"S I• S Posamezna številka t g 1 krono. 5 #TABOPv* izhaja vsak' dan, raartn ■ nedelja m prašnikov, ob 18. uri r g da.umom naslednjega dne ter »tane c^lolotno 130 K% polletno VfO K, cotr-lctno 45 K, tne njo seveda ves slovenski svet kot svoij svoj izvor v starem, da pride čas, ko,jega najodličnejšega boritelja in klicarja? bo naše, danes še bleščeče orožje, pod-|k lepoti, svobodnosti, pobratirniji iqi i leglo rji in takrat djbi marsikaj, kar se ujedinjenju. [ nanj danes dozdeva staro, po zakonu i Na mnoga leta 1 ,T A B O R*' Vprašal: vraga, ©d kod ti mladi kolegi pri svoji borni plači, ki ne zadostuje za skromno življenje, jemljejo denar, bi ta škandal ne mogel zavzeti takih dimenzij kakor jih je. In če bi bilo ravnateljstvo na svojem mestu in če bi imela naša poštna uprava napram eksistenci nižjega uradništva kaj več vesti, kakor je nima, bi sploh ne bilo treba ne teh žrtev, ne tega škandala. Naj ta „resen nauk iz Ljubljane’1 najde resna ušesa. •■■v. i Našim naročnikom! Opozarjamo vse one naše naročnike, ki ne poravnajo zaostale naročnina iekorn tega meseca, da jim bomo primorani s 1. januarjem list ustaviti, čeprav to neradi storimo. V interesu rednega prejemanja lista prosimo torej, da vsak stori svojo dolžnost. Uprava „Taborats. • — Nov način polemike je uvedla „nastrankarska“ „Jugoslavija“. Na naše -stvarne dokaze o kupčiji g. Peska in i „Jugoslavije“ z NSS odgovarja „da slišimo po zimi rasti travo". Nam se pa ■ zdi, da „Jugoslavija“ že zdavnaj niti J tega ne sliši več, kajti sicer bi se ne ■posluževala take polemike. . — Naša narodna obrana. „ Tabor1' »je že pred kratkim 'Stavil javno vprašanje, kaj je z našo »Narodno obrano*. *Najbrže se nas je takrat napačno razumelo, kakor da bi bili hoteli to vprašanje izrabiti le kot sredstvo za volilni ;boj, ker je bil, če se ne motimo, zadnji .predsednik te obrambne nepolitične organizacije slučajno tudi kandidat v NSS. jTako vsaj komentiramo prečudni molk od prizadete strani na naše javno vprašanje. A naj bo temu tako ali drugače, eno je gotovo, da danes ta čudni molk ni več na mestu. Daneš so strasti izza volilnega boja že v toliko polegle in je postalo vsako tako orožje brezpredmetno, da se tudi to vprašanje resno načne. Ljubljanska .Jugoslavija" je po volitvah že opetovano animirala za ustanovitev take organizacije za celo Jugoslavijo; toda kakor vidimo, se tudi na ta opomin od te strani nihče ne zgane,1 vsaj pri nas ne. »Narodna obrana* ustanovljena v Maribora je imela pri nekaterih demokratih svoje nasprotnike. Ce ne že preje, zdaj se je pokazalo, da je bil pesimizem in nezaupanje ravno od te strani, ki bi morala tako idejo podpirati, žal opravičeno. Organizacije se je prekmalu polastilo par častihlepnih ljudi, ki so mislili, da je s tem vse storjeno, če sedijo v odboru. In najbrže še danes identificirajo organizacijo zgolj s svojimi osebami, ker drugače si ne moremo tolmačiti, čemu ta skrivnostni' molk v takem resnem času. Danes zahtevamo izrecno, da se javnosti pojasni, kaj je s to organizacijo in kako je z njenim blagajniškim razmerjem. -r- Na dan z imeni izkoriščevalcev! Taki klici nam prihajajo iz krogov inte-resiranih z ozirom