Ljudska misel na Nontškem. NemSH ceear !¦ njegovi drSaTnitT so nfiaftH, da se je treba ozirati tudi na časovn« razmere. Sedaj ko mora bitl vsakdo pripravljen, za domovino trpeti in tudl umreti, ne gre, da bi bile politifine pravice med ljudstvo neenako razdeljene, Za to j« nemSki oesar že ob veliki noči slovesno obljubil Prusom, da bo v pruskem kraljestvu odprl državni zbor vsemu ljadfetvu in da bosta v tem smislu gosposka in poslanska zbornica preurejeni. Toda ni ostal samo pri tem. Sedaj izvemo za nove sklepe nemške vlade, ki kažejo, da vlada v polni meri vpošteva Ijudske žrtve v sedanjl vojski Ljudska mlsel zmaguje. Leta 1879 je nemSka državna zbornica sklenila, da se iz Nem6i;e izženejo jezuitje in njim sorodni redovniki 2e ponovno je v zadnjem 6asu državna zbornica sklenila, da se ta izjemni zakon odpravi. Vlada tega ni hotela storiti Toda sedaj razglaša vlada, da je dne 9. aprila nemški zvezni svet odobril sklepe državne zbornice in da se bodo tore* iz Nemfiije izgnani redovnild zopet smeli vrniti v domcvino ter delovati med svojim ljudstvom. Drugi izjemni zakon se je nanašal na Potjake. katerim ni bilo dovoljeno, da bi se na svojih zV.oiovanjih posluževali svojega materinega jezika. RiMti so moraU nemšftino. To je bila velika krivica, proti kateri so leto za letom ugovarjali poljski in tndi nemški katoliški poslanci Lansko leto je sklenil državni zbor, naj se ta izjemni zakon odpravi in zdaj je tudi nemški zvezni svet temu pritrdil. Poliaki se hrabro kakor Nemci bojujejo za svojo domovino, za to je bilo nujno potrebno, da se tudi razlika v političnih pravicah odpravi. Ta želja se jlm je zoa! izpolnila. Imajo Še le eno željo, da se tudi takozvani razlastilni zakon odpravi, s katerlm se je z denarjem pospeševalo, da se Nemci nassljujejo na poljskom 0zemlju. Po vsem tem je pač samoumevno, da se je tudi v Avstriji temeljito zaokrenila notranja pol'tika in da je vlada opustila misel, delati postave, ki bi bile dobrodošle samo Nemcem, v drugih narodih pa bi ustvarile trajno nezadovoljnost Avstrija za vse!