.000 3.360 Renault Espace 2000 1988 črna 570.000 5.330 Audi 80 1,8 1990 bela 740.000 6.915 Opel Astra 1,4 1993 rdeča 830.000 7.760 Renault Clio 1.2/3v 1998 modra 1.070.000 10.000 Renault Twingo wind 1998 rdeča 1.090.000 10.190 Opel Astra 1,4 IGL 1995 bela 1.220.000 11.400 VVVGolf 1,6 CL 1995 rdeča 1.290.000 12.060 Renault Megane RN 1,4 1996 met.rdeča 1.320.000 12.330 Renault Megane 1,6 RT 1996 bela 1.370.000 12.800 Renault Kangoo 1,4 tov.voz. 1998 rumena 1.380.000 12.900 Ford Mondeo 1,8 kar. 1996 modra 1.480.000 13.830 Škoda Felicia 1,9 1999 met.rdeča 1.490.000 13.925 VVVGolf 1,8 CL var. 1996 met.rdeča 1.550.000 14.480 Opel Ornega 2,0 kar. 1997 modra 2.270.000 21.200 Renault Meg.Coupe 1,4 1999 graf.siva 2.350.000 21.960 Renault Laguna 1,8 1998 bela 2.500.000 23.360 Volvo V40 1,9 TD 1998 modra 3.290.000 30.740 Renault Espace 2,0 16v 2000 srebrna 4.980.000 46.540 NUDIMO: ♦ PRENOS LASTNIŠTVA ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA* BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV V ZALOGI VELIKO ŠTEVILO VOZIL MLAJŠIH LETNIKOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH POMEMBNOST VMESNEGA CIENA Uspešnost Volksvvagnovih avtomobilov kaže, da je usmeritev nemškega koncema pravilna. Na skupnih platformah nastajajo štirikolesniki štirih znamk, ki imajo kljub tehničnim podobnostim vsak zase tudi veliko svojega. Ne samo oblike in znaka, ampak tudi vsak svoj krog kupcev in zelo različne cene. Volksvvagen bora si na primer deli enako osnovo, kot jo imajo volksvvagen golf, seat toledo in leon, škoda octavia in audi A3, a nobenemu od njih ni tako po dobna, da ne bi bila zanimiva za določen krog kupcev. Pri Volksvvagnu gredo celo tako daleč, da bore nočejo postavljati Letošnja motorna novost: 1,(>-Iitrski bencinski štiri-valjnik s 105 konjskimi močmi in povsem zadovoljivo prožnostjo. TEHNIČNI PODATKI vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: d. 4,380, š. 1,735 v. 1,450 m medosna razdalja: 2,513 m prostornina prtljažnika: 455/7851 motor: štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: 1598 cem moč: 77 kW/105 KM pri 5700 v/min navor: 148 Nm pri 4500 v/min najvišja hitrost: 192 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 11,3 s poraba EU norm.: 5,5/9,41/100 km maloprodajna cena: 3.622.237 SIT zastopnik: Porsche Slovenija, Ljubljana dinamična oblika, motorne zmogljivosti, urejena in prostorna notranjost, zanesljivo podvozje in zavore visok prtljažni rob, manjše desno zunanje ogledalo, previsoko nameščen nosilec pločevink Ini I Kranj, Koroška 53d (pri AMD) / Tel.: 04/23 67 460 M., ceneje ne bo nikoli NO NOVOLETNA PRODAJA VOZIL MOTOR POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER GORENJSKI AVTO LETA 2001 Glasujem za:............................................................................. Ime in priimek:.......................................................................... Naslov:...................................................................................... mM pj (miimmmmLAS [ flHUttl llliltlll I Generalni sponzor /C7rHNnšJnln Prodajno servisni in vulkanizerski center Kranj, Koroška 53d. tel.: 04/23*7-460 1. NAGRADA DAELIM MFASAGE "OOBIAŠČENI PROD*JA Glasujete lahko za: AUDIA2 BMWX5 CHRYSLER PT CRUISER CITROEN XSARA PICASS0 FIAT PUNT0 HONDA S 2000 HYUNDAIELANTRA HYUNDAI SANTA FE HVUNDAI TRAJE T KIA CARENS LANCIA LYBRA MAZDA MPV MERCEDES-BENZ C NISSAN ALMERA NISSAN MAXIMA OPEL AGILA/SUZUKI WAG0N R* OPEL C0RSA PEUGEOT 607 SEAT LEON ŠKODA FABIA TOY0TA CELICA T0Y0TA RAV 4 VOLVO S 60 ob bok najbližjemu sorodniku golfu, ampak hočejo privabljati tiste kupce, ki se jim večji passat zdi prevelik predvsem predrag. Resnici na ljubo je ta limuzina precej bolj izrazita kot njen predhodnik. Volksvvagnovi oblikovalci so uspeli karoserij-ske linije začiniti z ravno prav športnosti in jo Bora noče biti samo golf'plus, ampak so ji pri Volksvvagnu namenili vlogo vmesnega člena do večjega in dražjega passata. Armaturna plošča je germansko urejena in vse je natanko tam kjer pričakuje voznik. narediti dovolj zanimivo tudi za tiste, ki niso ljubitelji štirivrat-nih avtomobilov. Bora ima značilne hišne poteze, a hkrati tudi elegantnejše žaromete kot golf, še bolj izrazito masko hladilnika in seveda povsem drugačen zadek. V njem je prtljažnik, ki boro uvršča v srednji razred in je sposoben sprejeti veliko količino prtljage. Hkrati pa je potrebno vedeti, daje dostop do vsebine zaradi prtljažnega pokrova in dokaj visokega roba težji kot pri kombilimu-zinah in kombijih. Bora je narejena z germansko natančnostjo in urejenostjo, kar se pozna tudi v potniški kabini. Že takoj je jasno, da je sprenevedanja okoli nepodobnosti z golfom konec, saj je notranje okolje natančen posnetek tistega, kar je mogoče videti v najpopularnejšem Volksvvag-novem avtomobilu. Merilniki imajo modro osvetlitev v kombinaciji z rdečimi številkami in črkami potovalnega računalnika, volan je dobro odebeljen in ravno prav velik, ročice in stikala so na pravih mestih, malce nerosno visoko sta le nosilca za pločevinki ali kozarca s pijačo. Lahko bi borini armaturni plošči očitali tudi puščobnost Limuzinski zadek premore dovolj oblikovne dinamike in tudi dovolj velik in dodatno povečljiv prtljažnik. desne strani armaturne plošče, toda vozniki, ki jim je več do funkcionalnosti kot do oblike tega ne bodo opazili. Zato pa se opazi in občuti, da ima bora od letošnjega poletja nov motor. To je 1,6-litrski štiri-valjnik, ki ima tokrat v glavi dve odmični gredi in 16 ventilov, zato razvije dovolj prepričljivih 105 konjskih moči. Zvok, ki prodira v potniško kabino sicer ni najbolj pritajen, vendar je s svojo športno rezkostjo prijeten, seveda pa vozniku motor nudi tudi dobro razporejen navor in s tem ugodno prožnost, tako, da mu ni potrebno ves čas posegati po natančnem petstopenjskem menjalniku. Režim vožnje ima pri tem štiri-valjniku kar močan vpliv na porabo, saj se redko spusti pod 7,5 in večinoma vztraja pri 8,8 litra bencina na 100 kilometrov, kar je še sprejemljivo. Če je kupec tega avtomobila pripravljen seči v žep malce globlje, bo za svoj denar dobil dobro založenost z opremo za varnost in udobje, začenši s štirimi varnostnimi vrečami in protiblokirnim zavornim sistemom, in kot vrhunec, z odličnim radiokasetofonom, ki ima ukazovalne gumbe na volan-skem obroču in učinkovito samodejno klimatsko napravo. Glede na mehaniko ni prav nobeno presenečenje, da je bora kljub podaljšanemu zadku, po voznih lastnostih povsem podobna kot golf: avtomobil se trdo drži ceste, tudi hitra ovinkarjenja ne zbegajo uglašenosti podvozja in kljub dokaj trdemu vzmetenju uspe lepo požirati kratke cestne grbine. Bora bi pravzaprav težko zgrešila smer, ki so jo za svoje avtomobile začrtali pri Volksvvagnu. Njena privlačnost je odvisna predvsem od oblikovnega okusa in nenazadnje tudi od cene. Tu pa so pri Volksvvagnu pokazali, da naj bi ta štirikoles-nik pripadal srednjemu razredu. • M. Gregorič v) >Uf£A/>*(y TrTG Fordovo leto v okviru načrtov Pomlad bo prinesla novi Mondeo Kljub splošnemu upadu prodaje in zoženi modelski ponudbi, bo Fordov zastopnik Summit Motors letošnje pos- Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 lovno leto zaključil v okviru načrtov. Prihodnje leto se jim poleg prihoda novega mondea obeta še nekaj drugih modei-skih sprememb. Letos bo na slovenskih cestah približno 2350 novih Fordovih avtomobilov, kar ne upoštevaje upadanje tržnih deležev povsod po Evropi, soliden rezultat. Sicer pa se Fordova modelska ofenziva šele začenja saj naj bi v prihodnjih petih letih razvili kar 45 novih ali spremenjenih modelov. Med prvimi novostmi bo kmalu v začetku prihajajoče- ga leta novi mondeo, ki na nekaterih trgih (Nemčija in Velika Britanija) doživlja zelo pozitivne ocene. Spomladi pride k nam tudi fo-cus s tremi vrati in 2,0-litrskim motorjem, uvoznik pa si bo prizadeval tudi za prihod explore-reja, mavericka in povsem nove fieste. Pred podjetjem Summit Motors je prihodnje leto še začetek gradnje novega Ford centra, kjer bo prostor še za kakšno bolj prestižno znamko, verjetno za Jaguar. • M.G., foto: Ford ^710 ttU*Hik< BAZEN-SAVNA Delčas Na kresu 25, Železniki K*tf£°V,5"'5 ' tor., cet., od 15.-22. ure m Tel.: 04/514-63-81 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure totinkA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART Rafting Canyoning Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 5330-522, 5330-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Izbrali smo najboljše gorenjske športnice, športnike ter ekipi za leto 2000 ŠPELA, DAVO, BLEJSKI DVOJNI DVOJEC IN ODBOJKARJI Alpska smučarka Špela Pretnar, ekstremni smučar Davo karničar, blejski veslaški dvojni dvojec Iztok Čop - Luka Špik in blejski odbojkarji so najboljši gorenjski športniki za letošnje leto - Prireditev s podelitvijo pokalov bo ta četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v Radovljici, pripravljamo pa jo skupaj s ŠZ Radovljice, ki bo podelila priznanja tudi športnikom občin Bohinj, Bled in Radovljica. Kranj, 19. decembra - Navada je že, da ob koncu leta pogledamo za nazaj, se spomnimo lepih in manj lepih trenutkov. Na manj prijetne dogodke skušamo hitro pozabite, tiste lepše, ki so nam ostali v spominu, pa še enkrat podoživeti. To po tradiciji naredimo tudi v športni redakciji Gorenjskega glasa, kjer s pomočjo gorenjskih športnih novinarjev in naših športnih dopisnikov vsako leto pripravimo tudi izbor najboljših gorenjskih športnikov leta. tovnega prvenstva iz Japonske prinesla kar dve kolajni: zlato v kombinaciji skokov na cilj in likih ter bronasto v skokih na cilj. Med moškimi je pričakovano najbolj navdušil ekstremni smučar Davo Rarničar z Jezerskega, saj njegov podvig, smu- ( hI hoj kurji Merkur Bleda, najboljša ekipa v igrah Gorenjske 2000. Veslaški dvojec. Iztok Čop in Luka Špik, najboljša gorenjska ekipa v individualnih športnih panogah 2000. O tem, kateri gorenjski športniki, športnice in ekipe so nas Gorenjce letos najbolje zastopali doma in po svetu, smo tudi letos pripravili anketo, ki smo jo poslali našim zvestim dopisnikom in športnim novinarjem, ki iz Gorenjske poročajo za druge medije. Po tradiciji tudi letos izbor ni bil lahak, saj imamo Gorenjci res vrsto odličnih športnikov, ki nas zastopajo na največjih tekmovanjih: olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, mednarodnih tekmovanjih, državnih prvenstvih... Vsak po svoje se trudi, da doseže čim boljši rezultat in morda je včasih kar malce težko, ko tehtamo, kdo je najboljši med najboljšimi. Toda rezultati ankete so tu, Gorenjci smo izbrali svoje najboljše športnike. Med dekleti je največ glasov športnih novinarjev dobila alpska smučarka Špela Pretnar z Bleda. Špela, ki je spomladi osvojila naslov najboljše slalomis-tke na svetu in domov prinesla kristali globus si gaje prav gotovo zaslužila. Prav tako smo bili še kako ponosni na našo najboljšo atletinjo (tudi slovensko atletinjo leta) Škofjeločanko Brigito Langerholc, ki je na lestvici najboljših gorenjskih športnic osvojila drugo mesto. Njeno četrto mesto v teku na 800 metrov na OI v Sydneyju v Avstraliji je pač tako velik dosežek in prijetno presenečenje, da Brigito uvršča med najboljše športnice nasploh, ne le v kraljici športa. Tudi rezultati naše najboljše padalke vseh časov Irene AvbeU letos niso ostali neopaženi. Kako tudi ne, saj je Irena iz sve- čanje z Mount Everesta, pač govori sam zase. Okiten z zlatom (skoki) na cilj in srebrom (ekipno) se je z Japonske vrnil tudi eden naših najboljših padalcev zadnjih let Borut Erjavec in si zaslužil drugo mesto na lestvici najboljših gorenjskih športnikov leta 2000. Gorenjci pa smo maja častili še enega prvaka -kranjski kegljavec Boris Benedik je namreč iz svetovnega prvenstva na Poljskem prinesel zlato kolajno kot najboljši posameznik in bronasto v kombinaciji. Na lestvici najboljših gorenjskih športnikov si je zato prislužil tretje mesto. Tako omenjena dekleta kot fantje so imeli pri glasovanju veliko konkurence, saj so mnoge navdušili tudi rezultati Nataše Kejžar, Martine Čufar, Nataše Bokal, Anje Čarman, Bojana Novaka, Mirana Pavlina, Damjana Žcpiča, Tomaža Razinger-ja... Nekako brez konkurence pa sta bila pri glasovanju za najboljšo ekipo v individualnih športnih panogah zlata olimpijska veslača Iztok Čop in Luka Spik, ki sta si prav tako kot lani (lani sta bila svetovna prvaka) prislužila naziv najboljših gorenjskih športnikov. Med ekipami v igrah pa so bili v letu 2000 na Gorenjskem najboljši drž- Spela Pretnar, najboljša športnica Gorenjske 2000. Davo Karničar, najboljši športnik Gorenjske 2000. avni prvaki, odbojkarji Merkur Bleda, ki so v konkurenci ekip ugnali večkratne gorenjske športnike bila vaterpoliste Triglava Živil ter košarkarje Triglava. Vse te športnike, njihove prijatelje in navijače smo skupaj z najboljšimi športniki občin Bohinja, Bleda in Radovljice povabili, da se srečamo ta četrtek, 21. decembra, v Radovljici. Prireditev namreč letos pripravljamo skupaj s Športno zvezo Radovljice, začela pa se bo ob 18. uri v dvorani srednje gostinske šole v Radovljici. Na prijetnem srečanju športnikov in ljubiteljev športa bo nastopil ansambel Bid Bang in plesno-navi-jaška skupina Tačke Blejskega plesnega studia. Vabljeni! • V. Stanovnik HOKEJ DERBI NA JESENICAH, MLADI V KRANJU Kranj, Jesenice, 19. decembra - Medtem ko se bo državno hokejsko prvenstvo nadaljevalo šele 5. januarja, pa hokejisti v mednarodni hokejski ligi ne počivajo. Tako je ekipa Slavije M Optime konec tedna 5:0 premagala Crveno zvezdo, nato pa je bila Crvena zvezda še nasprotnik Olimpije, ki pa je bila boljša 6:2. Danes pa se na Gorenjskem obeta "veliki" derbi, saj bo ekipa Acroni Jesenic ob 18. uri v dvorani v Podmežakla gostila Olimpijo. Bled bo gostoval pri vodilnem Dunaferrju, Slavija M Optima pa pri Fer-enevarošu. V Kranju pa bo danes ob 18. uri prijateljska tekma med mladinskima reprezentancama Slovenije in Francije, med igralci pa je vrsta mladih gorenjskih hokejskih upov. • V.S. ALPINIZEM Maja Roš napisala knjigo o podvigu PRVA ŽENSKA KNJIGA O EVERESTU i jubljana - Dober teden dni po izidu prve knjige o podvigu Dava Karničarja na Everestu je izšla še druga, tokrat izpod peresa Delove novinarke Maje Roš. Avtorica, ki je odpravo spremljala iz baznega tabora, je knjigi dala naslov Prvi na smučeh z Everesta. Gre za prvo knjigo o Everestu, ki jo je napisala ženska. Kot je povedala avtorica, je pogled novinarke lahko mnogo bolj objektiven od pogleda udeleženca odprave, bazni tabor, od koder je spremljala dogajanje, pa je bil odlično izhodišče, saj se v njem dogajata tako začetek kot konec vsakega vzpona. "Glavni junak knjige je Davo, okoli njega se je vrtel ves smisel odprave. Osvetlila sem njegovo osebnost, življenje ter opisala pot z vsemi vzponi in padci," je dejala Roševa. Natančno je opisan vzpon in samo smučanje, na koncu pa je tudi ekskluzivna pripoved Dava, ki je nastala takoj po njegovem prihodu nazaj v bazni tabor. Predstavitve knjige se je udeležil tudi glavni junak Davo Rarničar, ki je izrazil veselje, da sta nastali kar dve knjigi o njegovem podvigu. "Že branje Majinih člankov z odprave me je pritegnilo; res je poročala tako, kot se je na odpravi dogajalo. Majina knjiga je zastavljena bolj svobodno, napisana je v obliki zgodbice o tem, kako je nekdo z neke majhne vasice smučal z Everesta, kako je zorela njegova želja in kakšne so bile okoliščine podviga," je dejal Karničar. Knjiga ima skoraj 130 strani, v njej je 160 barvnih fotografij, večina avtoričinih, izšla pa je v nakladi dva tisoč izvodov pri založbi Slon. • U. P. Karničarjeve smuči na dražbi Elanove smuči, na katerih je Davo Karničar smučal z Everesta, bodo prodali na dražbi, izkupiček pa namenili Logu pod Mangartom. Dražbo bo organiziral časopis Delničar. PLAVANJE Evropsko prvenstvo v plavanju ODLIČNI SLOVENCI Rranj, 19. decembra - Ljubljančan Peter Mankoč je evropski prvak na 100 mešano, med dobitnicami kolajn pa je tudi Kranjčanka Anja Čarman. Slovenija je trdno v plavalnem vrhu. Blaž Medvešek, Anja Carman in Peter Mankoč s kolajnami. Foto: T. Doki Takega uspeha slovenskih plavalcev na evropskem prvenstvu v plavanju v Valenciji ni nihče pričakoval. Po letu 1981, koje Borut Petrič v Splitu osvojil zlato kolajno, je njegov uspeh ponovil 22-letni plavalec iz Ljubljane Peter Mankoč, ki je zmagal na 100 metrov mešano. Mankoč je v tej disciplini dosegel 4. najholjši izid vseh časov. Zlatu je Mankoč dodal še bron, boronasta pa sta tudi Blaž Medvešek in mlada Kranjčanka Anja Čarman, ki je bila bronasta na 200 metrov hrbtno. Mlada plavalka je bila po tekmi presrečna. Ves moj trud je poplačan, je bil njen prvi komentar. Čeprav na evropskem prvenstvu niso tekmovali vsi najboljši, to ne zmanjšuje uspeha slovenskega plavanja. Posebej je presenetila Anja Carman. Deležna je bila številnih čestitk prijateljic in prijateljev iz reprezentance, zanjo pa so se začeli zanimati tuji plavalni strokovnjaki in poročevalci. Anja tako nadaljuje uspešno začeto tekmovalno pot. Po prvenstvu v Valenciji, kjer je bilo tekmovanje v kratkih bazenih, bo čas za enake uspehe tudi v enkrat daljših bazenih. • J.K. 5totinkA ureja: Vilma Stanovnik ODBOJKA KAMNICANOM PRVA LOVORIKA Kamnik, 19. decembra - Več kot tisoč gledalcev v Športni dvorani v Kamniku je na nogah pričakalo zadnjo točko odbojkarjev Žurbi team Kamnika na finalni tekmi Pokala Slovenije, s katero so Kamničani osvojili svojo prvo odbojkarsko krono. Organizacijo dvodnevnega finalnega turnirja Pokala Slovenije za odbojkarje in odbojkarice je Odbojkarska zveza Slovenije tokrat zaupala OK Kamnik. Tako so se že v soboto ob 12. uri začele pol-finalne tekme za odbojkarice. V prvi tekmi so igralke HITa i/ Nove Gorice po zelo izenačenem srečanju premagale mlado ekipo iz Ljubljane, ki očitno ni zdržala psihičnega pritiska pomembnosti srečanja. HIT Nova Gorica : Ljubljana 3:2. V drugi tekmi so bile odbojkarice Nove KBM Mcltala veliko boljše od B&L Utripa iz Šempetra 3:0. Po ženskih tekmah pa so na parket stopile tudi gorenjske moške ekipe. Najprej so se odbojkarji Merkur Bleda pomerili s Fužinarjem z Raven. Blejci so še največ težav imeli v prvem nizu, nato pa so Ravenčane popolnoma nadigrali in se zasluženo uvrstili v nedeljski finale. Fužinar GOK IG KM : Merkur Bled 0:3. Dvorana se je med tem že dodobra napolnila, saj so se v zadnji tekmi dneva domači odbojkarji za vstop v finale pomerili z Olimpijo. Tudi tokrat so odbojkarji Olimpije povzročili