na našo poročilo o nezdravih razmerah v nekaterih starejših odvetniških pisarnah. Prepričani smo, da služimo interesu izkoriščanih in zapostavljenih, torej dobri stvari sami, veliko 'bolje, da še ne obešamo grešnikov na vrv velikega zvona, ampak, da priporočamo naš že v prvem poročilu izraženi nasvet: obe stanovski organizaciji (šefov in uradništva) naj uredijo med seboj vse kar škoduje ugledu delodajalcev šn kar zapostavlja eksistenčne pngoje na strani delojemalcev. Ker so izkoriščevalci v manjšini, se bodo morali udati večini ■socijalno čutečih šefov, katerim ta opomin sploh ni bil namenjali. A da se osobje izogne viru vsega zla, priporočamo vsaki novi moči, ki se namerava posvetiti temu stanu, naj se vsakdo preje informira pri .društvu odvetniških in notarskih uradnikov* o razmerah dotične pisarne, v katero namerava vstopiti. Če se i>€ : v™ informiralo, bodo tisti hvala bogu redki, ki svoje osobje Ig izkoriščajo, kmalu sami prisiljeni, da morajo korakati vštric s svojimi kolegi, ki s svojim osobjem postopajo tako, kakor se človeško in sedanjim razmeram spodobi; morali bodo to, ker postanejo sicer javno razvpiti in se jih bo vsaka poštena moč izogibala. Le na ta način izostanejo za osobje žalostni slučaji, ko mora osobje še !o po sodniji iskati svojih pravic in zadoščenja. A tudi stanovska organizacija osobja se bo morala odslej 'intenzivnejše zanimati za svoj naraščaj, kakor se je to dotlej prakticiralo. ..... ■ . , v ' — Napisi v javni bolnici potrebujejo svojega čestitega očistiteija. Nemci niso nikjer poznali dvojezičnosti, čemu je to narn potreba in čemu je na nekaterih oddelkih potreba še zdaj samo nemških napisov? Mi smo se svojčas v-Avstriji kot večinski narod morali učili jezik' manjšine, katerega so nam vsiliti kot državni jezik. Danes sc j;; razmerje spremenilo. Našim Nemcem je treba iz-rccno povedati, da iih stoji samo 5 proti nam 95 Jugoslovenorn. Če se nočeio vživeti v to dejansko razmerje, dobro, pustimo jih pri miru, bo le v njihovo i škodo in vnašo korist, če se ne marajo \ priučiti vsaj za silo, za vsakdanjo rabo ; našemu jeziku. In zato odločno protestiramo, nc samo v tem slučaju, ampak sploh za vse sluča.ie — ne. izvzemši n. pr. okraj, glavarstva s svojimi dvoježič-nimi napisi — da bi 95 -lugoslovenov kot gospodarji 5 renitentnim Nemcem na ljubo po Jugoslaviji še dalje — dvoje-zičarili, Še manj pa, da bi trpeli samo nemške napise na in po javnih poslopjih. Prepustimo jim pa to veselje, da svoje trgovine in obrti zopet lahko vso ponemčijo, kar bo lo v korist naši trgovini in obrti. — „Asi alle Ortsgruppen in Deutschdsterreich“. Pod tem naslovom razpošilja te dni centralni odbor Touristen-Verein „Die% Naturfreunde" svoje okrožnice k pristopu in podpori tega društva. To bi bilo vse lepo v redu in nas bi najmanje brigalo s kakšnimi uspehi delajo naši sosedje onkraj državne meje reklamo za svoja planinska in izletna društva. Toda zanimati pa nas mora dejstvo, da smatra centralni odbor nemško-avstrijskega društva še vedno tudi Maribor za ozemlje »Ortsgruppe in Deutschoster-reich". Ce se je kaj. sličnega pripetilo v prvem času po prevratu, je bilo to še umljivo in odpustljivo. Ali danes 3. leto po državni razdelitvi in danes, ko je Avstrijcem s končnoveljavno določitvijo Mure kot državna meja padlo tudi zadnje upanje v sredo Mure, danes se nam zdi razpošiljanje takih reklam tudi v Maribor, več kot predrzno. Jugo-sloveni tu ob Pohorju se kot planinci in prijatelji rtarave gotovo He bomo zapirali napram našim avstrijskim sosedom — tako daleč .narodni šovinizem ne sme iti. Ampak še manj pa sme iti' narodni . šovinizem Dunajčanov tako daleč, da še prištevajo tudi naš Maribor k „Ortsgruppe in Deutschosterreich". — Velik požar v Mariboru so videli v uredništvu glavnega/glasila Hr-vatske zajednice „Hrvat“, ki piše z dne 6. t. m. sledečo senzacijonalrio vest: .Veliki požar v Maribora uništio je ovih dana reinizu električnog tramvaja, s osam popravljenih kola, što su bila u njoj. Šteta je oko miljuna kritna.“ I< tej senzaciji je pripisala hudomušna roka, češ, da je bila električna zeležnica v Mariboru .osigurana kod banke Blaž.8 Ne samo v Mariboru, gotovo je tudi po Zagrebu ta »Hrvatova* vest vzbudilu , mnogo smeha, ker razen „Hrvata* gotovo vsi Zagrebčani le predobro vedo, da Maribor še dolgo ne bo imel električne železnice, torej tudi remizu „s osam kola" ni mogla zagoreti, Vest pa kljub temu ni izmišljena, remiza je res pogorela, toda ne v Mariboru, ampak v Marburgu v Nemčiji. Urednik pa najbrže ni 'vedel za ta Marburg, zato je .da bi se brača Slovenci, sada, kad su u jedrioj državi sa Hrvatima ne , uzrujavali, da ti Hrvati pišu imena njihovih gradova još uvijek nijemačka* prostavil ta Marburg v Myji>or,.ia bur|va je bila gotova, ' . — Naše nezakurjene šole. Ze celi teden imamo vreme, da se Bog usmili. Najboljša obutev ne izda nič. Zato je tembolj brzsrčno od naših šolskih oblasti, da pustijo šolske prostore nezakurjene. Zlasti glede ljudske šole v Cankarjevi ulici nam prihajajo od vseli strani pritožbe. Mnogo staršev sploh lie pusti več svojih otrok v šolo, ker so se v nezakurjenih prostorih nevarno prehladili. Po našem mnenju je dolžnost krajnih ozir. mestnih šolskih svetov tudi tozadevno pravočasno skrbeti, da radi kurjave ne trpi pouk. Upamo, da bo ta opomin za danes zadostoval. — Prosimo pojasnila, koliko časa bo še razpenjal dvoglavi avstrijski orel svpja umazana krila po pročelju palača našega okrajnega glavarstva in koliko časa se bo še skrival v vrečo stari avstrijski cesar v vestibulu sodišča? — Seja mariborskega mestnega sosveta se vrši dne 10. decembra 1920, ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Osebne zadeve. 2. Vojaške zadeve. 3. Domovinske zadeve okrožnega ja&Kc zauevc. o. uuinuvirisKe zaueve. i a , • j---„ 4. Gospodarsko-finančne zadeve. 5. O- “ ' istem Času." Maribor, 10. decembra 192?> —^ cesti, in sicer ob nedeljah od 8. do 12. ure ob četrtkih 14. do 17. ure. Razrede ima pouk v istem času v deški ljudski šoli II. v Razlagovi ulici. 2. I. 