Kamničanom obilico težav. V izenačenem srečanju so ob bučni podpori gledalcev domači odbojkarji le uspeli streti Ljubljančane in se z zmago s 3:0 uvrstili v Finale. Veliki finale med domačim žurbi team Kamnikom in Merkur Bledom sta pred okoli 1500 gledalci in TV kamerami TV SLO ekipi začeli zelo poletno in borbeno. Ob i/menjavi izvrstnih servisov, raznovrstnih napadov in dobrem blokiranju so prvi niz dobili gostje, kar pa je domačo ekipo še bolj podžgalo. Ob lit natičnem navijanju, v katerem so prednjačili izvrstni Ravbarji, je domača ekipa igrala iz trenutka v trenutek bolje in gostujoči odbojkarji so z izvrstno igro lahko samo še pripomogli k spektaklu, ki je na koncu zasluženo prinesel prvi odbojkarski naslov v Kamnik. Žurbi team Kamnik : Merkur Bled 3:1. • B.M. ASTEC TRIGLAV DRUGI Odbojkarji Astec Triglava so jesenski del tekmovanja v 3. DOL zaključili na drugem mestu. Beltinci : Astec Triglav 0:3. Slabše pa gre letos odbojkarjem Termo Lubnika. Tudi tokrat se z gostovali ja vračajo praznih rok. Prvačina : Termo Lubnik 3:1. Po jesenskem delu je v vodstvu Šoštanj Topolšica s širimi-točkami naskoka pred Astec Triglavom. Lubnik čaka boj za obstanek. Trenutno so sicer še na "varnem" 8. mestu z 11 točkami. V ženski konkurenci 2. DOL gorenjski ekipi nista tako uspešni. Tudi v zadnjem krogu sta obe izgubili - Jeti sport Bled doma z Ljubljano II 0:3 (-23, -19, -21), Kamnik pa na gostovanju v Zrecah s 3:1 (-18, 10, 22, 21). Po jesenskem deluje v vodstvu Solkan z 28 točkami, pred Cometom Zreče in Ljubljano II. Blejke čaka boj za obstanek, saj so trenutno na 9. mestu (II točk). Še v slabšem položaju so Kamničanke, ki so s samo petimi točkami na enajstem mestu. Z jesenskim delom so zaključili tudi v 3. DOL. V moški konkurenci je od gorenjskih ekip najvišje uvršena ekipa Astre Telekom, ki s šestimi zmagami in tremi porazi zaseda tretje mesto. V ženski konkurenci so po jesenskem delu v vodstvu Je-seničanke z 31 točkami, le dve točki manj pa imajo na drugem mestu mlade igralke Kemiplasa iz Kopra. »B. M. DAN BLEJSKE ODBOJKE Bled, 19. decembra - Odbojkarski klub Bled prireja v počastitev 30. obletnice kluba srečanje odbojkarskih generacij, ki bo v soboto, 23. decembra, od 16. ure dalje v Lescah in v Radovljici. Ob 16. uri bo tekma I. lige Merkur Bled : Olimpija (dvorana Srednje gostinske šole Radovljica), ob 18. uri pa turnir mešanih ekip. Ob 21. uri bo v Restavraciji Center v Lescah slavnostna skupščina kluba, nato pa zabava. • J.K. SMUČANJE GLOBOČNIK IN BRANKOVIČEVA MED NAJBOLJŠIMI Kranj, 19. decembra - Naši biatlonci nadaljujejo z uspešno sezono, na zadnji tekmi v Anterselvi v Italiji, kjer potekajo zaradi pomanjkanja snega drugod vsa biatlonska tekmovanja. V šprintu je bil Tomas Globočnik osmi, v zasledovalni tekmi 17., ostali pa so ostali brez točk. Globočnik je v skupnem seštevku svetovnega pokala 12. Odlično tekmuje tudi 'Tadeja Brankovič. V sprintu je bila deveta, na zasledovalni tekmi pa 21. Skupno je na 22. mestu. Andreja Crašič, ki zaradi bolezni ne tekmuje, je na 39. mestu. Med alpskimi smučarji je za največje presenečenje poskrbel mariborski smučar Peter Pen, ki je na smuku v Val d' Iseru osvojil 6. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v smuku na tekmah svetovnega pokala. Na moškem veleslalomu pa je bil naš najboljši Jernej Reberšak iz Radovljice z 18. mestom, točke pa sta z 28. in 29. mestom osvojila še Uroš Pavlovčič in Mitja Kune. Dekleta so vozila dva smuka v St. Moritzu. Na prvem sta bili Mojca Suhadolc in Špela Bračun 26. in 44., na drugem pa boljši, 21. in 41. • J.K. BIATLON PORAZI GORENJCEV Kranj, 19. decembra - Krka Telekom je le s točko premagala Geo-plin Slovan, Rogla je premagala Zagorje banko Zasavje, Union Olimpija je bila boljša od Heliosa, Kraški zidar pa je premagal Ke-moplast Alpos. Loka Kava je gostovala pri Savinjskih hopsih na Polzeli in zgubila 113: 98. Gostje so se nekajkrat približali domačinom, vendar bistveno več niso mogli iztržiti. Zmaga domačinov je zaslužena. 'Triglav Kranj je igral doma s Pivovarno Laško in i/gu bil s 84 : 101. Kranjčani so nekaj minut pred koncem ogrozili zmago favoriziranih gostov, vendar jim presenečenje ni uspelo. Na lestvici sta na prvih dveh mestih Krka Telekom (24) in Union Olimpija (23), Triglav je 8. (16 točk), Loka Kava pa 11. (15 točk). V I. B ligi je Gepard Radovljica doma izgubil s Hrastnikom. • J.K. ROKOMET DERBI PREDDVORCANOM Kranj, 19. decembra - Rokometaši končujejo prvi del prvenstva. Končalo se bo jutri, ko bodo prvoligaši odigrali zadnji jesenski krog. Zadnji krog pa so odigrali 1. B ligaši. Eden od derbijev je bil v Kranju, kjer sta se pomerila gorenjska ligaša. Ločani so svojo tekmo odigrali že v sredo in izgubili v Celju. Tako so imeli dovolj časa, da se pripravijo za srečanje zadnjega kroga, ko bodo na Podnu gostili Veliko Nedeljo. Novinci so ob Trboveljčanih eno od prijetnih presenečenj lige. Zato Termovce jutri ob 20. uri v Podnu čaka težko delo. Bodo končno prvič zmagali doma? Sicer pa je letošnja liga zelo zanimiva. Celjanom so se zgodile Prule, Preventu Rudar, Prulam Termo. Letošnje prvenstvo je najbolj izenačeno in kvalitetno, zato bo tudi nadaljevanje še kako zanimivo. Prvo B. ligaši so končali jesenski del prvenstva. Jesenski prvaki so novinci iz Nove Gorice, ki so z izgradnjo dvorane dobili pogoje za kvalitetno delo in rezultati so tu. Zato pa je popolnoma drugače z gorenjskima ligašema. Še nikdar niso igrali tako slabo. Polovico prvenstva sta končala na repu lestvice. Težav je več kot dovolj, pravih rešitev pa trenutno ni na vidiku. V zadnjem krogu sta se med seboj pomerila Besnica in Preddvor. Čeprav se je pred tekmo že vedelo, kdo bo "zmagovalec"; na koncu ni bilo tako. Preddvorčani so prvi polčas izgubili s petimi goli razlike, v nadaljevanju pa zaigrali kot prerojeni in drugi del tekme dobili s sedmimi goli razlike in osvojili prve točke to jesen. Zdaj vodstvi obeh ligašev čaka veliko dela in boj za obstanek. V zraku je veliko variant, rešitev bo prinesel čas. Jesenski prvaki so Novogoričani pred Sevnico. Prvi imajo 20, drugi 18 točk. CHIO Kranj Besnica je enajsta s petimi, Preddvor-Radovljica dvanajsti z dvema točkama. Re/.ultati: I. liga moški: Celje P. L. - Termo 35-24; Avto Mikolič Rudar-Prevent 31-26: Mobitel Prule 67-Gorenje 26-19; Dobova - Slovan 27-27; Pivka Perutninarstvo-Inles Riko 23-26; Velika Nedelja-Trimo Trebnje 29-27; 1. B. liga - moški: CHIO Kranj Besnica - Preddvor Radovljica 29-31 (17-12); Nova Gorica - Ormož 31-27; Sevnica - Izola 24-22; Cimos Koper - Gorišnica 20- 30. Prve bodo s prvenstvom nadaljevale prvoligašice (13/14 januar 2001). Ločanke so se med tednom pomerile s Pirančankami in izgubile z 20-27. Igrale so oslabljene, saj niso igrale nekatere igralke. Vsi ljubiteji rokometa pa so jutri (20. 12.) ob 20. uri vabljeni v dvorano Poden, ko se bodo Termovci pomerili z Veliko Nedeljo. • M. Dolanc USPEH PLANINE Ljubljana, 19. decembra - Rokometašice Rokometnega kluba Planina iz Kranja so se v dvorani na Galjevici na mladinskem turnirju, pomerile z ekipama Krima Neutro Roberts in Poljem. Na obeh tekmah so igralke prikazale dober rokomet, dosegle pomembno zmago s Krimom in nesrečno izgubile z enim golom proti Polju. Igralke so proti Krimu začele odlično, povedle s 3:0, polčas /a ključile /.9:1, tekmo pa zaključile z rezultatom 14:9. Drugo tekmo so prav tako začele odlično, polčas dobile z 10 : 7 na koncu pa klonile z 20 : 19. Na obeh tekmah je največ golov dosegla Maja Novovič, pohvaliti je potrebno vse igralke, ki so nastopile v postavi: vratarki Andreja Bešter in Tanja Jovičič, Dijana Bašič, Mira in Maja Novovič, Tjaša Štrukelj, Maja Krajne, Polona Kejžar, Saša Lajovic in Jelena Gojkovič. ZMAGA PRVOLIGAŠIC Kranj, 19. decembra - Na trening tekmi med igralkami prve lige rokometašic Save in ekipo trenerjev, članov upravnega odbora in sponzorjev so igralke Save dosegle prestižno zmago. Nasprotniki so se dokaj dobro upirali renomiranim igralkam do rezultata 20:18. Kondicija in izkušnje so prevladale in končni rezultat tekme je bil 39:30. Najboljša strelca sta bila pri igralkah Brigita Jeli-nič Šturm z II goli in pri nasprotnikih Zlatko Dželič z 9 zadetki. Sponzor zanimive tekme je bil bar "Irish pub o Kalan S", ki poleg irskih pijač ponuja še posebno sobo za zaključene družbe, za novo leto še sprejemajo rezervacije, pripravijo pa še prigrizke. • Janez Bešter VATERPOLO DOMAČINOM VSE TOČKE Kranj, 19. decembra - Z zmago proti Kopru so si vaterpolisti Kokre priigrali drugi par točk v prvenstvu sezone 2000-2001. Tako, kot so ta večer igrala Živila, jih v Kranju že dolgo nismo videli. Nobene želje po dobri igri, nobene želje po visoki zmagi. Tako igro gostiteljev pa so dodobra izkoristili mariborski bankirji, ki so v Kranj prišli brez mladinskega reprezentanta Jureta Pahernika in brez Grujiča, a so kljub temu odšli lahko iz Kranja zadovoljni. Kot zadnji so igrali še vaterpolisti Olimpije in Kamnika. Po polovici srečanja je bilo že kar 16:1 za gostitelje, zato je dal trener Vojko Podvršček možnost tistim igralcem, ki na pravih tekmah ne igrajo veliko. Izidi: KOKRA : KOPER 5.2, TRIGLAV ŽIVILA : PROBANKA LEASING 8:5, OLIMPIJA : KAMNIK 26:8. • J. Marinček SNOVVBOARD KNAFELI IN KOSIR USPEŠNA Kranj, 19. decembra - Tokrat je bil na sporedu tretji veleslalom od skupaj štirih v tej sezoni. Na vzhodni strani Kanade v Mont-Saint Anne blizu Ouebeca so organizatorji pripravili zelo lepo tekmo, čeprav je kazalo zelo slabo nekaj dni poprej. Slovenske barve sta ponovno zastopala le Košir in Knafelj. Prvo vožnjo je izredno odpeljal Košir, saj je s štartno številko 2 (prvič v prvi jakostni skupini v veleslalomih) osvojil najboljši čas in je tako vodil po prvem teku. Knafelj je s številko 16 osvojil deveti (9.) čas prve vožnje. V drugi vožnji je Knafelj napadel in z zelo dobro vožnjo (3. čas drugega teka) osvojil končno zelo dobro peto mesto. Koširje štar-tal kot zadnji in ni najbolje odpeljal zgornjega dela. Po vmesnem času je še vodil, v radiusu pred ravnino pa storil ogromno napako in se skoraj ustavil, zgubil vso hitrost in končal le na 13. mestu. Zmagal je Kanadčan Yesey Jay Andersson. Po treh tekmah sat naša dva. Knafelj in Košir v skupni razvrstitvi v prvi deseterici: Knafelj je peti, Košir pa sedmi. Vodi Fichter (Ita). ALPINIZEM-PLANINSTVO USPEŠNI MLADI KRANJSKI PLEZALCI Kranj, 19. decembra - Jure Bobnarje poleti v Bohinjski Beli preplezal smeri Fatman 7c+ in Love story 8a+/b. V Kotečniku je najprej uspel preplezati smer Nebo nad Berlinom 8a, nato pa je uspel še v 17 metrov dolgi smeri CSN 8a+. Tudi Blaž Zazvonil je najprej obiskal Bohinjsko Belo, kjer je preplezal svojo drugo smer z oceno 8a in sicer smer Ženska za nagrado 8a. Preplezal je še Kombinacijo ženska - Ekosistem 7c. Nato je v Kotečniku preplezal svojo prvo smer na pogled z oceno 7b in sicer Hanta Xo 7b. Na flash je preplezal Kolomona 7b/b+. Preplezal pa je še Črno beli blues 7c. V tej smeri je bil uspešen tudi Rok Bre/.ar, kar je njegova prva smer z oceno 7c. Blaž je v Retovju preplezal še Junake nočne kronike 7b+/c. Matic Friškovec je poleti v Bitnjah uspel v smeri Črtomir 7c, v Mišji peči je septembra preplezal njegovo najtežjo smer Kock'n roll 7c/c'. Nejc Kalan je v Bohinjski Beli preplezal smer Lady 7a+. V Kotečniku je uspel v Srebrni strehi 7b, llerkulesu 7a+/b, na koncu pa je preplezal še svojo najtežjo smer Črno beli blues 7c. V Mišji peči je na flash preplezal Srečo vrtnice 7a+/b. HENRIK TUMA: PLANINSKI SPISI Kranj, 19. decembra - Založba Turna nadaljuje z izdajanjem publikacij, posvečene svojemu velikemu sorodniku in vzorniku. Henrik Turna je bil pravnik in politik, ki pa je storil izredno veliko tudi na področju planinstva. Čeprav je bil po očetovi strani Čeh in Dolenjec po materini, je kmalu vzljubil gore Gorenjske in drugih predelov Slovenije. Čeprav je študiral v Trstu in na Dunaju, je po vrnitvi v Ljubljano želel primerjati naše gore s tistim, kar je videl drugod. Prehodil je skoraj vse in ob pomoči domačinov pridobil vsa imena gora in njihove okolice. Leta 1926 se je priključil Turis-tovskemu klubu Skala, kjer je bil tako kot pri Slovenskemu planinskemu društvu zelo aktiven na kulturnem področju. Dr. Henrik 'Turna je zapustil izredno bogato planinsko-alpinistično publicistično dejavnost, ki je še danes vredna in pomembna za bralce in raziskovalce. Zato se lahko le razveselimo izdaje dveh knjig, ki sta izšli pri Založbi Tuma. Planinski spisi so 414 strani obsegajoče delo, v katerem je urednik Vladimir Habjan izbral le potopise in opise, ki so primerni za branje. V knjigi najdemo še mnogo Tumovih skic in risb ter popoln seznam Tumovih objav in člankov o Turni. Druga knjiga, znanstvena študija Imenoslovje Julijskih Alp, je le ponatis knjige iz leta 1929, ki jo je takrat izdalo Slovensko planinsko društvo. Dr. Henrik Tuma je v predgovoru zapisal, da je to le ogrodje za nadaljnje delo, izdano z namenom, da se ugotovi in ohranja slovenska imena naših Alp. • Ciril Velkovrh KDO NA PRVENSTVO? Radovljica, 17. decembra - Na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici je Šahovska zveza Gorenjske izvedla regijsko posamično prvenstvo za osnovnošolce. V štirih starostnih kategorijah fantov in deklet smo dobili nove prvake in potnike na državno prvenstvo osnovnošolcev, ki bo 20. in 21. januarja v Hotelu Astoria na Bledu. Zmagovalci svojih skupin so postali: pri fantih do 15 let Nejc Petrovič (OŠ A. T. Linhart Radovljica), do 13 let Peter Šinkovec (OŠ Ivana Dolenca Škofja Loka), do 11 let Jaka Škrlep (OŠ Stražišče) in do 9 let Mitja Rozman (OŠ Stražišče). Pri dekletih so, razen v najmlajši skupini, zmagale učenke OŠ Prežihov Voranc Jesenice: do 15 let Zora Denša, do 13 let Miša Hrenič, do 11 let Amra Huseinbašič, do 9 let pa Simona Česen iz OŠ Orehek. Nagrade za najboljše so prispevali Gostišče Avsenik, Casino Bled, Elan Begunje in Šahovski vestnik. • A. Drinovec PLAVANJE KLINARJEVA IN POGAČNIK ZMAGOVALA Radovljica, 19. decembra - V Mariboru je bil 10. Božičev me-morial za mlade plavalec. Najuspešnejši so bili plavalke in plavalci Plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled. Med starejšimi dečki so pobrali vse zmage, zlasti pa sta blestela Anja Klinar in Nejc Pogačnik, ki soju izbrali za najboljša plavalca mitinga. Kli-narjeva je postavila na 50 metrov hrbtno, prsno in delfin tudi nove državne rekorde. Rekordna je bila tudi štafeta deklic 4-krat 100 mešano, za katero so plavale Bea Avguštin, Anja Klinar, Petra Klemene in Jasna Ovsenik, kije zmagala tudi 4-krat 100 prosto. Dvakrat je zmagala tudi štafeta dečkov v postavi Nejc Pogačnik, Denis Medic, Matej Štiherlc in Matej Fermišek. Omenjeni plavalke in plavalci so bili uspešni tudi v posamični konkurenci. Med mlajšimi deklicami in dečki so zmagali Robi Žbogar, Nina Cesar in Robi Vovk ter štafeta Nina Cesar, Maja Cesar, Monika Močnik in Urša Jcrala. V štafeti dečkov pa so plavali Aljaž Lajfar, Robi Vovk, Robi Žbogar in Žiga Zupančič. • J.K. VABILA Vabilo hokej ist kam - Ženski hokejski klub Bled "Blejske levinje" vabi dekleta na ledeno ploskev ledene dvorane na Bledu, kjer bodo spoznale, da je hokej privlačen tudi za nežnejši spol. Zaželeno je osnovno znanje drsanja. Pojasnila dajejo po telefonu 041/556-015. Humanitarni božični turnir v malem nogometu - V športni dvorani na Planini bo v soboto, 23. decembra, in v nedeljo, 24. decembra, humanitarni mednarodni božični turnir v malem nogometu. Prijaviti seje mogoče še do četrtka, 21. decembra, na telefonsko številko 041/623 - 870. Prijavnina znaša 17.000 tolarjev. Nagrade bodo visoke, od 350 do 30.000, najboljšim igralcem in vratarju pa bodo podelili tudi pokale. Za popestritev turnirja bosta na sporedu dve zanimivi tekmi: najprej tekma dveh ženskih ekip In nato tekma med moštvom Živila Naklo 91-92 in ekipo turnirja. • J.K. VASA POSTA Pisali ste nam: Tilen Čebašek, Matic Križaj, Žan Hrestak, Martin Rozman. Jakob Ercegovič, Žan Jelovčan, drugošolci iz Gorenje vasi, laja Gorjan. Ema Pintar, Alenka Šijrar, Martin Naglic, Kristijan Aleš, Andrej Gregorc, Tjaša Gor t nar, Nejc Podjed, Tim Mike//, Metod Jagodic, Martina Aleš, Špela Cuderman, Medina Alagič, Špela Ribnikar, Petra Šter, A/min Kljunič, Doroteja Karničar, Blaž Zelnik, Klemen Šenk, Maja Markič. Na nagradni izlet, ki ho predvidoma maja, vabimo Tujo Gorjan. NAGRAJENA PESEM Miklavž, Koši rek * dedek Mrax! Miklavž, Božiček, dedek Mraz! Mar pozabili ste na nas? Snega si vsi želimo, imeti hočemo pravo zimo. Miklavž, Božiček, dedek Mraz! Mar pozabili ste na nas? Lani tačas smo po snegu skakali, za snežaki se skrivali. Letos so smuči in sanke v lopi, jok pa med otroki. Miklavž, Božiček, dedek Mraz! Mar pozabili ste na nas? • laja Gorjan, 4. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Dan šale V torek popoldne smo starše povabili v šolo. Našo razredničarko je zelo skrbelo, zato smo se začeli pripravljati že zelo zgodaj. Vsak je dobil svojo nalogo; od pripravljanja okraskov do peke piškotov. No, kot sem že omenila, so prišli z nami tudi starši. Najprej so si v avli ogledali odlično predstavo, mi pa smo tačas pripravili program za starše še v matični učilnici. Začeli smo izdelovati okraske in po prihodu staršev še z njimi okrasili učilnico. Nato pa sta predsednik in podpredsednik povedala nekaj zanimivosti o našem razredu. Za uvod pred "slovenskimi kulturnimi prazniki" je sošolec zaigral na trobento. Učenci, ki smo jih izbrali, so nam predstavili praznike. Nazadnje smo se posladkali s piškoti in pošteno uživali ob glasbi. Moji mamici je bilo zelo všeč in tega dneva še dolgo ne bo pozabila. Še posebej rada se bo spominjala proslave, ki je bila prirejena prav za starše. • Metka Poklukar, 6. b r. OŠ Gorje ■ i ri#% 17VW>K*< Wlft« Oblak ne ve tn vat ne kom 'Le kaj bi rekel Prešeren, ko takole govorimo o njem in si po svoje razlagamo njegove pesmi?" so se 4. decembra spraševali nastopajoči na recitalu. Recital Oblak ne ve in val ne kam so pripravili učenci osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju za zaključek obsežnega dela o Prešernu. Njegove pesmi - zapete, dramatizirane in deklamirane - so prepletli z zanimivim in na trenutke tudi rahlo zbadljivo naravnanim pogovorom učencev, ki so se "pripravljali na recital" kar med rcitalom samim. V njem so pregledno predstavili življenje Franceta iz Vrbe in njegovo pot v svet, kot tudi raču- člani novinarskega krožka z mentorico Lejlo Sirk v anketi učence povprašali, kaj mislijo O recitalu in kaj jim je bilo še posebej všeč. Luka Milakovič, 6. c: "Reci-tatorji so bili izvrstni, vsebina poučna in zanimiva, mentorji pridni, mi pa zadovoljni!" Andraž Bukavnik, 7. b: "Letošnji kulturni dan mi je bil veliko bolj všeč od drugih, saj je bil recital odličen, razstava pa tudi. Škoda, da nisem sodeloval pri predstavi! Ob vseh nalniško projekcijo slikovnega gradiva o njem. Nastopajoči so recital ponovili kar štirikrat, vedno pred polno dvorano. Popoldne so povabili tudi starše, sorodnike in znance, ki so jim navdušeno čestitali. Recital so pripravile slavistke Polona Gašperšič, Jana Kovač, Nuša Šubic in Lej-la Sirk, sodelovalo pa je dvajset učencev s predmetne stopnje. Na koncu programa so teh slikah v šoli sem dobil kar kulturni navdih." Katja Mavec, 7. b: "Recital mi je bil zelo všeč, edino, kar me je motilo, je bilo to, da je bil prekratek. Upam, da bodo pripravili še kakšno podobno prireditev." Miha Kern, 7. c: "Posebno zanimiva je bila deklamacija in dramatizacija Povodnega moža. Ni pa mi bilo všeč, ker smo na koncu vsi skupaj zape- li le eno kitico Zdravljice. Morali bi celo, saj je to naša himna." Tea Nizič, 7. c: "Najbolj sta mi bila všeč Maruša in Matjaž Bogataj, ki sta imenitno zapela pesem Od železne ceste. Ni mi bilo všeč, ker sem na platno slabo videla." Urša Gregorc, 7. c: "Prav gotovo so vsi učenci in učitelji vložili veliko dela in časa v recital. Na njem ni bilo nič ta- kega, kar mi ne bi bilo všeč. To je bil lep spomin na rojstni dan našega največjega pesnika." Milan Keleman, 8. b: "Všeč mi je bilo, kako so uprizorili pesmi Povodni mož in Apel in čevljar, tudi Matjaž in Maruša sta zelo dobro pela, zanimive pa so bile tudi slike na steni. Na začetku recitala smo morali ugasniti mobilne telefone, ker so motili ozvočenje." Projekt Jesen Uvijen ju "Sploh si ne predstavljani starosti, ker si želim biti večno mlada," je zapisala osmošolka Tcja, ko so se v razredu pogovarjali o tem obdobju življenja... Jc starost za otroke in mladostnike strašljiva, seje bojijo? Vidijo v njej le bolezen, onemoglost in neizbežno smrt? So že kdaj pomislili, da tudi v tem obdobju lahko do/.iviš veliko lepega? Z namenom, da bi otrokom približali starost in pri njih v/postavili pozitiven odnos do ostarelih, so se oktobra v šoli Poldeta Stražišarja na Jesenicah lotili projekta Jesen življenja. Nastalo jc več delavnic, ki so se odvijale pri pouku in pri interesnih dejavnostih. Vsak učitelj je izbral temo, ki je ustrezala izkušnjam, interesom in sposobnostim učencev. Tako so se v šoli srečali z upokojenim učiteljem Jakom Klinarjem, obiskali oskrbo- vance doma starostnikov, razmišljali na temo Kaj sta me naučila babica in dedek, interpretirali pravljico Pšenica - najlepši cvet, preživeli popoldne s svojimi babicami, pisali o babicah in dedkih, primerjali življenje nekoč in danes, zbirali babičine recepte in pregovore o starosti, delali izpeljanke i/ besede star, predstavili predmete, ki so jih nekoč uporabljali, in pekli piškote za oskrbovance doma starostnikov. Nastalo pa je tudi nekaj čisto jesenskih delavnic, kot likovni izdelki na temo jeseni, izdelki iz gozdnih plodov, jesenske uganke in jesenske pesmi izpod peres slovenskih pesnikov. Učenci so svoje vtise in delo predstavili v obliki plakatov ali praktičnih izdelkov, ki so jih razstavili v šolski avli. Razstava je nehote prebudila nova vprašanja in izhodišča za pogovore. Poskusimo še mi Dve potici Saj veste, da lahko potice spečemo in jih shranimo v zamrzovalnik, večer pred dnem, ko jo bomo potrebovali, jo pa vzamemo ven, da se čez noč, zavita v prt, počasi odtopi in jo narežemo in ponudimo. Zamrznitev ji prav nič ne škodi, mi pa postrežemo s svežo potico. Zato jo specimo preden se bo začela dirka pred prazniki. Danes vam ponujamo dva recepta za potice naših znanih slovenskih kuharic, sestre Felicite in sestre Vendeline. Felicitina orehova potica Kvašeno testo: 60 dag moke, žlička soli, 2 dag kvasa, 2 dag sladkorja, 5 dag maščobe, celo jajce, 3 dl mleka, žlica kisle smetane Nadev: 3 3/4 dl sveže smetane, liter zmletih orehov, 20 dag sladkorja z limonino lupino, jajce. Presejano moko daj v skledo in pogrej. Na sredini naredi vdolbinico in vanjo vlij v toplem mleku razmešan kvas z nekaj sladkorja, pomešaj ga z moko in pusti, da vzhaja. Ob robu sklede daj vse dodatke in sol. Bolje je, če kvas in sol v začetku mesenja ne prideta v dotik. Še bolje je, če maščobo, sladkor in rumenjake v lončku zmešaš, da zmes naraste, nato pa priliješ vročega mleka in s tem zamesiš. Testo gneti tako dolgo, da postane gladko in se z lahkoto loči od rok in sklede. Dobro pregneteno testo se lepše valja in oblikuje. Vzhaja naj pokrito v toplem prostoru. Prvič naj vzhaja malo bolj, bolje je več kot premalo. Vzhaja- Kristinina makova potica no testo zvrni na pomokano desko ali prt. Zavihni robove, pomokaj. Testo zvaljaj. Pri valjanju pazi. da ga ne razvlečeš, zato valjaj samo s težo valjarja. Orehe popari z vrelo smetano, prideni sladkor in zamešaj mednje, ko se nekoliko ohladijo, jajce. Testo zvaljaj za nožev rob debelo, namazi ga z nadevom, tesno zvij in daj v pomazan model. Pusti še enkrat vzhajati. Vzhajano namazi z jajcem in speci. Pečemo pri 180 do 220 stopinjah. Po nadevu lahko po-treseš tudi rozine. Vendelinina mandljeva potica Kvašeno testo: 60 dag mok, 2 dag kvasa, 6 dag sladkorja, 6 dag masla, 1 žlica ruma, 2 rumenjaka, okoli 3 dl toplega mleka. Nadev: 12 dag masla, 4 jajca, 20 dag sladkorja, limonina lupinica, vanilija, 60 dag olupijo ti i li in /.mletih mandeljnov, 5 dag sladkorja za praženje mandeljnov Zamesimo kvašeno testo in pustimo, da vzhaja. Mandeljne s sladkorjem svctlorumeno spražimo. Vzhajano testo zvaljamo, namažemo z nadevom in po-tresemo s polovico mandeljnov. Tesno zvijemo, položimo v namazan model, prebodemo z iglo in pustimo, da potica vzhaja. Vzhajano namažemo z jajcem in pečemo 70 minut, najprej pri 220 stopinjah C, ko pa zarumeni, temperaturo znižamo na 200 stopinj C. Pečeno potico pustimo nekaj minut v modlu. nato jo zvrnemo na desko in zgoraj namažemo z oljem. Pokrijemo s papirjem in prtom. Nadev: Maslo penasto umešamo, izmenjajo dodajamo rumenjake in sladkor, nato dodamo vanilijo in limonino lupinico. Dodamo trd beljakov sneg, po snegu potresemo polovico spra-ženih mandeljnov in vse hkrati narahlo zamešamo. Nega suhe kože Kakšne tipe kože poznamo? Kožo delimo na: . normalno, • mastno, • mešano (največkrat T-tip kože), . suho, ki jo delimo na suho mladostno in. suho kožo zrelih let. Kakšne so značilnosti suhe kože? Mladostna suha koža je tanka, nežna, občutljiva, navadno lepa. Ima majhne pore, je dobro prekrvavljena (včasih se pojavi močna rdečica na licih). Suhi koži zrelih let primanjkuje maščobe in vlage. Je občutljiva, rada se lušči, je rožnate barve, nagnjena h gubicam, je bolj kisla, lahko se pojavijo tudi razširjene kapilare na licih. Kako tako kožo negujemo? Vsaka nega se začne s čiščenjem. Najbolj primerno čistilo za suho kožo je čistilno mleko, saj veže nase nečistoče, ki jih potem odstranimo z vodo ali tonikom. Slednji ima pri negi zelo pomembno funkc ijo in prenekatere ženske pozabljajo nanj. Ime tonik izhaja iz besede tonus, kar pomeni napetost. Celicam torej daje napetost, s čimer postane površina celice večja, tako da hranljive snovi bolje prodirajo vanjo. Poleg tega s tonikom kožo tudi zakislimo. Šele na tako očiščeno kožo nanesemo hranljivo ali hidratantno kremo. Enkrat tedensko suhi koži privoščimo tudi piling, Vendar moramo biti pri njegovi izbiri zelo pazljivi. Najboljši za tako kožo so encimski pilingi, ki poroženole ( eli< c raztapljajo in kožo zmehčajo. Gorenjske lekarne svetujejo Koža nam bo zelo hvaležna, če ji bomo po odstranitvi odmrlih celic privoščili hidratantno, hranljivo ali regenerativno masko. Kaj se s kožo dogaja v hladnem obdobju? Nizke temperature, zmrzal na prostem in toplota v stanovanju pomenijo stres za telo, lase in kožo. Koža se na mrazu ohladi, tako da je njena temperatura precej nižja kot telesna. S tako imenovano kurjo poltjo nas opozarja, naj si poiščemo toplo zavetje. Če je telo podhlajeno, se prekrvavitev upočasni, oskrba celic s kisikom in hranljivimi snovmi ni zadostna in koža slabše vežo vlago. Nič bolje se ne godi koži, ko se zadržujemo v ogrevanih ali klimatiziranih prostorih. Zaradi izsušenega zraka moramo kožo podnevi zavarovati pred izgubo vlage z mastnimi kremami, ponoči pa jo nahraniti z vlažilnimi, hranljivimi pripravki. Kreme, ki vsebujejo veliko vode, v hladnem obdobju niso najbolj primerne. Pri nizkih temperaturah lahko voda na koži celo zmrzne, to pa povzroči pordečitev kože in nastanek drobnih razpok. Na licih lahko zaradi močnih temperaturnih razlik nastanejo razširjene rdeče žilice, ki pa so žal trajne poškodbe. Pomagamo si lahko tako, da na kožo nanesemo več plasti kreme. To je za obraz tako, kot če bi si oblekli vei~ oblačil. Za vsak tip kože obstaja primerna kozmetikar ()glasite se v naših lekarnah, kjer vam bomo svetovali pri izbiri kozmetičnih izdelkov Galen-skega laboratorija Gorenjskih lekarn, ki so plod dolgoletnega dela in izkušenj naših strokovnjakov, in linijami drugih proizvajalcev. Nasvet /e /a v,/s />///)rav/7a: Andreja Kern, hirm.tchn. gorenjski' lekarne Za strokovni nasvet smo vam na voljo na spletni strani www.gorenjske-k-karne.si. Deset let po plebiscitu Branko Grims, državni svetnik Igralka M i leva Za k raj še k je med pripravami na svojo vlogo v Cankarjevi komediji Za narodov blagor kar na cesti glasno ponavljala besedilo: "Ubogi moj narod, ubogi moj narod..!" Starejša ženska, ki je prišla mimo, ji je prisluhnila, potem pa zaskrbljeno vprašala: "Za božjo voljo, kaj pa se je vendar zgodilo, gospa?" Deset let je minilo od plebiscita za samostojno Slovenijo. Samoodločba naroda, obranjena z zmago v vojni za Slovenijo, je temelj naše državnosti. Deset let kasneje pa se vse bolj zdi, da ni nič več tako, kot je bilo tedaj. Neposredno odločanje ljudstva je sedemdeset poslancev julija letos poteptalo in dolgo bo minilo, preden bo ta najbolj demokratična oblika izražanja ljudske volje znova dobila mesto, ki ji pripada. Z vidika spoštovanja referendumske odločitve je večina v takratni jugoslovanski zvezni skupščina ravnala manj poni glavo kot večina v slovenskem državnem zboru deset let pozneje... Državni zbor bo v soboto opravil slavnostno sejo in zagotovo bomo poslušali zanosen govor o pomen spoštovanja neposredne odločitve slovenskega naroda izpred deseti/i let. O tem bo govori/ eden tistih, kije s svojim g/asom izničil neposredno odločitev slovenskega naroda izpred štirih let..! Najbrž mu bodo najbolj glasno ploska/i prav tisti, ki so se tako kot on, v obrambi svojih osebnih interesov letos postavili nad lastni narod in kot neka nova avantgarda popravili referendumsko "zmoto" svojega ljudstva. Kakšna farsa! Tudi sicer se zadnje dni zdi, kot bi novopečena oblast kar tekmovala, kdo bo bolj brezobzirno ravnal z mlado slovensko državo. "Neodvisna" javna glasila, ki poročajo o ameriških volitvah, niti ne poskušajo prikriti jeze ob izvolitvi g. Busha za novega predsednika te sedaj edine svetovne velesile. Da ima lahko takšen navijaški in do novega predsednika ZDA včasih že kar žaljiv način poročanja za Slovenijo tudi škodljive posledice, jih prav malo briga. Če se bo kaj zapletlo, bodo mediji že poskrbeli, da nihče ne bo pomislil, kakšna je trenutna slovenska oblast in kam v zgodovino sežejo korenine posameznik politikov (v tujini, na primer v zvezi NATO, se pri oblikovanju politike ne pogleda le en dan nazaj, ampak več desetletij; in šteje tudi, če je na primer predsednik države nekdo, ki je pred komaj nekaj leti zvezo NATO še označeval kot zločinsko organizacijo in zavračal vsako možnost sodelovanja z njo). Krivi bodo vsi drugi, če ne bo šlo drugače pa se bo prst uperilo v domačo opozicijo. Tisti državljani, ki razmišljajo le še s televizijo, namesto z lastno glavo, bodo že nasedli. Očitno se tega dejstva zaveda tudi predsednik države, sicer se ne bi moglo zgoditi, da je predlagal za ustavnega sodnika g. Cirila Ribičiča, za varuhinjo človekovih pravic pa ga. Darjo Lavtižar Bebler. V demokratičnih državah (primer je lahko kar sosednja Avstrija) velja načelo, da se na takšne funkcije ne postavlja izrazito politične osebnosti. Zagotovo pa še posebej velja, da se za ustavnega sodnika ne postavi človeka, ki je bil na vodilni funkciji v totalitarnem režimu. Da bo mera polna, gre ob tem za človeka, ki je kot poslanec storil dejanja, za katera je ustavno sodišče z odločbo ugotovilo, da pomenijo kršitev človekovih pravic! Povsem enak pomislek je mogoče navesti tudi pri ge. Beblerjevi. Pri obeh s strani predsednika države predlaganih kandidatih je bilo mogoče opazovati izrazito ideološko obremenjenost, ki se je izpričevala v njihovih poslanskih razpravah. To pa zagotovo ni ravno združljivo s funkcijami, ki naj bi jih opravljala, in bo pripeljalo do znižanja zaupanja v demokratične institucije. Oba sporna predloga imata nekaj skupnega z izvolitvijo g. Janeza Kocijančiča na čelo Sveta RTV Slovenija, za katero sije po besedah članov sveta prav tako osebno prizadeval g. Kučan. Gre za gesto - kdo je oblast. Danes ima zunanje ministrstvo spet v rokah ista LDS, kot gaje imela tedaj, koje dala navodilo veleposlaništvom v tujini, naj ne(!) praznujejo državnega praznika. Svoj prispevek k čudnemu vzdušju proslavljanja desete obletnice plebiscita o samostojnosti in zmage v vojni za Slovenijo je sedaj dodal še šef te stranke. Za generalnega sekretarja vlade je imenoval g. Bandlja, čeprav je bilo razkrito, da je zloglasna afera Vič - Holmec, s katero se je poskušalo oblatiti slovensko osamosvojitev, nastala prav v ministrstvu, ki ga je g. Bandelj takrat vodil. Glede na dogajanje Murphv zakon o pijanosti oblastnikov zveni prav preroško: "Vladarji se bodo obnašali razumno šele takrat, ko bodo izčrpane prav vse druge možnosti." Nova - stara slovenska oblast je za to živ dokaz. Vse "za narodov blagor". Branko Grims je član SDS. PREJELI SMO Jezerca na Bobovku in kranjski ribiči V zadnjem času se pojavljajo članki v časopisu Dnevnik (g. Šubic) in Delo (g. Stružnih) v zvezi z namero kranjske občine, da jezerca razglasi za naravni spomenik. V člankih smo ribiči kranjske Ribiške družine, poleg turističnega društva Kokrica, prikazani v dokaj slabi luči. Obtožujejo nas, da uničujemo okolje jezerc in da z nestrokovnim vlaganjem rušimo že tako občutljiv ekosistem. Kot predsednik RD Kranj se čutim dolžnega, da širši javnosti predstavim naše delovanje na Bobovku. Če se najprej dotaknem uničevanja okolja. Ribiči smo med drugim dolžni skrbeti za čisto okolje. Mislim, da v naši družini z okoljsko problematiko seznanjamo že naše najmlajše člane, pionirje in mladince. Pri opravljanju ribiškega izpita je pomemben sklop vprašanj, posvečen varstvu narave. Konec koncev, v naših vrstah je tudi starosta okoljevarstvenikov dr. Avguštin Lah. Naša družina letno organizira dve obsežni čistilni akciji okoli jezerc, čuvaji poleg kontrole tudi opravljajo čiščenje hrežin. Res je, da predvsem ribiči turisti, ki kupujejo dnevne ribolovuice, občasno za seboj puste kupe smeti. Čuvaji jih opozarjajo in tudi sankcionirajo. Že desetletja velja popolna prepoved ribolova na vzhodnih obalah Čukovega baje rja in Krokodilu ice, ribolov v malem jezercu Ledvički tudi ni dovoljen. S tem je družina poskrbela za nemoteno gnezdenje in počivanje redkih ptic. Morebitne stezice v ločju so naredi/i posamezni krivo/ovci in ornitologi, ki ptice opazujejo. Draga stvar naj bi bilo nestrokovno vlaganje rib v jezerca. Osnovni namen organiziranih ribičev je, da skrbimo za ohranjevanje vodnega življa. Vsako leto naša družina vloži v jezerca krape, da nadomesti Izlov. Vedno nabavljamo le ribe z veterinarskim potrdilom o zdravju. Res pa je, da so pred več kot dvema desetletjema vložili med krupi tudi neavtohtoni ribi a mu raj in tols-tolobika, ki sta doma iz vzhodne Azije. Te ribe se v glavnem hranijo z vodnim rastlinjem. Zadnja leta se obale zopet zaraščajo z ločjem, kar kaže, da so del teh rib izlovili ribiči, da so poginile. Problem je tudi v tem, da ti vrsti rib lahko dosežeta kar lepo starost, več desetletij in nekaj jih verjetno še plove v jezercih. Povedati moram, da se v pogojih, kakršni vladajo pri nas, ti ribi ne moreta razmnoževati. Ko opisujem ti tuji vrsti rib, ki naj bi moč- no ogrožali ekosistem, ne morem mimo laične primerjave s kormorani, ki tudi niso naša domača vrsta, pa vseeno na veliko uničujejo in tudi že ogrožajo naše avtohtone potočnice, lipana in druge ribe, no to pa je že druga zgodba. Limnološki strokovnjaki (limnologija - veda o jezerih) ugotavljajo, da so taka majhna jezerca zelo občutljiv biotop. S hitrim razraščanjem vodnih rastlin pride tako do velikega gnitja v vodi, pomanjkanja kisika in pogina vsega živega v vodi, tako se relativno hitro take površine pretvorijo v barja... V procesu de nacionalizacijskih postopkov večinskih lastnikov zemlje okoli jezerc, smo morali ribiči omejiti urejanje poti in okolice lovnega dela jezerc, enako pa TD Kokrica urejanje okoli igral in kopalnega dela obale pri pomolu. Kranjski ribiči podpiramo občinski predlog, da se jezerca z okolico razglase za naravni spomenik in upamo, da se bo pri tem upoštevalo tudi naše strokovno mnenje in sugestije. Tudi v prihodnje bomo z vso odgovornostjo skrbeli za ohranjanje ribjega življa in drugega življenja v vodi in ob njej, s tem mislimo tudi na vse redke ptice in njihova gnezdišča. Ne želimo pa, da nas po časopisih obravnavajo kot največjega onesnažavalca, morilca rib in sovražnike vse žive narave okoli vode. Novinarje, naravovarstveni-ke, ornitologe in druge pa vabim, da preden zopet stresejo ves žolč na nas, naj nas raje prej obiščejo v naši pisarni, saj se bomo le tako lahko dogovorili o skupnih akcijah za ohranitev naše prelepe narave. ZA RIBIŠKO DRUŽINO Kranj, predsednik Bojan Ančik Uvedba uličnega sistema v Besnici V letošnjem letu si Svet KS Besnica in komisija za uvedbo uličnega sistema prizadevata uvesti ulice v KS Besnica. Z obvestilom je bil razpisan način zbiranja pripomb oz. predlogov in to pisno, z vpisom v posebno knjigo na sedežu KS. V času pisne razprave je bilo veliko pripomb krajanov na predlagano rešitev uličnega sistema, mnoge napisane, še več pa ustnih med ljudmi. Na vabilo k pisni razpravi smo se mnogi oglasili. Usklajevanje imen ulic je potekalo osebno, po domovih tistih, ki so napisali pripombe. Sprašujem se in čakam, kdaj bo uresničena tudi moja zahteva, da