'letnik (razredi a, b, c, d, e, f) imajo pouk ob nedeljah od 8. do 12. ure, ob četrtkih pa od 14. do 18. ure in sicer razredi a, b, d, e vselej v deški meščanski šoli, ob nedeljah pa v državni realki. Razred, f ima pouk v nedeljo in četrtek v deški ljudski šoli II. v Razlogovi ulici, razred K pa_ le v nedeljo v istem 'poslopju, b) Vajenke (vsi razredi na Zrinjskem trgu v držav, trgov. šoli). :1. Pripravnica ima pouk ob nedeljah od 8. do' 12. ure in ob četrtkih do 14. do 17. ure. 2. I. letnik (rasred a, b, c, d) ima pouk ob nedeljah od 8. do 12. ure-in ob četrt* kih od 14. do 18. ure. Kdor ne ve, za kateri razred je odločen, naj se prijavi pri vodji šole v pisarni mestnega šol-‘ skega sveta^ na Slomškovem trgu. Za one pa, ki še doslej niso vpisani, se vrši_ vpisovanje v deški meščanski šoli v Krekovi ulici, in sicer za vajence -v torek,_ dne 14..decembra, do 17. ure naprej in za vajenke v sredo, dn© brtne zadeve. 6. Slučajnosti. — Ustavljenje izdelave črnega kruha. Že več tednov si prizadeva pekovska zadruga pri komisiji za določevanje cen, da bi se ji dovolilo zvišanje cen pri črnem kruhu. Vendar je komisija, ne glede na nesorazmerne cene moke in kruha, trdovratno' odklonila vsako uravnanje cen. Vsa javnost ve, da velja 1 kg krušne moke K 14"—■ do K 14*50; 70 dkg težek hleb pa moramo prodajati po K 6'—*. S tem izkupičkom niti moka ni plačana; vse druge stroške pa moramo pekovski mojstri vpisati na račun izgube. Z ozirom na to je sklenila pekovska zadruga na svoji seji dne 5, t. m., da pod temi pogoji ne bo več izdelovala črnega kruha. Zadruga pekov za Maribor in okolico. — Imenovanje v politični službi. Okrajni komisar Rajko Mulaček, pridelan okrajnemu glavarstvu v Mariboru, je imenovan vladnim tajnikom. / ~ Zopet ponarejeni bankovci. Pred par dnevi so še pojavili v Zagrebu ponarejeni pol dinarski bankovci. Pozna se jih lahko, ker so bledejše barve in je na eni stani odtisk zelo slab. — Telefonska zveza Sv Jurij o. P. Okrajno glavarstvo je dalo napraviti telefonsko^ zvezo Sv. Kungota—Sv. Jurij ob Pesnici (v orožniški postaji). Telefon j*, za splošno uporabo. — Posojilnica Narodni dom naznanja, da je prevzela razprodajo srečk SHS drž. loterije ter daje istotam vsa potrebna navodila kakor pojasnila.. — „JugosIovenskl dobrovoljc? mariborskega okrožja se vabijo na običajni sestanek v soboto dne 11. t. m. zvečer ob 20. uri . v železničarski sobi Narodaega doma/ — »Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Mariboru opozarja vse gg. delodajalce na to, da je stopila naredba o bolniškem zavarovanju g. ministra za socijalno politiko štev. 407 z dne 11. oktobrg 1920, objavljena v »Uradnem* listu" štev. 127 z dne 3. novembra 1920 v veljavo s 1, novembrom tega leta. Da se more rediti poslovanje v smislu zgornje uredbe, poziva podpisana vse gg/delodajalce, da se v lastnem interesu’nemudoma odzovejo dostavljeni jim okrožnici z dne 20. novembra 1920 štev. 1568 20 in n e ni u doma nanovo priglasijo vse svoje delavce in nameščence po stanju 1 novembra 1920 - najpozneje pa do mkh 13. decembra 1920, in sicer s stro-go natančno navedbo denarnih in naturalnih etc prejemkov posameznih delavcev m nameščencev. Vse po tem ro-*iU. Pr'glašene oziroma nepravilno . . N°vl nuncij na Dunaju. Papež je imenoval monsignora Frančiška Mar-cneti-Selvaggiani za cjunajskega nuncija,- — Podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" opozarja vodstvo, da sc bliža konec Solarnega leta. Mnogo je podružnic, ki v tekočem letu še°nlso poslali nobenega prispevka; te slednje blagohotno opozarjamo, da pobero članarino ter morebitne druge prispevke ter jih’ pošljejo do 25. decembra glavni družbi. Slovenci pomnite, da potrebuje družba za dosego svojih nai menov gmotnih sredstev. .— Na prošnjo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani kot dedinje po gospod dr. Josipu Georgu, odvetniku is Šmarja, se vrši dne 9:, 10. in 11. decembra 1920, vsakokrat ob 9. uri dopoldne v hiši št. 3 v Šmarju pri Jelšah, prostovoljna javna dražba: a) v zapuščino spadajoče prfctničnine (pohištva, ftfil rt Il/1 \ 1.! i — __• _ m w* Smarji in zemljiščem v izmeri 60 a 39 m2 v cenilni vrednosti 156.300 K, ki je ob evem izklicna cena. Vsak ponudnik ima pred začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot varščino. Naj- večji panudek je tekom 4 tednov po ' podelitvi domika s 5% obrestmi od dneva domika dalje plačati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da V *teku 14 dnij po podelitvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpo-gledajo pri okrajnem sodišču v SmarjJ pri Jelšah. —• Seznam v mesecu oktobru 1920 Izdanih obrtnih pravic: (Konec) Lederer Frančiška, Meljska cesta 28, izdelovanje oblek. Pertlič Antonija, Mlinska uhca 11, izdelovanje oblek. Va.jak Gjuro, Šolsko ulica 1, gostilna. Kostomaj Anton, Mlinska ulica 36, gostilna. . Verbovšek Anton, Smetanova ulica 52, trgovina s sadjem. Repes Marija, Aleksandrova cesta’32, izdelovanje dežnikov. Hergold Julijana, Slo-, venska ulica 29, ^rgovina s sadjem. Wakuta Ljudmila, Stritarjema ulica 5, trgovina z mešanim blagom. Koller Karol, Gosposka ulipa 3, trgovina s pisalnimi stroji. Mayer_ Ljudevit, Aleksandrova cesta'75, trgovina s lesom. Kopač Albert; Glavni trg 17, trgovina z {ma-nufakturnim blagom. Supak Anton, Aleksandrova cesta 67. trgovina s stroji. Vicel Albert, Glavni trg 5, trgovina z mešanim blagom. Gnilšek Franc, Meljska cesta 29, trgovina s lesom. Jarc Ana, Aleksandrova cesta 1, tr;r0-vina z delikatesami. Božič Marija, Tat-tenbachova ulica 22, Gostilna. Jesenič- priglašene osebe navedenih kategorij br> ... v«* . ’ gostilna. Jeseni - nT Pouk v obrt.no-nadiiijevalni št. 15, trgovina s kolesi in stroji. Karo soli! Glediž pouka v obrtno-nadaljevalui Marija. Vr,banova ulica 10, trgovina s šoli se naznanja sledeče: a) Vajenci.]sadjem, E6hm Josip, Jurčičeva ulica 6, L Pripravnica (razredi, a, b, c, d) imajo izdelovanje umetnih kamnov. Spanner Ppuk v. deški ljudski šoj^-HI. Marjet^ Smetanova ujica^^,; trgovina' zborovali poslanci Radičene stranke ter veliko število Seljakov. Zborovanje' se je vršilo mirno. Radič je izjavil, da zahteva njegova stranka samostojno in neodvisno hrvatsko kmetsko republiko toda — v mejah Jugoslavije. V kon- tinu. i racija je glasovala z malimi izjemami za Konstantina. V garniziji Smyrne fe glasovalo od 12.000 častnikov samo Prepričajte se, če tehta tudi drugo m!8c, katero se Vam ponudi, pol kt < * lograma kot Zlatorog Zlatorog Prva Mariborska tovarna mila, prej C.'Bros, Afiarlbor Maribor, 10. decembra 1920, ;T A B O R* Stran 3. * sadjem. Stibler Franc, Miklcščeva ulica 2, izdelovanje kemičnih