Svet KS skliče zbor krajanov Besnice. Prepričan sem, da uvedba uličnega sistema ni zaupna stvar, ki naj se rešuje posamezno po domovih, pač pa sem prepričan, da je potrebna JAVNA RAZPRAVA, KJER SE JAVNO IN DEMOKRATIČNO RAZPRAVUA IN GLASUJE O DOLOČENEM VPRAŠANJU, POMEMBNEM ZA VES KRAJ. Mnogi smo mnenja, da predlagana rešitev ulic ne pripomore k večji preglednosti našega kraja, ker naj bi poleg imena ulice še vedno ostajal v naslovu kraj Spodnja ali Zgornja Besnica in pošta 4201 Zgornja Besnica. Torej v naslovu ena vrstica več, pa večja dro bije nos t in gotovo tudi več iskanja, kljub smerokazom, ki naj bi stali ob cesti. Npr. ulica mojega bivališča bi se imenovala POD GOZDOM - pod gozdom pa je ves naš kraj, razen ob reki Savi! Kako bodo tujci izgovarjali imena Brsc ali Podrovnik, če želimo v Evropo? Problem za uvedbo uličnega sistema so večja naselja (Pesnica, Nova vas...), ki nimajo nobenega številčnega zaporedja. Zmešnjava izhaja že od takrat, ko je bilo naselje urbanistično urejeno, pa ni bilo poskrbljeno za izdajo hišnih številk po logičnem zaporedju, pač pa smo si hišne številke lahko izbirali sami izmed tistih, ki so bile še na voljo. Torej pri tem ni nobene krivde krajanov. Moje mnenje je, da bi bilo smotrno preštevilčenje Spodnje in Zgornje Besnice po rastočem zaporedju, S TEM, DA VSE STROŠKE (ne samo smerokazov in hišnih številk), KRIJE KRAJEVNA SKUPNOST BESNICA oz. MESTNA OBČINA KRANJ. V obvestilu smo bili obveščeni, da krajani ne bomo imeli večjih nevščenosti pri zamenjavi dokumentov. Vsaka menjava ali sprememba doku-metov, je povezana z določenimi finančnimi sredstvi, dohodki večine pa dodatnih izdatkov ne zmorejo. Vse to pa se množi, vsaj na vse polnoletne člane družine. Pa ne samo to - že sama pota, ki jih je potrebno opraviti za zamenjavo dokumentov, mnogim niso po volji. Nevšečnosti bodo gotovo imeli stari, bolni, več-članske družine in ljudje z maj-himi dohodki. Mladi, zdravi in bogati pa verjetno res ne! Kot svetnik Mestne občine Kranj sem presenečeno ugotovil, da bo v gradivu za sejo 20. decembra tudi že odločanje o uvedbi uličnega sistema v Besnici, po hitrem postopku. Ne vem, ali so krajani Besnice ZA ali PROTI uvedbi uličnega sistema in ALI SE - ALI NE strinjajo z zadnjim predlogom. Zato JAVNO POZIVAM SVET KS BESNICA, DA SKLIČE ZBOR KRAJANOV, KRAJANE BESNICE PA, DA JAVNO IN ODGOVORNO IZRAZIJO SVOJO VOIJO. V KOLIKOR SVET KS BESNICA NE BO SKLICAL ZBORA KRAJANOV, JAVNO POZIVAM ŽUPANA MESTNE OBČINE KRANJ, da v skladu z 58. členom Statuta Mestne občine Kranj skliče zbor krajanov pred odločanjem na seji sveta MOK 20. decembra 2000. Opozarjam tudi na 37. člen Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001, kjer piše "V času od I. januarja 2001 do 30. junija 2001 je prepovedano spreminjanje imen ulic, naselij in mest ter hišnih številk. Ne glede na to, da popisa prebivalstva v letu 2001 ne bo, Zakon velja, ker ga parlament RS ni spremenil. Matevž Kleč Zakaj ni VIPI-ja v trgovinah? Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Kranju več prehrambenih trgovskih centrov: Živila, Mercator, Spar, Tuš, Trenča itn. Med seboj si konkurirajo s pestro ponudbo blaga različnih proizvajalcev, opažam pa, da tuji dobavitelji marsikje izpodrivajo domače. Najprej sem to opazila pri proizvajalcih oz. dobaviteljih brezalkoholnih pijač, ker pogrešam konkretno ponudbo. V nobenem od omenjenih trgovskih centrov v Kranju namreč ne najdem pijač domačega proizvajalca VIPI, d.o.o., z Brezij na Gorenjskem. Vem, da ima to podjetje sicer organizirano lastno prodajno mrežo tako, da strankam razvažajo pijačo po domovih. To je že dolgoletna tradicija, saj so se že moji straši oskrbovali na ta način. Jaz si teh storitev ne morem privoščiti, ker sem zaposlena in se največkrat vračam domov šele zvečer. V poštnem nabiralniku včasih najdem samo njihov katalog, kjer si lahko ogledam njihovo pestro in kvalitetno ponudbo pijač. Med njimi so nekatere dobile celo zlato ali srebrno medaljo za kakovost na Radgonskem sejmu sadja 1999 in 2000. O kvaliteti pa sem se tudi že prepričala pri znancih, ki koristijo njihove storitve na domu. Zato me toliko bolj jezi, da teh izdelkov ne najdem v trgovinah. Ko se je pred nekaj meseci v Kranju razširilo trgovsko podjetje TUŠ, d.o.o., sem pričakovala, da bo ob vsej megalomanski ponudbi najti tudi VIPI, sem bila razočarana. Ob velikem Fructa-lu in malenkost drugih proizvajalcev pijač, prevladujejo avstrijski in madžarski. Trgovce bi rada vprašala, ali bom kdaj lahko v njihovih trgovinah kupila tudi izdelke VIPI-ja. ( 256 Kako sta Prešerna častila Ivana iz Poljanske doline, Tavčar in Zajec "Slavna Gospoda! Hladna jesen poslovila se je, uže objema nas mrzla zima v svojem dolgočasnem naročju in odpadlo je listje in sapa piše skozi veje suhotne, in potihnile so pevke v togih in spomladanski krasovi so se polegli v grobove in nam ostali so le spomini na nje. / Ali v naših srcih je današnji večer - večer Prešernove slave -raztajal seje led, spomlad je prišla, utihnili so vsi viharji in zasijalo je sonce na svetlem in jasnem obnebju našega spomina - spomina Franceta Prešerna." Tako je "pri Preširnovej besedi v (jub-Ijanskej čitalnici", 28. novembra 1875, govoril tedaj komaj 24-letni dr. Ivan Tavčar, ki je malo pred tem nastopil službo odvetniškega pripravnika in zbujal pozornost s svojimi prvimi leposlovnimi objavami. Trideset let pozneje je bil glavni govornik ob odkritju Prešernovega (Zajčevega) spomenika na Tromostovju, 10. septembra 1905. Takrat je bil že uveljavljeni prvak naroda še bolj teatralen, v sklepnem odstavku govora ima skoraj vsak stavek klicaj: "Tako bode stal spomenik Franceta Prešerna v srcu naših pokrajin! Stražar bode slovenskega značaja teh pokrajin! Ne čas ne rja ga ne smeta razglodati! Kot sveto dediščino ga zapuščamo svojim potomcem! In ti naj ga obdajajo kakor bojna četa, katera odbija vse naskoke na očettto Piše: Miha Naglic Po U udjeli gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon zemljo tako od severa kakor od juga! Bil je pesnik in zategadelj je bil prerok! S preroško dušo se je oziral v prihodnost in svojemu narodu je zapustil izročilo, da se mu nekdaj usoda razvedri. Časi tega razvedrenja še niso napočili! Obilo je še temnih oblakov, ki črnijo nebo nad nami. Slovenska telesa, slovenska duša, vse se še zvija v sponah! Nekdaj se izvijemo iz njih, nekdaj bode jasno med nami in nad nami! Da se ti časi k nam čimprej oglase, to je želja, katero izrekam globoko iz svoje duše v vzvišenem trenutku, ko naj pade zagrinjalo raz spomenik, ki smo ga postavili sebi v čast, Francetu Prešernu pa v slavo in slavo!" Prešernove obletnice so bile zmeraj priložnost za izražanje narodne zanesenosti, pri čemer so bili politiki med najbolj vidnimi. V letu 2000, ob 20()-letnici, je bi/o te patetike le še za vzorec, časi so se pač spremenili. Pred dobrimi sto leti, ko se je bližala Prešernova prva stoletnica inje dozorela zamisel, da mu sredi Ljubljane postavijo spomenik, je bila to vsenarodna kulturna in politična zadeva prve vrste. Odbor, ki mu je načeloval župan Ivan Hribar, je 1899 razpisal natečaj. Odzvalo seje šest kiparjev, prvo nagrado je prejel Ivan Zajec, sin Franca Ksaverja, rojenega na Sovodnju. (Njegovega Prešerna so odkrili šele 3. decembra 2000 v Vrbi, oče je torej prišel na vrsto šele 95 let za sinom.) To je celopostavni kip pes- Prešernov spomenik v Ljubljani, avtorja Ivan Zajec in Maks Fabiani, 1905. nika s knjigo v roki. Nad njim lebdi muza pesništva in dviga lovorovo vejico nad pesnikovo glavo. Ob strani sta v podstavek spomenika vgrajena dva bronasta reliefa; na enem je upodobljeno Slovo Črtomira in Bogomile, na drugem Ribič. Arhitekturo spomenika je oblikoval Maks Fabiani, visok je 10 metrov, Prešeren sam pa tri in pol. Takrat je bil to največji spomenik na Kranjskem. Postavitev spomenika seje zaradi različnih sporov zavlekla za pet let, vse do zgoraj nakazane slovesnosti ob koncu poletja 1905. Takrat se je na Marijinem trgu (zdaj Prešernov) zbralo okoli 20 tisoč ljudi, "sebi" v čast, pesniku v slavo. Ivan Cankarje pozneje, v predavanju Slovensko ljudstvo in slovenska kultura (1907), poudaril, da se je ob odkritju Prešernovega spomenika zgodil "narod" (liberalni, seveda), "ljudstva"pa ni bilo. Ne samo v Narodnem domu, kjer je bil sklepni banket, tudi pri odkritju je prisostvovalo predvsem liberalno meščanstvo. Rdeči prapor, glasilo tedanjih socialdemokratov, je zapisal, da je imel Tavčar "ne izzivajoč, vendar nekoliko tendenčen govor, v katerem je proslavljal Prešerna z nacionalnega in s svobodomiselnega stališča. Omenjal je tudi, da bi se lahko reklo, da so od Prešernovega časa nastala nasprotja med Slovenci, a da brez takih nasprotij ni kulturnih narodov; vsako gibanje poraja življenje. Prešeren je podal slovenskemu narodu evangelij, čigar moč bode živela tako dolgo, kakor moč vsakega evangelija. Ko je končal, so padla zagrinjala, zastave so se poklonile, na gradu je začel streljati top in pevci so zapeli Hej Slovani..." KRONIKA, KAŽIPOT ureja: Helena Jelovčan GLASOV KAŽIPOT Surov napad v Škofji Loki se je za obrcanega Stanka Jelovčana končal tragično Zbrcam Locan umrl Preminulega Stanka Jelovčana iz Škofje Loke so prejšnjo nedeljo zjutraj našli nezavestnega na parkirišču v Škofji Loki. Zaradi zelo hudih poškodb glave je pet dni kasneje umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. Škofja Loka, 19. decembra -Minuli petek je v Kliničnem centru v Ljubljani po petih dneh borbe /a življenje umrl 23-letni Stanko Jelovčan iz Podlubnika, ki je bil vikend prej kruto pretepen pred gostinskim lokalom l 'luni v Škofji Loki. Stanko je, kot smo zapisali v torkovem Glasu, v nedeljo, 10. decembra, zjutraj pretepen obležal na parkirišču v bližini med loško mladino zelo priljubljenega lokala Uluru. Z zelo hudimi poškodbami glave (počena lobanja, pretres možganov in druge rane po glavi) so ga nezavestnega odpeljali v Ljubljano. Loški policisti in kriminalisti Urada kriminalistične policije Kranj so še isti dan odkrili domnevna agresivneža. 22-let-nemu Sašu J. in 18-letnemu Denisu R., oba iz Medvod, so v nedeljo zvečer odvzeli prostost in ju privedli na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kranju. Sodnik je Medvodčana, ki sta bila tedaj še ovadena utemeljenega suma kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe, po zaslišanju spustil domov. Sedaj bodo morali ovadbo prekvalificirati v težje dejanje. Tik BMVV bodo vrnili v Italijo Kranj - Urad kriminalistične policije PU Kranj je pred dnevi podal kazensko ovadbo zoper 27-letnega Jožeta S. iz Cerkelj zaradi kaznivega dejanja prikrivanja, zoper 27-letnega Boruta T. iz Medvod in 26-letnega Aleša K. iz Domžal pa zaradi velike tatvine. Borut in Aleš naj bi namreč junija letos v Imoli (Italija) ukradla osebni avtomobil BMW in ga nato za posojilo 15 tisoč mark zastavila Jožetu. Avto bo s sodelovanjem Interpola vrnjen lastniku. Akceptni nalog Kranj - Kriminalistična policija je zaradi goljufije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin kazensko ovadila 47-letnega Janeza M. iz Idrije. Osumljeni naj bi septembra 1998 kot direktor zasebnega podjetja Mecatorju - Sora, Kmetijsko gozdarski zadrugi iz Žirov za plačilo dolga v višini 492 tisoč tolarjev izdal akceptni nalog, ki je bil opremljen z neustreznim žigom, čeprav je vedel, da akceptnega naloga ne bo možno vnovčiti. Ponarejen potni list Ljubelj - Minuli petek dopoldne je 43-letni bosanski državljan Bahir B. na Mejnem prehodu Ljubelj poskušal prestopiti državno mejo s ponarejeno potno listino. V potni list hrvaškega državljana je vstavil svojo fotografijo, kar pajc policist ugotovil, zato mu je bila odvzeta prostost. Z barvo prekril sledi Lesce - Neznani storilec je v noči na 15. december vlomil v trgovino Murka Lesce na Lipcah. Z betonskim tlakovcem je razbil izložbeno okno in tako vstopil v prodajne prostore. Pod predalom odprte blagajne je našel 17.500 tolarjev, s seboj pa je vzel tudi usnjeno moško jakno. Da bi zakril sledi, je po tleh razlit rumeno barvo. Podjetje in lastnika jakne je oškodoval za skupno 40 tisoč tolarjev. Odpeljal priklopnik Škofja Loka - S parkirnega prostora na Kidričevi cesti v Škofji Loki je neznani storilec med 13. in 15. decembrom ukradel priklopno vozilo znamke Orthaus - A F, tip OPS 24 G, reg. št. KR N6-71. Stranice priklopnika so rdeče - oranžne barve, priklopnik pa ima sivo cerado z napisom Rojal. Podjetje Rojal je bilo s tem oškodovano za okoli 2 milijona tolarjev. Kradel starejšim ženskam 21 -letni Darko K. iz Kranja si je za žrtve izbiral starejše Kranjčanke, ki jih je pospremil do doma in jih tam okradel. Kranj, 19. decembra - Kranjski policisti so pred dnevi osumili 21-letnega Kranjčana Darka K., ker naj bi v prvi polovici decembra izvedel rop, enkrat je ostalo le pri poskusu ropa, poleg tega pa ga sumijo, da je trikrat storil kaznivo dejanje velike tatvine. Osumljeni Darko si je med 4. in 12. decembrom po Kranju izbiral primerne žrtve, ki bi jih najlažje okradel. Tako je postopal okoli trgovin in čakal na starejše ženske. Ko je žrtev izbral, jo je pospremil iz trgovine do doma. Tam je zaprosil za kozarec vode. Nekaj občank je njegovo željo uslišalo in medtem, ko so šle po vodo ali drugo pijačo, je Darko iz njihovih nakupovalnih torbic, ki so jih pustile na hodniku, vzel denarnice in pobegnil. V enem primeru jc neko Kranjčanko, ki je hotela pred njim zapreti vrata, odrinil, odkorakal do kuhinje in iz torbe vzel denarnico. Spet drugič je prav tako uporabil silo, saj je oškodovanko zagrabil za roke in jo potisnil k zidu, vendar pa se je nazadnje zaradi njenega vpitja na pomoč ustrašil in raje pobegnil. Kranjski policisti so na podlagi več podobnih pričevanj začeli zbirati podatke in iskati skrivnostnega roparja. Nazadnje so prijeli Darka K., ki naj bi v roparskih podvigih skupaj pokradel 29 tisoč tolarjev. • S. Š. Pokojni Stanko naj bi se z ovadenima, ki sta bila v družbi deklet, v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču zapletel v prepir. Ko je želel sesti v avto, ga je nekdo odrinil, Denis pa naj bi ga nato z nogo močno brcnil v glavo. Nezavestnega so ga našli šele nekaj ur kasneje. Tragična usoda Stanka Jelovčana je le nadaljevanje niza agresivnosti v ali pred gostinskimi lokali. Pogosto opiti posamezniki se znašajo nad drugimi gosti, svoje zamere poračunava-jo pred lokali, varno skriti v zavetju teme. Nedolžni pretepi se tako hitro sprevržejo v surovost, ki se lahko tudi tragično konča. Tako kot se je na žalost zgodilo tudi tokrat v Škofji Loki. Podobno se je 30. julija 1994 končal tudi pretep na Kranjski noči, ki je kasneje terjal smrt komaj 18-letnega Gašperja Mi-heliča iz Podbrezij. Gašper jc usodne noči okrvavljen obležal med kranjsko občinsko stavbo in Delavskim domom. Kasneje je v nesrečnih okoliščinah v Kliničnem centru v Ljubljani padel v komo, iz katere se ni več zbudil. Po treh dneh so policisti odkrili 17-letna S. J. in M. B., ki sta usodne noči Gašperja s kozarcem počila po glavi, nazadnje pa ga še temeljito obrcala. • S. Šubic Letos 22 mrtvih, lani 33 V prvih enajstih mesecih je letos v prometnih nesrečah na Gorenjskem umrlo 22 oseb, hudo poškodovanih je bilo 228 oseb, lažje pa 437. Kranj, 19. decembra - Po enajstih mesecih se je na Gorenjskem zgodilo 19 prometnih nesreč s smrtnimi posledicami, v njih pa je umrlo 22 ljudi. To je precej boljša slika od lanske, ko je v enakem obdobju 33 oseb umrlo v 31 črnili nesrečah. Letos se je hudo telesno poškodovalo 228 oseb, lažje pa 437 oseb, medtem ko se je v enakem obdobju lani v prometnih nesrečah hudo poškodovalo 140 oseb, 370 pa lažje. Skupno seje od 1. januarja do 30. novembra letos na Gorenjskem zgodilo 2676 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju pa 2709. V četrtek, 14. decembra, jc policija še drugič letos preverjala, ali so gorenjski vozniki pravočasno poskrbeli za zimsko opremo svojih avtomobilov. Med 6. in 18. uro so ustavili 345 voznikov in le štirje izmed njih niso poskrbeli za zimsko obutev svojih avtomobilov. Dan kasneje, 15. decembra, je med 15. in 21. uro potekal nadzor prometa na cesti Karavanke - Torovo. V slabem vremenu sta bila ustavljena 102 voznika. Policisti so napisali pet predlogov sodniku za prekrške, 24 voznikov so denarno kaznovali. En voznik jc vozil pod vplivom alkohola, šest je prehitro vozilo v naselju, štirje pa izven naselja. V tem času so vozniki obravnavali šest prometnih nesreč. • S. Š. NESREČE Izsilil prednost Kranj - V soboto ob 0.35 uri sta se v prometni nesreči v križišču Zlato polje v Kranju hudo poškodovali dve osebi, ena pa lažje. Nesreča se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. 21-letni Denis O. iz Medvod se je z osebnim vozilom vozil od Gorenjskega sejma proti križišču Zlato polje. V križišču jc na semaforjih utripala le rumena luč, zato bi moral upoštevati prometno signalizacijo in počakati, a je zapeljal v križišče. Pri tem je izsilil prednost Zdravku D., ki se je z osebnim vozilom pripeljal po prednostni cesti s smeri Police. V trčenju sta se hudo poškodovala Denisova sopotnika, voznik pa je utrpel lažje poškodbe. Vinjen za volanom Črnivec - Na regionalni cesti med Posavcem in Črnivcem se je v nedeljo ob 18.10 uri se je zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje. Povzročitelj, 55-letni Boris M. iz Radovljice, se je v nesreči hudo poškodoval. Boris se je z osebnim vozilom peljal iz Posavca proti Črnivcu. Med vožnjo je nenadoma zavil na levo, v tistem trenutku pa je nasproti v osebnem vozilu pripeljal Darko K., ki se je umikal v desno, vendar sta vozili vseeno trčili. Boris je v trčenju utrpel zlom stopalnice na levi nogi in zlom treh reber. Alkotest je pokazal, da je imel v času nesrečev organizmu 1,84 promila alkohola. • S. Š. Policijska postaja Kranj, organizira danes v torek, 19. 12. 