izdelkov. Hwalz Josip, Samostanska ulica 11, Čevljarstvo. Honak Marjeta, Smetanova ulica 46, kostanjarstvo. Pastiric Mihael Aleksandrova cesta 30, trgovina s teh ničnim blagom. Mavrič Alojzija, Ale ksandrova cesta 45, izdelovanje belega perila. Gniušek Aloizij, Glavni trg 6 trgovina z manufakturnim blagom. Rup nik Ana, Frankopanska nlica 15, branja rija. Soršak Katarina, Loška ulica 5, iz' delovanje oblek. Soršak Neža, Loška ulica 5, izdelovanje oblek. Lederhac Rupert, Studenci, Radvanjska cesta 12 mesarija. Silak Ivan, Splavarska ulica 5 pekarija. Kurzman Anton, Gospejna ulica 4, brivnica. Eudler Alojzij, Meljska cesta 55, kljnčsvničarstvo. Gradischnig Marija, Pobrežka cesta 32, izdelovanje oblek. Cerič Filip, Tržaška cesta 14, kolarstvo. Sovič Terezija, Zgornji Boč 102, trgovina s sadjem. Škerget Ivana Kadjanerjeva ulica 17, branjerija. Fider-Selc Anton, Slomškov trg 14, čevljarstvo Fr^s Josip, Koroščeva ulica 4, trgovina B sadjem. Kultura m rae?nost. 4- Otvoritev I. umetniške razstave. V sredo ob 10. uri je bila otvo-rjena v zgornjih prostorih Oncirskpga Joni a j. umetniška razstava v Mariboru. Pred otvoritvijo je imel v okrašeni koncertni dvorani g. general Maister kot predsednik slavnosten govor pred povabljenim občinstvom. V govoru je orisal 'i vznesenimi besedami ono bujno prosvetno ih kulturno življenje, ki je Pričelo kliti v piej tako zaspanem Mariboru po osvobojenju. Dobili smo že ttnoeo kulturnih in umetniških ustanov, zdaj končno pa tudi prvo umetniško razstavo, ki ni samo prva odkar smo mi tu gospodarji, ampak spl'h prva, odkar Maribor obstoji. Za tom je oči tal zasluge g. profesorja Cotiča, ki je dušvni oea te razstave; končno pa nas je se-inanil z plavnimi umetnik', ki so na razstavi zastopani. Po njegovem govoru so si povabljeni gosli kot prvi Ogledali razstavo, na kar je bila izročena splosnernu-dostopu. Razstava vsebuje 184 slik in kipov, samih štajerskih, ali vsaj na biv-Žem Štajerskem živečih umetnikov. Med razstftvitelji je nekaj akademikov, oslali pa so diletanti. Med razstavljenimi' slikami se nahaja nekaj res pravih umetnin. Razstavili so Egon Baumgarlner 13 slik. Karol Coronini 4 slike. Ifigenija Cozzi 4 slike, Viktor Cotič 6 slik. Rajmund Hambock 4 slike, Ljudmila Jannvska slik, Ivan Karlovič-Janovsky 24 sliki Tomaž Janžekovič 2 sliki, Hedvika Kiff-mann 2 sliki. Erna Bros-Klein 4 slike, Štefan Kobylanski 1 sliko, Ivan Kos 7 sl., Franc Krajnc 2 sliki. Spe ča Mladič šest slik. Ivan Napotnik 4 Mpe, Bita Passini '3 slike, Josip l eteln 4 s'ike, O. Pistor 16 slik, Violetta Rosmanit 5 slik, Miiko Sadar 1 sliko, A. Seebacher 1 sliko Vera Simqnič-Blumenau 6 slik. Franio Stiplovšek 7 «lik. Avgusta Santel 11 slik. Nande Vidmar 8 slik. Jože Vokač 3 slike. Josip Tscharre 23 slin ter Ivan Ž; bota 2 sliki. Med mladirrfi. ki komaj naslopaio Umelnško pot, sta najjačja talente brez-dvornno Franjo Stiplovš''k ter Nande Vidmar. Razstavo vodi odbor sestavljen iz g., gen. Maistra kot predsednika, ravn. dr. Tonrnška kot podpredsednika, Fr. Stiplovška kot tajnika, Fr. Kranjca kot bagainika ter ge. Ašičeve, p. V. Cotiča, g. Graselija, g. dr. Leskovarja, g. Rob. Poharia ter g. ravn, Tomana kot odbornikov. Bazslava je odprta poselnikom ob delavnikih od 9.