2000, ob 19.30 uri, v dvorani Kina Center v Kranju tradicionalni KONCERT orkestra Slovenske policije pod vodstvom umetniškega vodje - dirigenta g. Franca RIZMALA. Nastopili bodo tudi solisti: Milena MORAČA Alenka GODEC Matjaž MRAK Na prosramu bodo dela: Johanna Straussa, Giacoma Puccinija, Jožeta Privška, Mojmirja Šepeta in ostalih. Vstopnice po 1.000,00 sit v malooslasni službi Gorenjskega slasa in na blagajni kina Center v Kranju. Srečanje študijskega krožka Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo danes, v torek, ob 18. uri začelo srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir ob pogovoru o romanu Mire Mihelič Ure mojih dni. Podelitev fotografskih nazivov Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo jutri, v sredo, 20. decembra, ob 18. uri začela prireditev ob 15-letnici FK Anton Ažbe, na kateri bodo podelili fotografske nazive. Sledila bo projekcija izbranih diapozitivov članov kluba na temo: Prosto. Delavnice na Koroški Beli Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi v kulturni hram na naslednje delavnice: v petek, 22. decembra, bo od 17. do 19. ure potekala mladinska delavnica Izdelovanje novoletnih okraskov, na katero s seboj prinesite čopiče. V soboto, 23. decembra, pa se bo ob 16. uri začela Raziskovalna delavnica (ljudska in narodnozabavna glasbila) za predšolske otroke, ob 17. uri pa za otroke do 1. do 3. razreda. Otroci se bodo naučili kakšno ljudsko pesem, prisluhnili zvokom harmonike in citer. S seboj naj otroci prinesejo napisano eno ljudsko pesem. Silvestrovanje na prostem Preddvor - Občina Preddvor in Turistično društvo Preddvor vabita na silvestrovanje na prostem. Letos se bo zbranim v središču Preddvora pridružila Josipina Turnograjska, ki bo prišla s spremljevalcem in v soju bakel, nagovorila pa jih bo tudi z novoletno poslanico. Ob polnoči pa vas bo v novo leto 2001 z voščilom in šampanjcem pospremil župan občine Preddvor Miran Zad-nikar. Otvoritev sezone v Kranjski Gori Kranjska Gora - V soboto, 23. decembra, bo v Kranjski Gori potekala otvoritev zimske sezone 2000/2001. Ob 10. uri bo otvoritev štirisedežnice Dolenčev rut, ob 15. uri bo demonstracija smučarskih šol ASK in HTP Goren-jka, od 17.30 do 17.45 bo Bakla-da. Za hotelom Larix bo ob 10. uri zbiranje prijav ekik (5 tekmovalcev) za fun bali. Od 13. do 15. ure bo tekmovanje Marko Skače - fun bali za bogate nagrade, moderator bo Sašo Hribar. Ob 18. uri bo na terasi hotela Larix županov govor ob kuhanem vinu, sledil bo nastop godbe na pihala in ognjemet. Ob 19. uri bo v Ljudskem domu dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen Logu pod Mangartom. V šotoru pred hotelom Prisank bo od 19.30 do 23. ure zabava z ansamblom Ljubljanske korenine. Nastopila bo tudi otroška plesna skupina in folklorna skupina Dovje - Mojstrana. Manjkal pa seveda ne bo Božiček. Javno snemanje novoletne oddaje Kranj - V četrtek, 21. decembra, se bo ob 21. uri v Hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori začelo osmo javno smenaje novoletne oddaje Čar silvestrske noči, ki ga pripravlja Gorenjska televizija GTV. Sodelovalo bo več kot 20 glasbenih izvajalcev narodnozabavnih, ljudskih, otroških, ročk in pop glasbenih zvrsti, med njimi Gašperji, Alenka Kolman, Vili Resnik, znani duet Tvvins, harmonikar Mirko Šlibar, Andrej Šifrer, ansambel Zupan, Karmen Stavec, Make Up 2, Riko in piloti, Veter z gostjo Natašo Kevc, Obvezna smer, Mlade Frajle, Sinkopa in drugi. Za zabavo bodo poskrbeli tudi Tone Fornezzi Tof, Klemen Košir in An-drez Valdez, zaplesali pa boste lahko s svetovnimi prvaki in s Plesno šolo Urška. Nastopil bo tudi šaljivi dedek Mraz. Voditelja bosta Maja Zagoričnik in Črt Kanoni. Če želite, se lahko javnega smenaja udeležite! Čimprej pokličite po tel.: 233 11 59 in si zagotovite svoj sedež. T V pos- netek si boste gledalci lahko ogledali na silvestrski večer in ob ponovitvah. Prihod Božička in dedka Mraza Škofja Loka - V petek, 22. decembra, bo ob 17. uri v Škofjo Loko na Mestni trg prišel Božiček s spremstvom. Ob 17. uri bodo v Kristalni dvorani nastopili učenci OŠ Cvetka Golarja, Ivana Groharja in Ivana Dolenca. Dedek Mraz pa bo na Mestni trg prišel v sredo, 27. decembra, ob 17. uri, nakar bodo v Kristalni dvorani lutkovno igrico O zajčku in novoletni smrečici predstavili otroci Vrtca Škofja Loka. Božično srečanje Crngrob - Komorni pevski zbor Loka vabi na božično srečanje, ki bo v Crengrobu v ponedeljek, 25. decembra, začelo pa se bo ob 18.30 uri na parkirišču pod kmetijo Porentovih. Pred koncertom v cekrvi Marijinega oznanjenja boste skupaj "poromali" po okoliških poteh in se ustavili ob nekaterih crngrobških kapelicah. Moje pesmi, moje sanje Šenčur - V Domu krajanov v Šenčurju se bo jutri, v sredo, 20. decembra, ob 19.30 uri začela prireditev z naslovom Moje pesmi, moje sanje. Nastopili bodo učenci OŠ Šenčur, recitacije in vezni tekst so deloo Olge Tomažič, zborovod-kinja je Mojca Gabrijel, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Evelin Legovič. Ure pravljic Tržič - V tržiški knjižnici bo ura pravljic za otroke v četrtek, 21. novembra, ob 17. uri. Naslov pravljice je Sovica Okica, prišel bo tudi dedek Mraz. Nastopajo učenci OŠ Lom pod Storžičem. Radovljica - V radovljiški knjižnici bo v četrtek, 21. decembra, ob 17. uri lutkovna igrica Miškolin, ki je primerna za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Lutkovno gledališče Združenja glasbene mladine Jesenice. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic za otroke začela danes, v torek, ob 17. uri. Na sporedu je pravljica z naslovom Lukec in njegov hrošček. Predavanje, priznanja in koncert Bohinjska Bela - Poveljstvo 32. Gorske brigade Slovenske vojske z Bohinjske Bele pripravlja slovenost za zaposlene in njihove svojce, ki bo v četrtek, 21. decembra 2000, ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Tam bo imel predavanje z diapozitivi Davo Karničar, ki bo predstavil letošnjo odpravo SKI -Everest. Sledila bo slovesna podelitev priznanj vojaškim starešinam. Nato bo nastopil orkester Slovenske vojske, ki je pripravil pester spored za božično novoletni koncert. Sprejem pri poveljniku letalstva Kranj - Poveljnik 1. operativnega poveljstva Vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske pripravlja prednovoletni sprejem za novinarje in druge goste. Z njimi se bo srečal danes, 19. decembra 2000, ob 13. uri v prostorih poveljstva v kranjski vojašnici. V dolino Glinščice Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi člane na zadnji prednovoletni izlet, ki bo v četrtek, 28. decembra, v dolino Glinščice (Italija). Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure do zasedbe mest v avtobusu. Kranj - Hrastje - Trboje - Kranj Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na pohod na relaciji Kranj - Hrastje - Trboje -Kranj, ki bo v četrtek, 21. decembra. Začetek pohoda bo ob 8. uri pri kranjskem pokopališču. Če ne boste zmogli vse poti, se lahko vrnete tudi z rednim avtobusom. Nadaljevanje na 19. strani GORENJSKI GLAS • 18. STRAN VEČ KOT ČASOPIS, DEŽURNI NOVINAR Torek, 19. decembra 2000 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA decembra 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Kriv je bil prometni znak Pred petnajstimi leti je bila glasbena skupina, ki jo poznamo pod imenom Obvezna smer, kar lep čas brez imena. Toni Ka-pušin, sedanji kitarist in pevec ter avtor skladbe Srce je popotnik, je bil takrat v vojski. Ko so ga povabili k skupini, ta še ni imela imena. Spominja se, daje bilo kar nekaj predlogov, vendar članom se ni noben zdel dovolj zanimiv. Potem pa seje zgodilo. Fantje so šli tistega dne na vajo in nesrečno so podrli prometni znak obvezna smer. Takrat je med smehom tudi padel predlog, kije bil všeč vsem. Postali so Obvezna smer. Prometni znak je potem dolgo časa spremljal njihove nastope po raznih krajih. Nosili so ga s seboj, zdaj pa, pravi Toni Ka-pušin, sameva nekje na Šmarjet-ni gori. In kakšni so člani današnje Obvezne smeri? Sašo Novak je najmlajši član skupine po letih in stažu. Star je 32 let, v skupini je dve leti. Pred prihodom v skupino Obvezna smer je igral v različnih nepoznanih, komercialnih zasedbah. Njegova posebnost pri klaviaturah v skupini je, da na začudenje občinstva ob pravem trenutku vzame v roko frajtonarico in z njo dobesedno preseneti obiskovalce. Poznan je tudi po tem, da vodi stike s poslušalci in da so njegove zasluge, da so srečanja s skupino Obvezna smer vedno Obvezno smer doživetje in žur. Rojen v znamenju bika, domaje v Domžalah, ima modre oči, rad pa ima "pohane-ga" piščanca. Robi Lukač, kitarist in pevec, je drugi najmlajši član skupine Obvezna smer. Osem let je v skupini, star pa je 33 let. Pred prihodom v skupino je igral v ročk skupinah in v spremljevalni skupini Zlatka Dobriča. Robi je avtor številnih pesmi. Poznane so predvsem nekatere njegove ljubezenske balade. Doma je na Viru pri Domžalah, rojen v znamenju raka, je dober poznavalec vin. Ima rjave oči, najljubša hrana so kalamari na različne načine in školjke. Toni Kapušin pa je najstarejši član Obvezne smeri. V skupini pa je že 15 let, torej od začetka. Ni GLASBENIKI MESECA - KUPON Morda veste, koliko je star Toni Kapušin, kije v skupini Obvezna smer od začetka? Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:__ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje PLETILSTVO ROZMAN, SMLEDNIŠKA 62, KRANJ, TEL. 04/23-28-643. Le nekaj dni nas še loči do božiča in novega leta. Če še niste nakupili daril svojim najbližnjim, je sedaj skrajni čas. Zakaj se ne bi oglasili pri našem pokrovitelju. Lepo darilo so lahko pletenine za moške, ženske in mladostnike. Nudijo vam tudi kostime, krila, hlače, puloverje, brezrokavnike in jopice. Izdelki so iz kakovostnega materiala. Prodaja najnovejših modnih krojev za mlade. Enostavno vzdrževanje in pranje pri 30 stopinjah s praškom za volno. Božično-novoletni popust in presenečenje. 15. decembra so odprli novo prodajalno v komunalni coni Prims-kovo (pri centru Dolnov) na Šucevi ulici. Najboljše, najkvalitetnejše in najcenejše darilo je izdelek Pletilstva Rozman. Nagradno vprašanje: Kako se imenuje novo odprta trgovina na Šucevi na Primskovem? I KUPON: J Ime in I priimek:............................................................................ ! Naslov:............................................................................. i j Tel.:................................................................................. ! j Odgovor:......................................................................... i j Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s j pripisom "za Kolovrat domačih". i Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko j čudno, da mu Sašo in Robi pravita tudi ata. Pred Obvezno smerjo je igral v poznani gorenjski skupini Sibila s Heleno Blagnein Romano Krajnčan. S svojo skladbo Srce je popotnik in razpoznavnim glasom pa je ime Obvezna smer povzdignil v sam vrh slovenske glasbene scene. Toni, rojen v znamenju raka, je doma iz Ljubljane, najraje pa ima pečenega odojka. Skupina Obvezna smer v teh dneh pred prazniki veliko nastopa na različnih srečanjih. Sredi minulega tedna so igrali v hotelu Bor v Preddvoru, ta teden v petek in v soboto pa bodo na Zgornji Beli v gostilni Bizjak. Prihodnji teden pa bodo z nami - z Gorenjskim glasom tudi na prireditvah Veselo v novo leto. Srečanje pri jaslicah Kranj, 18. decembra - Leto se vse hitreje približuje koncu. Bližajo pa se najlepši praznični dnevi, ko se bodo novoletnim jelkam marsikje pridružile tudi jaslice. Domove bodo krasile potem tudi prvi mesec v novem letu. Odločili smo se, da bomo skušali najti troje najlepših jaslic na Gorenjskem. Vabimo vas, da nam do 20. januarja 2001 pošljete fotografijo vaših jaslic. Lahko pa nas tudi samo pokličite ali nam v pismu opišete vaše jaslice. Če bo opis zanimiv, če bodo jaslice nenavadna posebnost, vas bomo obiskali in se sami prepričali. Lahko nam tudi napišete vse, kar sami veste o jaslicah. Pokličite nas po telefonu 04/201-42-24 oziroma 031/638-699 ali pa nam pošljite prispevek, sporočilo, sliko, povabilo na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p. p. 124. Troje najlepših jaslice bomo objavili v začetku februarja 2001 in jih nagradili. • A. Ž. Dupljanci Dupljancem in Ložanom Novoletni koncert v Mengšu 17. Mengeška marela bo 17. februarja Mengeš - Godba Mengeš vabi na tradicionalni novoletni koncert v petek, 22. decembra, ob 19. uri v dvorano kulturnega doma v Mengšu. Tudi letos bo Turistično društvo Mengeš na koncertu podelilo priznanja najbolje urejenim dvoriščem, pročeljem in domačijam v občini. Mengeški godbeniki pod vodstvom Primoža Kosca pa se že pripravljajo tudi na 17. Mengeško marelo. Prireditev bo 17. februarja 2001. Kolednica za srečo V graščini odprli razstavo dupljanskih ustvarjalcev - Predbožični koncert v soju bakel - S prodajo voščilnic in prostovoljnimi prispevki zbirali denar za Ložane. Duplje, 19. decembra - Dupljanska graščina je minulo soboto ob prvem mraku delovala kot privid. Ozaljšana in ožarjena je v soju sveč in bakel pričakala številne obiskovalce. Sicer prostoren grajski vrt je bil pretesen za vse. Zamisel domačega Kulturnega in turističnega društva Pod krivo jelko je padla na plodna tla. Prireditev z zgovornim naslovom Dupljanci - Dupljancem je bila dobro organizirana in vsebinsko domiselna. Koledniki so pred dupljansko graščino voščili novo leto, razstavo Dupljanci - Dupljancem pa so si ogledali številni obiskovalci. V graščinski galeriji so svoja dela razstavili domačini Matevž Balantič, Marija Cvetko, Peter Čimžar, Majda Gradišar, Irena Gril, Jože Hojan, Vinko Kokalj, Mira Kneževič, Zdenka Novak, Mateja Šmid, Vesna Šparovec, Metka Vovk - Mauser ter Matjaž Mauser. Kruhovo veselo srce, pletene košare, čipke, narodne noše, gobelini, lesene jaslice, okrasni lončeni predmeti in ljubke gospodične... Izdelki, ki bi v prihodnje lahko postali ne le razstavni ampak tudi prodajni. "Letošnja razstava dupljanskih ustvarjalcev je druga in z veseljem ugotavljamo, da je odziv izreden, saj se letos pojavlja kar deset novih imen. Razstavo in božični koncert je že lani spremljala dobrodelna nabirka, s katero smo pomagali Pediatrični kliniki. Letos smo se odločili, da bomo pomagali prebivalcem Loga pod Mangartom," je povedal Ivan Meglic, predsednik KTD Pod krivo jelko. Otroci dupljanskcga vrtca so pod mentorstvom vzgojiteljice Vere Vrtač izdelali 140 voščilnic, ki so jih prodali v desetih minutah, skupaj s prostovoljnimi prispevki pa bodo Ložanom poslali 70 tisoč tolarjev. V predbožičnem koncertu so nastopili otroški zbor nakcls-ke osnovne šole, vokalni solisti, folklorna skupina nakelskih upokojencev pa je pred graščino prišla z baklami in s koledni-co voščila srečno novo leto. Dupljanske gospodinje so poskrbele za sladke kulinarične dobrote, nad prireditvijo pa je bil navdušen tudi nakelski župan Ivan Štular, ki je med drugim dejal, da Dupljanci s prireditvami iz leta v leto čedalje bolj presenečajo in dokazujejo, da je tudi v vaseh dovolj ustvarjalnosti. Razstava Dupljanci - Dupljancem v dupljanski graščini bo odprta do praznika sv. Treh kraljev, 6. januarja. • R. Skrjanc Gorice, 19. decembra - Minuli konec tedna so bile Gorice v znamenju bližajočih se praznikov. Tamkajšnji Rdeči križ in osnovna šola sta letos tretje leto v šolskih prostorih pripravila prednovoletno srečanje starejših občanov. l\a veselo in sproščeno srečanje so jih povabili z. voščilnicami, ki so jih izdelali osnovnošolci, slednji so na petkovi prireditvi uprizorili igrico Sovica Oka, za ubrano petje pa je poskrbel cerkveni dekliški pevski zbor. "Prav je, da si tudi starejši vzamejo ČOS, se srečajo in pogovorijo. \ eseli smo dobrega sodelovanja s podružnično šolo, najstarejše občane pa bomo obiskali na njihovih domovih, " je povedala Alenka Stern, organizatorka prireditve in članica RK Gorice. Prazničnega obiska in skromnega durila ho deležna tudi najstarejša krajanka, 91-letna Frančiška Rozman iz Srednje vasi. • R. Skrjanc, joto: D. Gazvodu Veselo v 2001 V soboto, 23. decembra, bomo najprej v Gorjah, potem pa na Lancovem. Kranj, 18. decembra - Veselo v novo leto 2001, prireditve v različnih krajih na Gorenjskem, smo minuli petek, 15. decembra, začeli v Šenčurju, kamor so nas povabili na dobrodelni koncert za Log pod Mangartom člani Mešanega pevskega zbora sv. Jurij Šenčur. V polni dvorani smo poskrbeli za prijetno razpoloženje, bili pa smo skupaj tudi z domačini iz Loga pod Mangartom, ki so prišli prav zaradi prireditve v Šenčur. Več o prireditvi bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek. Danes pa napovedujemo dve prireditvi, ki bosta ob koncu tedna, v soboto, 23. decembra. Prva bo ob 16. uri v Zgornjih Gorjah v domu krajanov TVD Partizan Gorje, druga pa v zvečer v soboto, 23. decembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma na Lancovem In kdo bodo z nami? V Zgornjih Gorjah bomo skupaj z ansambli Blegoš, Obzorje, Kifel-čarji, Rekar, z Gorjanskimi fanti, s plesno skupino Tinkara iz Bohinjske Bistrice, pevko Rožo Marija Milkelj in s harmonikarji, šolarji, pritrkovalci. Po končani kulturno zabavni prireditvi bo prišel tudi božiček, ki bo obdaril najmlajše. Po veselem, družabnem srečanju pa bo zvečer v Gorjah tudi ognjemet. Na Lancovem v kulturnem domu pa nas bodo v programu najprej Ansambel Blegoš zabavali ansambli Blegoš, Kifel-čarji, Rekar in drugi, pa svetovni prvak Matjaž Kokalj, pevka Roža Marija Mikelj in domačini. Po končanem programu pa bodo za veselo razpoloženje z dedkom Mrazom skrbeli Kifelčarji. Prireditelji srečanja Veselo v novo leto 2001 v Gorjah bodo KS s Turističnim društvom in šolo Gorje, na Lancovem pa Športno društvo - Konje- niški klub Pusti grad Lancovo. Prihodnji teden, 26. decembra, popoldne bomo v Komendi v kulturnem domu, zvečer pa v dvorani gasilskega doma na Blejski Dobravi. V sredo, 27. decembra, ob 19. uri bomo v Vodicah v dvorani Prosvetnega doma, v petek, 29. decembra, pa ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Sp. Besnici. • A. Ž. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. l2> KATEGORIJK: A, B, C, D, E, http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, teh 04/53-15-249 Šenčur: 411-887, 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara e. 1, Cerklje RAČUNOVODSKI SERVIS HOKO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 AVTOBUSNI PREVOZ/ DRI NOVEC PAVEL Rekreacijsko drsanje v Ledeni dvorani BLED tel.: 041/ 954 678 Rekreacijsko drsanje HAIJl TIVOLI tel.: 01/431-51-55 Rekreacijsko drsanje GORENJSKI SEJEM, tel.:202-16-34 SMUČIŠČE STRAŽA BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-muil na naslov: Ij uhlja na @horzaznanja. ms s.edus.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 8. januarja, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 15. januarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 8. januarja, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00,8. in 22. januarja ob 9.00 in ob 16.00. Silvestrovanje v Madžarskih toplicah od 30. 12.-2.1. 2001, Lenti 23.12. 19.12. Eurospin Trst tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Računovodske in knjigovodske storitve za samostojne podjetnike in mala podjetja. Eržen, s.p., tel.: 23-11-773, GSM: 031/300-115 Zanesljivost, kvaliteta in cena prevozov so razlog za nakupovalne izlete v: Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred., Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu. Ostali prevozi (do 16 oseb) po dogovoru. GSM: 041/734-140 TrstEurospin 14.12., 21.12. Tel.:533-10-50, 041/74-41-60 Drsališče obratuje vsako soboto od 16.30 do 18.00 ure,vsako nedeljo od 10.00 do 11.30. ure in od 16.30. do 18.00 ure. Vstopnice: odrasli 600 SIT, otroci (do 14 let) 400 SIT. Letna karta 5.000 SIT (otroci) in 8 000 (odrasli). Drsališče obratuje ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure, ob sredah in četrtkih od 20. do 21.30 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 11.30 in 14. do 15.30 ure. Vstopnice: odrasli 700 sit, sobota in nedelja 750 sit, otroci (do 10 let) 500 sit. Drsališče obratuje vse sobote, nedelje in praznike od 15.30 od 17.00 ure. Vstopnice: otroci nad 7 let in odrasli 600,00 SIT, otroci do 7 let 300 sit; Sezonska vstopnica 2000/01 je 12.000 SIT. V predprodaji so že sezonske karte za sezono 2000/2001 v Upravi smučišča Straža - Festivalna dvorana, tel.: 04/57-80-512 V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja se nahajajo najrazličnejše učne informacije: - instrukcije osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih predmetov; nasveti izkušenih cvetličarjev, vrtnarjev in bio-kme-tovalcev; računovodska in managerska znanja; preizkušeni recepti domače in tujih kulinarik; najrazličnejši svetovni jeziki in dialekti; glasbene in likovne umetnosti; športne veščine in številni konjički za prosti čas. STUDIO TANGO ROGLA Vpis v plesne tečaje za pare in posameznike. Kratki tečaji dunajskega valčka! Vpisi v recepciji hotela Creina v Kranju. Tel.: 232 46 77, 041/820 485. Likar in Co. d n.o , Tuga Vidmarja 4. Kranj. Smučarski in olimpijski center ROGLA, 1517 m n.v. objavlja BREZPLAČNO SMUKO za vse obiskovalce v: PONEDELJEK, 18. 12. 2000, TOREK, 19. 12. 2000, SREDO, 20. 12. 2000.Dodatne informacije: 03 757 71 00. Snežni telefon: 040 940 103 GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje iz 17. strani S kolednicami v novo leto Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začel nastop učencev Glasbene šole Radovljica. Naslov koncerta je S kolednicami v novo leto, učenci pa bodo priredbe božičnih in novoletnih pesmi, domačih in tujih, izvajali v različnih instrumentalnih kombinacijah. Božično-novoletni Lesce, Radovljica, Kropa - Pihalni orkester Lesce vabi na božično-novoletni koncert, ki ga bodo kot samostojnega organizirali v šoli v Lescah v petek, 22. decembra, ob 19.30 uri, v gostinski šoli v Radovljici v torek, 26. decembra, ob 19.30, kot gostje pa bodo sodelovali tudi na koncertu v Kulturnem hramu v Kropi jutri, v soboto, ob 19. uri, v Zabreznici pa 5. januarja 2001. Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu se bo v petek, 22. decembra, ob 19. uri začel tradicionalni novoletni koncert v organizaciji KD Mengeška godba in Turističnega društva Mengeš. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja turističnega društva. Kranj - Pihalni orkester Mestne občine Kranj vabi na 2. abonmajski - novoletni koncert, ki bo v Kinu Center jutri, v sredo, ob 20.30 uri. 20. uri prva polnočnica. Nastopil bo Komorni zbor Gallus Kranj, instrumentalisti Cappella Cantiani, na orgle pa bo zaigrala Barbara Pibernik. Koncert mladih talentov Ljubljana - V četrtek, 21. decembra, se bo ob 20. uri v Studiu 14 Radia Slovenija začel koncert mladih talentov ustanove Gallus, ki študirajo jazz v tujini. Spremljal jih bo ansambel Big Band RTV Slovenija, ki mu dirigira Lojze Kranjčan. 9 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.si T. Partljič: KRIVICA BOLI v sredo, 27. 12., ob 19.00 uri, za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO T, Partljič; krivica boli v četrtek, 28. 12., ob 19.30 uri, za ABONMA ČETRTEK, IZVEN in KONTO J. B. P. Moliere: SKOPUH v petek, 29. 12., ob 20.30 uri, za IZVEN in KONTO D. Simpson: ŽURKA ZA PUNCE v soboto, 30. 12, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO S. Makarovič: TETA MAGDA v nedeljo, 31. 12., ob 19.00 uri, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN in KONTO, 100. jubilejna ponovitev (rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti do 20. 12. 2000) NAPOVEDUJEMO PREMIERO Zdenko Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO Režija: Mile Korun Igrajo: Gregor Čušin, Ivo Ban, k.g., Vesna Slapar, Uroš Smolej, Darja Reich-man, Pavel Rakovec, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaž Višnar, Robert Kavčič, Tina Oman, k.g. v soboto, 23. 12., ob 19.30, PREMIERA za IZVEN Dovje - V Kulturnem domu Dovje se bo v petek, 22. decembra, ob 19.30 uri začel božično-novoletni koncert, Radovljica - Glasbena šola Radovljica prireja božično-novoletni konecrt, ki bo jutri, v sredo, ob 17. uri v dvorani Glasbene šole. Kolednice, domače in tuje, bodo izvajali učenci v pestrih komornih zasedbah in z njimi zaželeli srečno v prihajajočem se letu. Moja želja Primoža Grašiča Ljubljana - Primož Grašič in Big band RTV Slovenija vabita na predstavitev novega albuma Moja želja. Promocijski koncert v živo z gosti in snemanje oddaje bo v Studiu 14 Radia Slovejija jutri, v sredo, ob 12. uri. Prva polnočnica Kranj - V cerkvi pri sv. Kancijanu bo v nedeljo, 24. decembra, ob Od Rateč do Begunj Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik - Koroška Bela in Fotografsko društvo Jesenice vabita na odprtje in ogled fotografske razstave z naslovom Od Rateč do Begunj avtorja - fotografa Ivana Dolenca s Koroške Bele. Otvoritev razstave bo v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v razstavnem prostoru v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. Risbe Patrika Benedičiča Medvode - V medvoški knjižnici bodo danes, v torek, 19. decembra, ob 19. uri odprli razstavo risb Patrika Benedičiča. V kulturnem programu bodo sodelovali Tanja, Niko in Peter Šušnjar ter Neža Hrovat. Gosta prireditve bosta Mi-hailo Lišanin, urednik revije Likovni svet ter akademski slikar Jože Meglic. V spomin na Antona Ažbeta in Franceta Prešerna Škofja Loka - Galerija Krvina vabi na razstavo likovnih del, ki so nastala ob 6. slikarski koloniji v spomin Antona Ažbeta in na postavitev doprsnih kipov dr. Franceta Prešerna ob 200-letnici njegovega rojstva, ki bosta postavljena hkrati v Galeriji Krvina in v občinski stavbi Občine Gorenja vas - Poljane. Odprtje razstave in postavitev kipov bo jutri, v sredo, 20. decembra, ob 18. uri. Razstavo bo odprl dr. Mirko Juteršek. O dr. Francetu Prešernu bo spregovoril dr. Matjaž Kmecl, v kulturnem programu pa bo sodeloval sekstet Poljana in Silva Jereb. Program bo povezoval dramski igralec Jože Logar. V Šmartinski cerkvi Kranj - Danes, v torek, se bo ob 20. uri v Šmartinski cerkvi začel božični koncert ob tradicionalnem sodelovanju z MePZ Musica Viva, ob katerem bo svojo letošnjo zelo uspešno delovanje zaključil komorni orkester Carnium, ki mu dirigira Peter Škrjanc. Solisti bodo Matej Rihter in Simon Štelcer, ki bosta igrala na trobenti, ter vio-lončelist Gregor Marinko. Četrtek. 21. December ŠTUDENTSKI VEČER V organizaciji ŠO FOV ŠTUDENTSKI BOŽIČ 2. ROJSTNI DAN ŠTUDENTSKIH VEČEROV GLASBA 60-90 0*1 SREČO & D J g//V/ "^T^ RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje D GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. petek - 22, 12, 2000 hišni ansambel "Jožovc" večer s "Kranjskimi muzikanti" silvestrovanje s hišnim ansam-belom "Jožovc" in gosti večera INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. Mir, osebno zadovoljstvo, zdravje in srečo naj vam prinesejo božični prazniki, v letu 2001 pa naj bo vsak nov dan z nitjo ljubezni stkan. Krvodajalcem, prostovoljcem, donatorjem in občanom se zahvaljujemo za vsako iskro dobrote, s katero ste ohranili življenje ali pa ga naredili bolj človeškega. Danes, 19. decembra 2000, ob 18. uri vas vabimo v veliko dvorano Dom krajanov na Primskovem NA PREDAVANJE ZDRAVJE IN VINO Predaval bo gospod Peter Kapš, dr. med. iz Novega mesta. Vabjeni vsi člani društva ter njihovi svojci in prijatelji na letošnje zadnje predavanje Sporočamo žalostno vest, daje umrl BORIS M ANE VS KI 1921 - 2000 tržni inšpektor v pokoju udeleženec NOB Pogreb pokojnika bo danes, v torek, 19. decembra 2000, ob 15. uri na pokopališču na Dovjah. Vsi njegovi MALI OGLASI g 201-42-47 S 201- 42 - 48 9 201- 42 - 49 APARATI STROJI Ugodno TERMOAKUMOLACIJSKO PEČ 4 KW. Tt 5961-120 Tržič_ 2?578 Prodam STRO ZA MEŠANJE BARVE. Kordež, Gradnikova 32, Radovljica 22584 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje za ceno 5.000 SIT. Tt 5743-114 2«88 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ avtomatik -kovček 12.000 SIT. IT 572-01-06 22596 Izdelujem mešalce za meso, testo lnox, od 40 do 120 I, ter polnilke za izdelovanje klobas, salam od 3 do 20 kg, mrežice, nože, nastavke, žage, strgala, metre, dvigalke in ves ostali pribor za koline. Tel.: 04/25-35-480, GSM 041/804-452 MOP Pelko, s.p., Visoko 8 GALVANSKO LINIJO primerno za izdelavo tiskanega vezja, zlatenja in podobno, ter stroj za jedkanje in izpiranje UGODNO. Tt 204- 23-07 22617 PRALNI STROJ GORENJE brezhiben, prodam. Tt 041/878-494_226te Kupim OBRAČALNIK Gorenje Muta Tt 512- 52-77 22622 Prodam PLUG in rotacijsko kosilnico SIP 165. It 252-10-87 22623 Prodam ŠTEDILNIK znamke Colorex, malo rabljen cena po dogovoru Tt 57-21-58 4 22637 Prodam VIDEOREKORDER SHARP. Tt 20 26 595, popoldan 22660 Prodam STROJ za mešanje barve. "O 5312-467 22690 GLASBILA KLARINET B v kovčku prodam za simbolično ceno 15.000 SIT. Tt 5801-781 GR. MATERIAL Prodam suh rezan češnjev LES, debeline 3 in 5 cm. tr 5333-494 22695 Prodam KROŽNE HRASTOVE STOPNICE, cena 60.000 SIT. Tt 031/589-165, 5864- 67 9 22698 IZGUBLJENO NAŠLI SMO ZLATO BROŠKO NA UL.T.ODROVE. INF. NA Tt 23-24-255 ZVEČER 22630 KUPIM ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU Možnost takojšnjega plačila. BRAZDA,d.o.o, Poljšica 6, Podnart, 04/530-65-55. 041/680-925 ?oni, ODKUPUJEMO SMREKOVO m BUKOVO HLODOVINO Možnost plačila takoj. Habjan & Habjan dno., Lenart 20, Selca Tt 510-32-20 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, lahko tudi manjšo hišo v okolici Kranja, tt 2332-857 (zvečer) 22302 Kupim ŽELEZNE CEVI dolžine 4-6 m. TT 2312-075.041/757-012 22594 Samo v Škofji Loki kupim takoj POLOVICO HIŠE (komfortno etažno stanovanje v novejši hiši) brez posrednika. Inf.po 18 uri 041/225- 130 22609 Kupim 300 kosov sive STREŠNE OPEKE, po možnosti s posipom Tt 2561-414 22684 Kupim prenosno SMUČARSKO VLEČNICO, lahko v okvari. IT 20 12 248, 040/245-366 OBLAČILA ■HNM Ugodno prodam žensko krzneno JAKNO nutri-ja, vel 46-48 IT 574-00-88 22587 NEVESTE obiščite salon POROČNE MODE Rija v Naklem, odprto vsak dan od 16-19. ure. TT 25 72 737 22702 OTR. OPREMA Prodam otroški AVTO SEDEŽ in POSTELJICO z jogijem, malo rabljeno. IT 5331-391 22692 LOKALI OSTALO V centru KRANJA, Glavni trg ODDAMO manjši lokal z uporbnim dovoljenjem tr 041/733-898 ali 2021-281 po 20. uri 22114 TRŽIČ Prodamo loka 72m2, višina stropa 3m, vsi priključki, prodaja se v obstoječem stanju, možnost tudi preureditev po želji stranke. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 040/204-661 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - obnovljena hiša v centru, dostop z avtom, v pritličju lokal 60 m2, 1.nadstropje pisarne 54 m2, 2.nadstropje in mansarda pa stanovanje 148 m2, cena ■ 43,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ, center - poslovno stanovanjska hiša z gostinskim lokalom v pritličju, v 1. nadstropju, 2.nadstropju in mansardi so stanovanja, hiša obnovljena leta 1991, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - poslovni prostor v centru mesta 58 m2 v 1. nadstropju, primeren za trgovino, pisarne ali drugo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodam: KRANJ - prenovljeno poslovno hišo v mestu, z dvema poslovnima prostoroma v pritličju, ki že obratujeta, možnost predelave celotne hiše v več enosobnih stanovanj, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - v bližini sodišča 80 m2 v pritličju objekta oddamo stanovanje in pisarno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, KRANJ Center v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore-pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ center prodamo tnnadstropno, obnovljeno posl. stavbo na parceli 1184m2, 1442 m2 uporabnih površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I ugodna oddamo lokal 1600 SIT/m2+DDV, cca 60 m2 +130 m2kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša 540 m2 uporabne površine ♦ parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 m2, 1.250 SIT/m2. PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal-brunarico ob smučišču, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospod.poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 22241 V okolici Tržiča na dobri lokaciji, oddamo GOSTILNO, 122 m2, z vrtom in pomožnimi proston. W 2012-754, 041/753-513 22388 Oddam LOKAL 40 m2 in lokal 20 m2 na Bledu. Tt 5740-095 ali 041 /984-638 22585 V Kranju prodamo oz. oddamo skoraj nove PISARNE 130 m2 in trgovski lokal 16 m2 za izredno ugodno ceno. Tt 28-13-124 226O6 KRANJ Planina kupimo poslovni lokal 60-100 m2, kupimo tudi primerne prostore za fitness do 600 m2 lokacija Kranj okolica. BON nepremičnine, 2362 990, 041/759- 003 22659 MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER PIAGGIO TYPHOON I. 97, rdeče barve, lepo ohranjen. Tt 041/364-504 Ugodno prodam kombiniran STOL- ležalnik, primeren za kozmetiko, pedikuro Tt 5891-029 Kdor zbira značke na| se oglasi na Tt 594-90-41 Prodam ZAPRAVUIVĆEK. Tt 5331-379 PRIDELKI JABOLKA, MOŠT, KIS IN JABOLČNE KRHUE - vse to lahko dobite pri MARKUTI, ĆADOVUE 3. pri Trsteniku, Tt 04/256-00-48 21286 Prodam JABOLKA (boskopski kosmač, jonatan, voščenka, delišes) in zelje . TT 25-71- 82 2 22579 Prodam MOŠT, JABOLČNI KIS, KRHLJE, JABOLKA, KROMPIR, SVEŽE in KISLO ZELJE. Matijovc^Jeglič, Podbrezie 192 Tt 533-11-44 Prodam rdeče, rumeno KORENJE, ter korenje za krmo in fižol češnjevec. Tt 01/834-20-59 Prodam KRAŠKI TERAN, tr 041/642-755 Prodam raznovrstna JABOLKA, suho sadje in vinski kis. Zg Gorje, Višenica 15 Tt 5725-254 Ugodno prodam domače ŽGANJE. Nastran, 2591-335, po 15. uri_22646 Prodam cele OREHE, tr 25-51-300 22663 PODARIM ODDAM ljubke PSIČKE mešančke, stari en mesec tT 533-13-90, 040/244-637 22370 ODDAMO 3 PSIČKE mešančke, stare 8 tednov. tT 234-10-30 22389 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino, tr 2368-000 TRŽIČ, Podljubelj, zazidljive parcele različnih cenovnih razredov, lepa, sončna lokacija. Cena: 3.3 - 4.4 mio SIT- ugodno GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 JESENICE KOČNA na Poljanah prodamo urejeno dvodružinsko hišo, koristne površine 190 m2, na parceli 500 m2, za 25.000.000 SIT. POSING 04 / 586 39 77 (www.posing.si) PODNART ZAZIDUIVA PARCELA 2220 M2, MOŽNOST RAZPARCELACIJE, UGODNO PRODAMO. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) Na območju Gorenjske prodamo veš hiš različnih velikosti in cenovnih razredov.Za vse informacije : ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 GOLNIK - ZALOG prodmo novejši bivalni wikend s C.k., Tel., na sončni parceli cca 1400m2. STANING 04 2042 754 KRANJ - ČIRČE prodamo zazidljivo parcelo 640m2 STANING 04 2042 754 MAVČIČE okolica prodamo manjšo visoko-pritljično hišo s C.k. na parceli cca400m2 za 23.200.000 SIT. STANING 04 2042 754 KRANJ - STRAŽIŠČE prodamo lepo novejšo urejeno enonadstropno hišo (2x 3 sobno stanovanje) C.K., Tel..vsi priključki, na parceli 636m2. STANING 04 2042 754 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DEIAVEC PESKAR de. 5 mes.; slo. j. - govorno in peno, do 22.12.00; CREINA KRANJ, UL MIRKA VADNOVA 8. KRANJ OBLIKOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN, de 6 mes; do 09.01.01; HAFNER JANEZ S P.. 0RODJARSTV0, ZABNICA 81, ŽABNICA OBDELOVALEC KOVIN - VARILEC; d.č 6 mes ; 51 del izk ; Bkat; do 25.12.00; UKO D.0.0., KROPA 7A, KROPA STRUGAR STRUGARSKA DELA NA CNC; ndč ; 1 I. del. izk.; do 21.12 00; INVENTA D 0 0 LESCE. ALPSKA C 42. LESCE VARILEC VARILEC d č. 6 mes., 3 I. del izk.; do 22.12.00; HRIBAR BLESK DO 0 KRANJ. SAVSKA C. 34. KRANJ ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC KURJAČ, de. 3 mes.; 3 I del izk.. do 21.12.00; ŠEŠIR D.0.0., KIDRIČEVA C 57, ŠKOFJA LOKA AVTOUČAR UČAR; de 6 mes, 3 I del izk., do 22 12 00; HRIBAR BLESK D.0.0, SAVSKAC 34, KRANJ ZIDAR POLAGANJE TLAKOVCEV, KAMNA IN UREJANJE VRTOV IN DVORIŠČ, d.č. 6 mes, 31, del. izk.; sto. j, - govorno; B kat.; do 2612.00; PRETNAR ALEŠ S P. ZG DOBRAVA 5, KAMNA GORICA; št del mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR TRANSPORTU; d.č 6 mes; 31. del izk; ang j -govorno; B.C.E kat; do20.12 00; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D D.. ŠK.LOKA ALPETOUR D.D . KAPUCINSKI TRG 6. ŠKOFJA LOKA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM TRANSPORTU; d.č 6 mes 31. del izk.; ang j - govorno. BCE kal.; do 2012 00, ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D, ŠK.LOKA ALPETOUR D D . KAPUCINSKI TRG 6 ŠKOFJA LOKA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR TRANSPORTU; de 6 mes.; 31 del. izk ; ang j. -govorno. B,C,E kat; do 20.12 00; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D. ŠK.LOKA ALPETOUR D D KAPUCINSKI TRG 6. ŠKOFJA LOKA ŽERJAVAR ŽERJAVIST; d.č 3 mes.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 22.12.00, GRADIŠ GP JESENICE D.D , PREŠERNOVA 5, JESENICE PRODAJALEC PRODAJALEC KOMERC V TRGOVINI S TEHN. BLAGOM (LAHKO PRIPRAV), ndč.. 11 del izk; ang 1 - peno; B kat, do 20.12.00; KRAJNIK D 0.0., POD PLEVNO 72, ŠKOFJA LOKA PRODAJALEC; ndč.; ang. i. - govorno, nem j ■ govorno, zr>anje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat. do 26.12.00; KREK D.0.0., SAVSKAC 35,BLED PRODAJALEC REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME; d č. 14 mes., 1 I del. izk, B kat do 21 12 00; AVTO MLAKAR PODBORŠEK D 0.0. LJUBLJANSKA C 30. KRANJ KUHAR KUHAR, d č 3 mes; do 30 12.00; TAVČAR JANEZ S P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA DIETNI KUHAR; ndč; 31 del izk; ang. j. - govorno, znanie progr orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Urejevalnik besedil • osnovno; ostala znanja Tečaj higienskega minimuma, B kal do 19.12.00; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA CŠOD ■ DOM BOHINJ. RIBČEV LAZ 63, BOHINJSKO JEZERO KUHAR ndč.; 1 I. del. izk.; do 20.12.00; HTP GORENJKA KRANJSKA GORA, BOROVŠKA C 86, KRANJSKA GORA KUHAR, d.č 6 mes. 31 del izk. ang j - govorno, nem j. -govorno, do 20 12.00; HOTEL RIBNOTURIZEM D.D. IZLETNIŠKA UL. 44, BLED KUHAR ndč; 1 I. del. izk.; do 20.12.00; HTP GORENJKA KRANJSKA GORA. BOROVŠKA C 86, KRANJSKA GORA NATAKAR NATAKAR, ndč.; do 19.12 00; GROM D.0.0., UL VIKTORJA KEJŽARJA 25 JESENICE KMETIJSKI TEHNIK KMETIJSKI TEHNIK; d č 6 mes., slo. i. - govorno n pisno; do 2112.00; VETERINARSKI ZAVOD SLOVENUE KRANJ, C IVA SLAVCA I, KRANJ STROJNI TEHNIK POSLUŽEVANJE IN UREJANJE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, d č. 12 mes ; slo j - govorno in pisno; znanje progr. orodi| Urejevalnik besedil • osnovno; B kat.; do 16 0101. TOMAŽIČ DAVOR S.P, NA KALU 12, NAKLO STROJNI TEHNIK ZA VZDRŽEVANJE POSLUŽEVANJE IN UREJANJE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, d č 12 mes , slo j - govorno in pisno, znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, B kat., do 16 01 01, TOMAŽIČ DAVOR S P. NA KALU 12, NAKLO ELEKTROTEHNIK SERVISER RAČ STROJNE IN PROGR OPREME (LAHKO PRIPRAVNIK); ndč ; 6 mes del. izk.; ang j ■ pisno; B kat.; ostali pogoji: LAHKO KATERAKOLI ŠOLA TEHNIČNE SMERI, do 20.12.00, KRAJNIK D.0.0., POD PLEVNO 72, ŠKOFJA LOKA EL. TEHNIK ELEKTRONIK; d.č 3 mes ; nem j • govorno in pisno; do 2012.00; VOGT ELECTRONIC SLOVENUAD 0.0, BLEJSKA DOBRAVA 124, BLEJSKA DOBRAVA RAČUNALNIŠKI TEHNIK SERVISER RAČ. STROJNE IN PROGR. OPREME (LAHKO PRIPRAVNIK); ndč., 11 del izk ; ang j. - pisno; B kat.; ostali pogoii: LAHKO KATERAKOU ŠOLA TEHNIČNE SMERI, do 20.12,00; KRAJNIK D.0.0., POD PLEVNO 72. ŠKOFJA LOKA KOMERC IA LNI TEHNIK KOMERCIALIST - TRGOVSKI POTNIK: d.č 3 mes; 5 I. del. izk ; slo 1 govorno in pisno znanie progr orodij Urejevalnik besedil - osnovno. Delo s preglednicami - osnovno; B kat; do 21.12.00; BENEDIĆIĆ JULIJ S.P, VEŠTER 16. ŠKOFJA LOKA EKONOMSKI TEHNIK DELO V RAČUNOVODSTVU (VODENJE GL KNJIGE. OBRAČUN PLAČ), ndč; 1 I del izk., znanie progr orodij Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; Bkat do 2612 00: INFRASTRUKTURA DO 0., REČIŠKA 2, BLED EKONOMSKI TEHNIK; d.č 6 mes.; do 21.12.00, VETERINARSKI ZAVOD SLOVENUE KRANJ, C IVA SLAVCA 1, KRANJ NOVO - NOVO - NOVO - NOVO ZLATARSTVO RANGU S B. tudi i) Lescah SREČNO NOVO LETO 2001 ■; x. :■■:■■ v. v :■■ :■■ x x,-. x.:-..-.',; :■: :-: .-.:-. ,■ x:-::-: :■:,: :-• >; x x v.v. 1 I PRIREDITVE KRANJ - STRAŽIŠČE prodamo ATRIJSKO HIŠO 420m2 površine na parceli 500m2. STANING 04 2042 754 BAŠELJ prodamo nedokončano visoko pritljično hišo v III. gr. fazi na parceli 850m2 16 600.000 SIT. STANING 04 2042 754 PODNART prodamo visokopritljično hišo v lll.gr. fazi na sončni parceli 800m2 + 2000m2.STANING 04 2042 754 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO NOVOGRADNJO ALI HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO. STANING 04 2042 754 Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša stara 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, manjša parcela, cena » 31,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: Podljubelj - 2.600 m2 zazidljive parcele, možnost prodaje po delih, dobite jih po 5.350,00 SIT/m2, cena znižana pri nakupu v kompleksu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ ( Primskovo) - dvostanovan-jsko hišo na parceli na apreeli 784 m2 za 37, 0 mio SIT. K3 KERN d.o.o . tel. 04 2021 353. 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: MEDVODE - na sončni lokaciji prodamo za 38,0 mio SIT zemljišče 1356 m2 s hišo; zemljišče ima dve parcelni številki in je možna graditev novega objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: LESCE - bližina hiša dvojček vel. 9 x 11 m, stara 10 let, parcela 500 m2, cena ■ 36,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ, Pnmskovo - odlična lokacija, enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena ■ 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: GOZD MARTU U K - stavbno parcelo 2.014 m2 ob glavni cesti, kje je že stala hiša, primerno za poslovno-stanovanjske namene, cena je 5.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, HIŠE PRODAMO Stražišče prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, 10,5x9,5 m, možna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, PODUUBEU ugodno prodamo novejšo vis priti hišo na parceli 542 m2, 13x9 m, lahko dvostanovanjska, mansarda ni izdelana, 38,8 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, vsa podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mio SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko hišo z delavnico in poslovno stanovanjsko zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22231 KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček pnmerno tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, K+P+M, mansarda delno izdelana, VISOKO prodamo vis.pritlično hišo v izgradnji (III gr. f.) na parceli 550 m2. BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 550 m2 13,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22232 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, pnmerno za turistično dejavnost, ZG. JEZERSKO prodamo kvalitetno grajeno, podkleteno visoko-pntilično hišo na parceli 394 m2, KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslov, prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 konstne površine, 17,5 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano masar-do, podkletena, CK olje. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22233 KRANJ Center prodamo posl stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIĆNO v mirnem zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 33 mio SIT za obe hiši, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na man-|ši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporabne površine, 31 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22234 VRBA DOSLOVCE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejšo vis. priti, hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 29 mio SIT, MOJSTRANA prodamo lepo, obnovljeno stanovanjsko hišo, 8x10 m na parceli 400 m2, 14,5 mio SIT, KRIŽE ugodno prodamo obnovljeno hišo (35 I), CK olje. 200 m2 uporabne površine, na parceli 850 m2, 26 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22235 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na man|ši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_22236 PARCELE PRODAMO BOHINJ ST.FUŽINA prodamo lepo, sončno zazidljivo parcelo s pogledom na Vogel, 647 m2, TRIGLAVSKI NARODNI PARK Pokljuka prodamo več lepih zazidljivih parcel za gradnjo vikendov, voda in elektrika v bližini, BLED center prodamo zaz parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 1000 m2 ali več, BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih sončnih, komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ah samostojnih hiš, cena 14100 SIT/m2, MOŠNJE PODVIN prodamo lepo zaz. parcelo ob asfaltu, elek. , voda ob parceli, SENIČNO prodamo več zaz. parcel ob robu naselja, voda, elek v bližini 600,700 in 800 m2. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00. 2369 333, 041 /333 222 22237 KRANJ prodamo cca 2000 m2 za posl.stan. gradnjo (nadomestna gradnja), KRANJ prodamo cca 5000 m2 za poslovno stan. gradnjo ali samo za poslovno, PODLJUBELJ ugodno prodamo zaz. parcelo z grad dokumentacijo, 696 m2 ali več, voda na parceli, elektnka v bližini, plačana sprememeba namembnosti, SEBENJE ugodno prodamo več zazidljivih parcel po cca 600 m2, RADOMLJE prodamo zelo lepo, zazidljivo parcelo na robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev parcele, cena po dogovo, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz parcelo ob robu naselja, 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE. 202 33 00, 2369 333. 041 /333 222 22238 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zaz parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 Kupim zazidljivo parcelo, lahko tudi manjšo hišo v okolici Kranja, tr 2332-857, zvečer 22303 LEŠE - PARCELA 1500 m2, še nezazidljrva, za HIŠO ali VIKEND, prodam tT 2368-001 22404 KRANJ - okolica novejšo hišo prodam, tr 031/209-277,2531-446 22574 Prodam zazidljivo PARCELO na lepem kraju v Sebenjah. tr 255-13-29 22598 Ugodno prodam novo nedokončano HIŠO dvojček blizu Kopra. tT 041 /670-295 22621 TABORNIKI RODU KRIŠKE GORE - ZAVETIŠČE ŠIJA, ORGANIZIRAMO SILVESTROVANJE - ŠE NEKAJ PROSTIH MEST. REZERVACIJE NA tT 5961-699 22612 RAZNO PRODAM Prodam kostanjeve KOLE in kostanjeve goli. tr 041/545-675_22590 Prodam stoječi 1001 BAZEN za mleko, tr 25-11-6l2_ Prodam PVC GAJBE in lepa domača jabolka jonagol tr 251-197 8 226"_ Sveže NOVOLETNE JELKE lahko dobite v nasadu, tr 25-26-690 22613_ Prodam avtoprikolico brez A testa in cisterno 1000 I. tT 031/561-687__2262Q_ Prodam hruškovo ŽGANJE, večja količina popust. Oddam mladega PSA. tr 514-12-26 22626 Prodam TERJAK (bezeg), čist kostanjev med in ustrojene ovčje kože. tr 514-12-26 22626 DRVA meterska, razžagana, tudi brezova, možnost dostave, ugodno prodam. tT 041/718-019 22638 RAČUNALNIŠTVO Prodam 7 let star RAČUNALNIK za 15.000 SIT. tT 51 3-61-17 22624 STAN. OPREMA Prodam razregljrv KAVČ, 2 fotelja in kotni fotelj, rdeče barve, cena 50.000 SIT. Tt 25-71-308 ŠPORTNO REKREACIJSKI na lokaciji BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, Kranj, tal.: 04/2022 479 Od pon. do pet.: od 9. do 13. ure, od 16. do 22. ure, sob., ned., prazniki od 16. do 21. ure - fitnes aerobika spinning savna (finska, turška) masaže hvdro jet jacuzzi-solariji- fit kid's (otroška- aerobika)-telovadba za- nosečnice-plesna delavnica -beauty center -(kozmetični salon) TEČAJ TELOVADBE ZA NOSEČNICE ŠPORTNO REKTREACIJSKI CENTER IN BEAUTY CENTER na lokaciji POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39, Kranj. tel. 04 362-810,064 362-811 Del. čas: od pon. do petka od 8. do 22.30 ure, ob. sob, ned., praz. od 15. • 22 ure TfTiTiijTrirf nr r? ■■UP, telefon: 04/2365 360, 2365 361, GSM: 040/643-493 Se v letu 2000 si lahko zagotovite rezervacijo novega stanovanja v neposredni bližini Kranja (Mlaka). Do konca leta si lahko zagotovite novo stanovanje vsel/ivo avgusta 2001 za samo 226.800, 00 sit/m2 (2100 DEM). Pogoj je 30% polog od dogovorjene kupnine. KRANJ • Zlato polje prodamo lepo, obnovljeno, dvosobno stanovanje, v IB nadstropju, cca $5 m2, z vsemi priključki i\ balkonom vseljivosl in cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-2385-360,04-2385-361. mobi 04*643493 KRANJ - Planina I ugodno prodamo dvosobno stanovanje z balkonom 63,40 m2. z vsemi pr*|utki.vselji»o iumj 2001. Agent Kranj, tel 04-2365-380, 04-2365-361. mobi. 040-643493 V neposredni bližini Kranja gradimo veetanovanjski obje« vsetjiv avgusta lota 2001, stanovanja obsegajo od cca 52,00 m2 do 115 rr>2. z lastnim parkirnim prostorom, vsem priključki. Pogoj) placša po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365-350.04-2365-361 motu 040443493 MOJSTRANA • prodamo enodružinsko, montažno Nso, na parceli 506 m2, i vsemi priključki, um*)" cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-2365-360, 04-2365-361. mobi; 04M43-493 KRANJ - Ptanlra I atrijsko enosobno stanovanje, 46 mi, i vsemi priključkj. v celoti obnovljeno in opremljeno z novejšo opremo, prodamo. Agent Kranj, tet 04-2365-360 04- 2365-361, mobl 040-643-493 V KRANJU ali ŠKOFJI LOKI nujno kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. Agent Kram, tel, 04-2365-360. 04--2365-361, mobi.: 040-643-493 ŠKOf JA LOKA Frankao naselje prodamo dvosobno stanovanje v IH. nadslropiu, z vsem, priključki, vseljivo po dogovoru, cena 12,5 mb. SIT. Agent Kranj tel 04-2365- 360.04-2365-361, mobi 040*13493 KRANJ PLANINA It ali III takoj kupimo eno ali dvosobno stanovanje v nizkem bloku1 Za stranko z gotovino' Agent Kranj, tel. 04-2365-360.04-2365-361, mobi, 040- 643493 KRANJ Zoisova oddamo dvosobno stanovanje, cca 52 m2, tu. nadstr.. za 500 OEM / mes + stroški. Agent Kranj, tel 04-2366-380,04-2365-381, mobi; 040-643493 KRANJ • Planina I dvosobno stanovanje i bafconom 67,80 m.?, II. ludstrope. vsi priključki, vse^ivo lakoj, prodamo Agent Kranj. W. 04-2365-360,04-2365-361, mobi. 04M43493 V Kraoju v bKiani agenc^e za plačftii rjromet prodamo samoatoi-ni poslevnt objekt v izmeri cca 90 m2, v sosednjem objektu v pritličju večnamenski po6tovni prostor v izmeri 145 m2 neizdelan v adaptacij, v prvi etab 11 pisarmskih prostorov, v mansarrj 7 pisarniških prostorov. Možnost nakupa po delih ali v kompletu, cena po dogovoru. Agent Kranj. tel. 04.2365-360 04-2365-361 mobi. 040-643493 V neposredni bližini Kranja gradimo večstanovanjski objekt vse|tv avgusta teta 2001, stanovanja obsegajo od cca 52,00 m2 do 115 mi z lastnim parkirnim prostorom, vsemi pnMjuČki. Pogoji plačila po dogovoru Agent Kranj, tel 04-2365-360,04-2365-361 mobi 040643-493 KRANJ • Planina i prodamo atnjsko štirisobno stanovanje [2*7], 90 m2 ali zamenjamo za dve manjst stanovanji. Agent Kranj, tel 04-2365-360,04-2365-361. mobi,: 040-643- 493 V okolici Kranja, GdnUta. Tenetiš, Bltrrje, Preddvor.. *5emo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 irfo sit Agent Kranj, tet, 04-2365-360, 04-2365-361, mobi. 040-643493 V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 m2 zemljišča m znanega interesenta Agent Krani. tel 04-2365360,04-2365-361, mobi.' 04O643493 V neposredni bližini Kranja gradimo večstanovanjski objekt vseljrv avgusta leta 2001, stanovanja obsegajo od cca. 52,00 m2 do 115 m2, z lastnim parkirnim prostoran, vsem priMjučki Pogoji plačila po dogovoru, Agent Kranj, let 04-2385-360,04-2365-361 mobi 040-843493 ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO nujno kupimo eno aS dvosobno stanovanje, za znano že stranko, plačilo takoj Agent Kranj, tel 04-2385-360.04-2365-361. motu. 040- 843493 KRANJ - Primskovo prodamo liso - del trojčka i pripadajočim zemljiščem Hiša je končana z vsemi prWiučki na 383 m2 zemljišča, stara 28 let cena po dogovoru, v račun vzamemo enosobno stanovanje v nizkem bloku do dragega nadslropja obvezno Ptenma ( «H» Agent Kram, tet. 04-2385-360, 04-2365381, mobi.. 040-643493 LESCE - Hlebce prodamo htso staro 20 tet. zemljišča 813 m2, ureiena okokca, hiša v celoti podkletena z vsemi priključki, vselrvost po efcgovoru, cena 38 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360,04-2365-361, mobi. 040-643493 MALI OGLASI Prodam SVETILKE viseče, stoječe in namizne iz smreke, primerne zaj srr (150.000 dem). pso416jn- kr KRANJ - Vodovodni stolp: 53 m2, dvosobno, 1 nadstropje, parket, zastekljen balkon, klasično ogrevanje. Cena: 11 mio SIT (102.000 DEM). PS0383JN-KR KRANJ - Stražišče; 125 m2, trisobno mansardno stanovanje v hiši, adaptirano, CK na plin, lasten vhod. Cena: 16 mio SIT (148.000 DEM) PS0421JN-KR TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno stanovanje, 2. nadstropje, dvigalo, vsi priključki, balkon, sončna lega, adaptirane sanitarije. Cena: 12,4 mio SIT (115.000 OEM). PS0417JN-KR KRANJ - Britof; 60 m2, neopremljeno, trisobno, pritličje dvostanovaniske hiše, vseljivo takoj, oddamo. Najemnina: 84.800 SIT/mes. (600 DEM), vključno s stroški OS0423MA-KR STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČ-NINE, CENITVE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222_22225 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina li prodamo lepo garsonjero 28,90 m2/VI,7,5 mio SIT, KRANJ Center prodamo manjše 1 ss v večstanovanjski starejši hiši, KRANJ center prodamo novejše 1 ss, 45 m2/ll., CKolje, 10,2 mio SIT, TRŽIČ center prodamo več manjših stanovanj v izgranji, vselitev maj 2001, Tržič Ravne prodamo sončno 1 ss, 37,8 m2/l., vsi priključki, 7,4 mio SIT, Kranj Stražišče prodamo novejšo garsonjero v tristanovanjski hiši, cca 35 m2 in del vrta, KRANJ Stražišče prodamo lepo 3 ss v obnovljeni večstanovanjski hiši, cca 95 m2/l., vsi priključki, CK olje, 2 balkona, del vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_22226 HRUŠICA dvosobno stanovanje 57 m2, priti., balkon, vsi priključki, prodamo za 8.246.000 POSING 04/ 586 39 77 ( www.posing.si) PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 RE. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremictvne.si/ JESENICE TAVČARJEVA dvosobno stanovanje 51 m2, 3.nad., vsi priključki, prodamo za 6.944.000 SIT. POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si)_ JESENICE BOKALOVA trisobno stanovanje z lepim razgledom 86,5 m2, nizek blok, zidana garaža, prodamo za 10.500.000 SIT. POSING 04/ 586 39 77 ( www.posing.si)_ BOHINJSKA BISTRICA dvosobno, v hiši 56 m2, pritličje, CK, prodamo za 6.510.000 SIT. POSING 04/ 586 39 77 ( www.posing.si)_ LESCE DACARJEVA oddamo opremljeno etažo hiše 130 m2, vsi priključki, vrt, garaža, za 97.650 SIT/mes. POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE v centru oddamo skladiščni prostor 183 m2, uporabno dovoljenje, ugodno! POSING 04/ 586 39 77 ( www.posing.si) KRANJ T VIDMARJA GARSONJERA Z LOČENO KUHINJO 28,8 m2, I. NAD., OPREMLJENA KUHINJA, TAKOJ VSEUIVA, PRODAMO ZA 7.970.500 SIT (73.000 DEM). POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ CENTER TAKOJ VSEUIVO ENOSOBNO STANOVANJE 44,20 M2, CK, TEL, OPREMLJENA KUHINJA, PRODAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) STRAŽIŠČE takoj vseljivo trisobno stanovanje v hiši, 125 m2, CK-plin, zidana garaža, prodamo. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) POSESTI KRANJ - Orehek; 130 m2. 1/2 hiše, novo dvosobno stanovanje z neizdelano mansardo, ločen vhod, vrt. Cena: 16,7 mio SIT (155.000 OEM). PH0254MA- KR VISOKO; 100 m2, tloris 22 x 5m, starejša, adaptirana hiša, ob cesti, na 715 m2 veliki parceli, ogrevana s CK na trda goriva. Cena: 22,7 mio SIT (210.000 DEM). PH0407MA-KR ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska hiša, dobra lokacija, v celoti adaptirana, CK, takoj vselji-va. Cena: 45,4 mio SIT (420.000 DEM). PH0397JN-KR ŽELEZNIKI - center; 350 m2, več3tanovanjska hiša, potrebna obnove, 470 m2 ravne parcele, sončna lega. Cena; 8,6 mio SIT (80.000 DEM). PH0396MA-KR TRŽIČ - Pristava; 220 m2, tloris 12 x 7m, vzdrževana vrstna hiša, 15 let, lahko enodružinska, mirna lokacija, CK. tel., takoj vseljiva. Cena: 23 mio SIT. PH0380MA-KR KROPA; 130 m2, visokopritlična, stara 30 let, lepa lokacija z razgledom, 1 200 m2 parcele, CK na olje. Cena: 19,4 mio SIT (180.000 DEM), PH0390JN-KR POOKOREN; 156 m2, starejša dvostanovanjska hiša, CK, dve garaži, parcela 358 m2. Cena: 15,1 mio SIT (140.000 DEM). PH0159JN-KR NAKLO; 220 m2, tloris 9 x 10m, parcela 721 m2, enodružinska vila, podkletena, v dveh etažah, ravna, sončna parcela, mirna lega, CK, takoj vseljiva. Cena: 38,9 mio SIT (360.000 DEM). PH0413MA-KR KRANJ - Primskovo, 250 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, prizidek garaže in stanovanje cca. 40 m2, primerna za mirno obrt, mlma, sončna lega, parcela 819 m2. Cena: 43,2 mio SIT (400.000 DEM). PH0422MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE OLŠEVEK 515 m2, ravna, sončna parcela, obrobie vasi, čudovita lokacija, urejen dostop. Cena: 6,3 mio SIT (58.000 DEM). PZ0419JN-KR ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA UREJENO ENOSOBNO STANOVANJE 37,5 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, VSEUIVO PO DOGOVORU, PRODAMO. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE NOVEJŠE TRISOBNO STANOVANJE, 65M2, NIZEK BLOK, BALKON, VSI PRILKJUĆKI, TAKOJ VSEUIVO, PRODAMO POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ oddamo enosobno stanovanje 39 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, za 49.000 SIT/MES. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) TRŽIČ, Križe, 5 sobno, 140 m2, 2 nadstropje, vsi priključki, komfortno. Cena: 12.8 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681_ TRŽIČ. 1.5 SS, 49 m2, vsi priključki, J lega, takoj vseljivo. Cena: 8.8 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681_ ŠKOFJA LOKA: Prodamo enosobno stanovanje, 34 m2 visoko pritličje, vsi priključki.Cena ugodna. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755- 296,040/204-661 LESCE: Prodamo lepo enosobno stanovanje, IV nad. 31,90m2, vsi priključki, balkon, vseljivo in cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66- 670,041/755-296, 040/204-661 KRANJ- ŠORLIJEVO NAS. :Prodamo lepo trisobno stanovanje, visoko pritličje, 68m2..Prodamo na Valjavćevi renovirano, 72 m2 III. nad.,balkon, vsi priključki Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661_ KRANJ-SAVSKA: V meščanski hiši prodamo zelo lepo in prostorno trisobno stanovanje, cca 90 m2, popolnoma adaptirano, garaža, velik vrt, vsi priključki, cena: zelo ugodna. ITD+NEPREMIČ-NINE 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661 GOLNIK: Prodamo lepo, svetlo dvosobno stanovanje, 57m2, II. nad, kopalnica in WC obnovljena, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296, 040/204-661 ndomplan družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 \el.h.C.:04/2(y68 700, tax: 04/20^8-701 KRANJ- PLANINA I: Prodamo lepo enosobno stanovanje,popolnoma renovirano, 45m2, III. nad,vsi priključki, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296, 040/204-661 LESCE: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z manjšim atrijem, lepo vzdrževano, vsi priključki, garažni boks. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 BLED: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo,popolnoma renovirano enosobno stanovanje, 30,50m2, visoko pritličje, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296, 040/ 204- 661 TRŽIČ - Preska: Prodamo lepo eno in pol sobno stanovanje, vsi priključki, 48m2, II.nad., takoj vseljivo.Cena po dogovoru. RAVNE : Popolnoma renovirano enosobno stanovanje, I.nad.35m2, vsi priključki, takoj vseljivo Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661_____ JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje 51m2,lll nad., vsi priključki. SLOVENSKI JA-VORNIK: Prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, II.nad. 66m2, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 KRANJ- ZLATO POUE: Prodamo trisobno stanovanje, I. nad. 61 m2, lastna CK, potrebo obnove. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661_ GORENJSKA: Po celi Gorenjski kupujemo stanovanja različne velikosti za znane stranke. Plačilo- takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 040/204-661 PLANINA ODDAMO OPREMUENO GARSONJERO 30 M2 ZA 39.000SIT/mes., varščina. STANING 04 2042 754 ŠORLIJEVA prodamo 2,5 sobno stanovanje 67,60m2 C.k., Tel., pritličje. STANING 04 2042 754 PLANINA III prodamo 2 SOBNO stanovanje 62m2, prenovljeno, C.k., Tel. STANING 04 2042 754 PLANINA II prodamo 2,5 SOBNO stanovanje 79.5m2, C.k., Tel STANING 04 2042 754 04 2042 754 Prodamo: KRANJ (Planina 3) - 2 SS 62 m2 v 5.nad., 13 let star blok, vzhodna lega, cena = 14,2 mio SIT, Planina 3, 2 SS 62 m2 z vso opremo, cena = 13,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ - večstanovanjska hiša 1 G 25 m2 v 2.nad., ni CK, cena z opremo = 4,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ (Zlato polje) - obnovljeno 2 SS 48 m2 v 3.nad., vsi priključki, cena ■ 10,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., vsi priključki, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: Šorlijevo naselje - 2 SS + K 67,60 m2 v pritličju bloka, lepo vzdrževano, cena ■ 15,5 mio SIT, Šorlijevo naselje - 3 SS 72 m2 v 8.nad. za 15,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: STRAŽIŠČE - mansardno stanovanje 3 SS cca 115 m2, popolnoma obnovljeno, etažna plinska CK, pripadajoče dvorišče, cena ■ 15,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - obnovljeno 3 SS 80 m2 v 1 nad , takoj vseljivo, CK, cena = 9,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Oddamo stanovanja: KRANJ - 3 SS (Planina 2), 3,5 SS pri Vodovodnem stolpu z možnostjo kasnejšega odkupa, 3 SS (blizu avtobusne postaje), 2 SS + 2 K (Planina 2) in več samostojnih hiš (Šenčur, Orehek, Visoko), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, KRANJ Planina li prodamo 2 ss ali menjamo za 1 ss z doplačilom, 68 m2/VII, JV, 13 mio SIT, Kranj Vodovodni stolp, prodamo popolnoma opremljeno 3 ss, 73,8 m2/lll, 17,2 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. prodamo 2 ss+k, 67,60/pr, 16,2 mio SIT, Kranj Planina II prodamo 3 ss, 88 m2/VII, 16,3 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 22227 STANOVANJA ODDAMO Kranj Vodovodni stolp oddamo neopremljeno 3 ss, 64 m2/p, 54000 SIT/mes, predplačilo, RADOVUICA okolica oddamo opremljeno 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 66 m2/l, 49000 SIT/mes. nekadilci, KRANJ Planina I, oddamo 1 ss delno opremljeno, 38,5 m2, 49000 SIT/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 2369 333, 041/333-222 22228 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUICA. LESCE, ŠENČUR kupimo več stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22229 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22230 KRANJ - PLANINA I! prodam dvosobno stanovanje 68 m2, II nadstropje. Tt 233-05-65 Dvosobno STANOVANJE 54 m2 na Mlakarjevi oddam. Tt 2332-039 22576 Prodam eno ali dve STANOVANJI, vsako 100 m2, novo naselje Vrsar, cena po dogovoru. Bikič Ihja, Vrsar Tt 00-385-52-441 -983 22635 Nujno iščemo GARSONJERO (Struževo, Naklo, Kranj), tr 05/6760-312 dopoldan, 05/6770-617 po 16 uri 22641 Za 12 mio SIT prodam 2 ss kadrovsko STANOVANJE. Tt 041/265-641 22645 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. Na Gorenjskem vam za gotovino odkupimo stanovanje. BON NEPREMIČNINE, Stritarjeva 5, 2362 990,041/749-501 22655 JESENICE Titova prodamo 3 ss ugodno vsi priključki vredno ogleda. BON NEPREMIČNINE 2362 990, 041/759-003 22656 KRANJ Planina II prodamo 1 ss 49,60 m2 v V nadstropju cena po dogovoru. BON nepremičnine, 2362 990, 041/759-003 22657 KRANJ ali okolica iščemo stanovanja ali hiše v najem za urejene stranke. BON nepremičnine, 2362 990,041/759 003 22658 GARSONJERO v centru Bleda za daljši čas oddam. Tt 041/850-406 22668 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1 ss, 42 m2, delno opr, 49000 SIT/mes, poll.pred-pl , KRANJ Stražišče ODDAMO manjšo, novejšo, opremljeno hišo (kot 3ss) z vrtom in garažo, 108.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE 202 3300, 2369 333, 041/333 222 22678 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK LOKA,ŠENČUR takoj kupimo 1 ss ali manjše 2 ss, lahko starejše in brez CK. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00. 2369 333, 041/33 3 2 2 2 22679 STANOVANJA MENJAMO: menjamo 2 ss, 70 m2/IV na Planini III za manjše 2 ss, 50 m2 v bolku z dvigalom na Planini II ali III. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_22680 V Kranju ODDAM 1 ss. Tt 031/891-105 22685 Kupim vsaj 2 ss v Groharjevem naselju - Šk. Loka. Tt 252-3310 Janez 22694 VOZILA DELI Prodam SNEŽNE VERIGE za Cliota 30% ceneje, tt 2326-291 22597 Zimske GUME ESKIMO S2 185-65-14 s platišči za Ford mondeo ali fokus prodam. Tt 031/344-010,25-95-555 22639 Prodam ALEKOTA 1.92 za vožnjo ali rezervne dele. Tt 2503-126 zvečer 22642 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, Tt 2041-168, GSM 041/730-939 16 ODKUP vseh vrst karamboliranih vozit. Uredimo prepis in prevoz na naše stroške, zelo dobro plačilo. Telefon: 041/325-128 Kupim osebno vozilo od 1.92 naprej, najraje lepo ohranjeno, cena do 1.500.000 SIT. Tt 041/787-050 22462 Kupim lepo ohranjen VW GOLF III od 1 .lastnika, tr 2551-532 22631 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O.Šuceva 17, Kranj, 242-600,041/668-288 4 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO,d.o.o., Škofja Loka (bivša vojašnica) W 51-34-148, 0609/632-577, 041/632-577 5 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, I. 94, prvi lastnik, reg. do 6/01, barva kovinsko modra vijola, 81000 km, servisna knjižica, elek. stekla, CZ, servo volan, radio, zelo lepo ohranjen in garažiran, ugodno prodam, tr 041/644-991 21142 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, I. 95, prvi lastnik, reg. do 10/01, modro siva barva, nov model, 93000 km, servisna knjižica, elek. stekla, centralno zaklepanje, servo volan, radio, lepo ohranjen, garažiran, prodam. tT 041/644-991 21143 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi I. 92, reg. do 9/01, barva kovinsko modra vijola 160.000 km, servisna knjižica, elek stekla, servo volan, radio, vlečna kljuka, ohranjen, garažiran, ugodno prodam, tr 041/644-991 21144 ODKUP-PRODAJA RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX,d.o.o., 2323-298, 041/773-772 21839 FORD MONDERO KARAVAN 1.8 TD, I. 94, reg. do 6.6.01, kovinsko črna barva, 123.000 km, elek. stekla, elek. ogledala, klima, ABS, centralno zaklepanje, servo volan, radio, garažiran, ugodno, 1.080.000 SIT, prodam . tr 041/644-991 Jernej 21935 'MITSUBISHI LANCER 1.5 GL, I. 90, reg do 10/01, bela barva, servisna knjižica, 5 vrat, radio, vlečna kljuka, zelo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Tt 041/644-991 21936 SUZUKI SVVIFT 1.0,1. 98, dvojni AB, električni paket, ugodno. tT 2323-291_22011 Prodam karamboliran R 5., 1.91. tr 2525-120 Prodam ŠKODO, 1.83 ali menjam za račuanlnik pentium. tT 513-60-45 22531 MERCEDES C 180 classic seleetion, bela barva, vsa oprema razen usnja, reg.celo leto, 9000 km. g 041/786-281_22591 GOLF II B, 1.87, lepo ohranjen, reg,10/01. tr 041/807-627 22501 Ugodno prodam HONDO CMC 1.4, 1.89, veliko dodatne opreme, servisna knjiga. tT 031/563-855,514-12-53 22614 Prodamo CLIO 1.6 I. 99, z veliko dodante opreme. Cena 1.780.000 SIT. Tt 2332-850 Prodamo RENAULT MEGANE 1.6 z RT, I. 96, srebrn, cena 1 450.000SIT. Tt 2332-850 22650 Prodamo FIAT TIPO 2.0 16 v I. 93, klima, ABS, CZ, ZS, cena 600.000 SIT. tr 2332-850 22551 MJGfINTflR H. C1 8'SRI LANKA, 17. 12. 7 dni ALL INCL 144.000 SIT ZDRAVILIŠČE RADENCI OB TERMALNIH IN MINERALNIH VRELCIH JE TOPLO TUDI POZIMIl Program spoznajte nas (3. 1.- 16. 2. 2001) 5- in 7-dni Polpenzion, posvet pri zdravniku, C02 mineralna kopel, skupinska inhalacija, kopanje v TERMAH, jutranja gimnastika, vodna aerobika, pitje radenske v pitni dvorani. Cena 5-dnevnega programa v SIT: hotel Radin **** 51.900, hotel Izvir **** 49.900, hotel Miral *** 41.900 SIT. UPOKOJENCI imajo pri bivanju nad 5 dni 10 % popusta. Vsem rojenim v mesecu januarju, ki boste januarja preživeli v Zdravilišču Radenci vsaj 5 dni, podarimo dodatnih 7 % popusta. Posebno ugodne ponudbe v sobah s trancoskimi ležišči! Informacije: Zdravilišče Radenci, d.o.o. Zdraviliško naselje 12, 9502 Radenci Tel.: 02 520 10 00, 520 27 20 Fax: 02 520 27 23, 520 27 08 E-mail: rezervacije.zdravilsce@radenska.si www.radenska.si Poslovalnica Kebetova 8 Tel.: 04/280-77-00 Faks: 04/280-77-20 MEHANSKI, ELEKTRIČNI (N ELEKTRONSKI SISTEMI ZAKLEPANJA Za veleblagovnico Globus Tel.: 04/202-27-96 24-urni servis Tel.: 050/617-326 VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA USPEŠNO SODELOVANJE IN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO, ZDRAVO TER VARNO NOVO LETO 2001 S PODJETJEM RADIKOVIČ KLJUČI, D.O.O. ^ Ha predstavi boste v objemu kraške jame in njenih kapnikov doživeti božično zgodbo, ki se je dogajata pred 2000 teti, Uprizorita jo bo mladinska skupina župnije Šempeter. ¥ akustični jami Pekel bodo iempetrski zbori predstavili najlepše božične pesmi. Popestrimo in obogatimo si praznike in doživimo božično skrivnost stupaj. Predstave bodo na Božič, 25.; na Štefanovo 26., na Janezovo 27. decembra in na Svete tri kralje, 6. januarja vsakokrat ob 16. uri v jami Pekel. Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini in Župnija Šempeter v Savinjski dolini JUBILEJNI, DESETI, BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU V ŽIVO ČETRTEK, 21. DECEMBRA 2000, OB 17h IN 20h. Še nekaj vstopnic je na voljo v prostorih Radia Kranj, Slovenski trg 1. PREŽIVITE PRIJETEN VEČER V DRUŽBI NAJBOLJŠIH IZVAJALCEV NARODNOZABAVNE GLASBE NA SLOVENSKEM... Avsenik, Gašperji, Čuki, Alpski kvintet, Slapovi, Gamsi, Ptujskih 5,. Trio Storžič, Obzorje, Tomaž Kokalj, Mirko Šlibar, Podokničar... RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK 97* Mu, 4 kranjski trgovski center Prodaja pirotehničnih izdelkov in svetovanje ■ pon.-sob. 8"-21" .NEDELJA 8"-15h Savska c. 34. Kranj, rt 04-281-81-30 ZADNJE NOVICE I bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel:041/643-014 \/| pokličite, sporočite, predlagajte |^/| I bomo pisali Betlehemska luč miru v Kranju Kranj, 19. decembra - Minulo nedeljo med večerno mašo so kranjski katoliški skavti Triglavski steg prinesli v župnijsko cerkev svetega Kancijana in tovarišev betlehemsko luč miru. Letos so jo že desetič prinesli v Slovenijo, spremlja pa jo poslanica Mir ljudem. mm Betlehemska luč miru, ki so jo skavti v nedeljo prinesli v kranjsko župnijsko cerkev, naj na sveti večer gori v čim več domovih. Pol po Sloveniji je luč miri/ začela v Mariboru, do božiča pa jo bosta Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije ponesla v več kot /S krajev. Letošnja poslanica vabi vse ljudi k strpnosti, miru in varnosti med narodi. Kranjski skavti so luč miru včeraj odnesli kranjskemu županu Mohorju Bogataju, v naslednjih dneh pa jo bodo dobili tudi župani šenčurske. preddvorske, cerkljanske, jezerske, nakelske in tržiške občine. "Naj betlehemska luč doseže čim več ljudi in v nji-hove domove prinese mir, na sveti večer pa naj gori v čim več domovih, "je dejala kranjska skavtinja Urška Marolt. • R. Škrjanc, joto: Š. Žahkar G. G. Bila bi Božiček "Ja, veste, imam dobre izkušnje, ker to delam že štiri leta. Če vas obiščem doma, to stane petnajst tisoč tolarjev. Neto! Če želite za sindikat, bi to prišlo kakšnih petindvajset tisoč. Najmanj. Neto, da se razumemo, lahko vam pa dam račun in bo pač toliko več. Ampak najrajši bi plačilo kar na roko. Ce boste vaše otroke razdeli/i v dve ali tri skupine, je to večja zamuda časa. Skupaj s prevozom bi za vse skupaj porabil kakšne štiri ure, zato bi bila cena okrog petdeset tisoč, "je bil zelo izčrpen gospod Božiček v svoji telefonski ponudbi. Vse se je začelo s tem, da sem v enem od časopisov prejšnji teden opazi/a oglas z dvema telefonskima številkama, kje se lahko dogovorim za 'obisk Božička pri vas doma'. Kajpak gorenjski firbec ne miruje, zavrtela sem telefon in izvede/a, kakšne so Božičkove tarife. Za pol dneva Božiček torej zaračuna toliko, kot znaša celomesečna slovenska m in imala plača! Da ne bi kdo pomislil na kaj pravljičnega: Božiček, s katerim sem se pogovarja/a po telefonu, je zelo zaseden in bi težko našel prost termin, "...ja. zelo me iščejo od vsepovsod, prazničnih dni je pa malo, morate to upoštevati in pohitite z naročilom... ". Meje prešinilo, da bi v tem in naslednjem tednu vzela dopust in nastopala kot Božiček. To bi pa naneslo cvenka! A kaj, ko otroci nekako ne bi padli na štos, če bi iz Božičkove rdeče bele obleke zaslišali ženski glas. Zaslužkarstvo v božično novoletnem času je še en grozljiv primer očitne spolne diskriminacije v družbi! Varuh(inja) človekovih pravic, kje si!? 'OBL'Cx NAREDI 8AM VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN KUPCEM ŽELIMO SREČNO V LETU 2001. MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ. Tel.: (04) 201 50 30, Fax: (04) 201 50 42 -M0SKI l.DRL ROKOMET RD TERMO: RK VELIKA NEDELJA jutri, v sredo, 20. 12. 2000, ob 20. uri v dvorani Poden TLAČNA LIVARNA in OBDELAVA ULITKOV (KDmUS^^IEnGLAS 3glde vsak tohek in petek BOŽIČKI, KUPUJTE DARILA CENEJE! -10% 1 1 1 i 1 1 VSI ZIMSKO ŠPORTNI IZDELKI POSEBNO UGODNO i 1 rokavice šali kape otroške smuči z vezmi otroške smučarske čelade nosilec za smuči Akcija traja od 15. do 30.12. oziroma do odprodaje zalog. a m S M ŠPORT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 04 206 74 48 DELOVNI ČAS: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. M ŠPORT OBVESTILO Nadomestni avtobusni prevozi zaradi obnovitvenih del na železnici Zaradi obnovitvenih del na železnici bo 19., 20. in 21. decembra od 9. do 16. ure zaprta proga med postajama Škofja Loka in Kranj. Organiziran bo nadomestni avtobusni prevoz. Slovenske železnice se potnikom zahvaljujejo za razumevanje! Božično novoletni živžav Predoslje, 18. decembra Krajevna skupnost Britof vsako leto za praznike pred novim letom organizira božično novoletni živžav za najmlajše. Tudi letos so ga pripravili. Metka Rozman in Metka Žibert sta poskrbeli, daje v ponedeljek Božiček v šoli v Predosljah obdaroval kar 168 najmlajših domačinov. Obljubil jim je, da bo prihodnje leto spet prišel. • A. Ž. ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo še delno jasno in po nižinah megleno. V noči na sredo in v sredo zjutraj bo rahlo snežilo, nato pa bo v drugi polovici tedna suho, a hladno. DAN VREME Tmin/Tmax TOREK ■2/2 SREDA ■2/1 CERTEK -4/0 Danes L0ČANKA, ~-f£- • - 1NMM, v «*m.!%~o~ PODBLEGAŠKE NOVICE, NOVICE IZPOD KRVAVCA IN JESENICE OBČINSKE NOVICE