—14. ure, ob nedeljah in praznikih pa od P.—12. ter 13.—15. ure. * / 4- Brzcjavni pozdravi I. umetniški razstavi. Otvoritev I. umetniške razstave v Mariboru so pozdravili brzojavno akad. slikar Sternen v imenu slov. up. umetnikov v Ljubljani, Klub up. umetnikov .,Sava“ v Ljubljani ter Rnšiea in Vavpotič v imenu up. umetnikov v Zagrebu in ostali Jugoslaviji. -f- Iz pisarne slov. narodnega gledališča. Uprizoritev „Caričinih Ama-conk“, ki bi se morala vršiti jutri v petek za abonente B, odpade, ker so’ se pojavile za to uprizoritev nepremagljive ovire. 4- M. Gaspari: jugoslovenske Jaslice. O tem, ali naj se pri nas neguje božična drevesca ali jaslice se je že mnogo pisalo in sodba je bila skoro povsod ista: božično drevesce je germanskega izvora, torej nam ie tuje, za to naj še goje raje'jaslice. Kljub temu pa smo bili doslei navezani samo na tuje, naši narodni duši in naši umetnosti malo, ali celo čisto nič odgovarjajoče proizvode. Sedaj pa sta prišla naš Maksim Gaspari in „Umetnišlca propaganda" na srečno misel ter nam preskrbela domače jugoslovenške jaslice. Podobe, predstavljajoče hlev, Jeruzalem, pastirie, kralje, ljudstvo itd., vse v rtn-rodnih nošah, so tiskane na 'skupne liste, i:ako, da se jih mora izrezati ter naieoiti na lepenko. Opozarjamo naše starše, nat kupijo svojim otrokom za Božič te naše prve domače jaslice, da se tudi v tem oziru osvobodimo. stituanto bo šla njegova stranka le, akci ne bo tam majorizirana. Med drugim je izjavil tudi, da njegova stranica ne priznava rapallske pogodbe sporazuma. Red se ni nikjer kršil, točenje alkohola je bilo zabranjeno, tu in tam je bilo razobešenih po mestu nekaj hrvatskih zastav. Oklicale armenske sovjet, republike. DKU Carigrad, 8. decembra. Armenski vo;ni minister je po objavi diktature nastopil pohod na Erivan, kjer je oklical armensko sovjetno republiko. Nemška živina kot odškodnina. LDU Beograd, 6. decembra. Dobro poučeni krosi trdijo, da je rem-racijska komisija v Parizu sporočila naši Volitev zveznega predsednika na Dunaju. DKU. Dunaj, 8. decembar. V zvezni zbornici se je vršila danes seja radi volitve zveznega predsednika. Od treh kandidatov' dr. Kienbpe’ a (krščanski socijaleč), Seitza (socijalni demokrat) in dr. Dinghoferja (velenemec) ni dobil noben absolutno večino glasov, tako, da bC je morala soja ob 18. uri radi po-razgovora stranka prekiniti. V večerni seji tudi ponovna volitev ni prinesla odločitve, ker je dobil dr.Kienbčck 103, Seitz 85 in dr. Dinghofer 30 glasov/ Seja se je ponovno prekinila. DKU. Dunaj, 8 dec. Zvezno zborovanje se je nadaljevalo ob %20. uro.1 Predsednik Weifskirchner je izjavil; .vladi, da dobi naša država 10.000 konj, j -»Kakor se mi sporoča, so bili poizkusi 5.000 krav in 65.000 ovac kot odškod- stranke, sporazumeti se pri volitvi zvez« Slom. n?rcd*o ^e^ališoe. Repertoire bodočih dni: V petek 10.: sSmrlni plesu I. del. (Gostovanje v Ptuju) V soboto 11.: ,, Vampir" (,Smrtni ples1 II, del.) (Gostovati,jo v Piuju.) V nedeljo 12. popoldne ob 15. iki: ^Sen kroprfe noči“, ljudska predstava ob znižanih ee- ah. zvečer ob pol 20. nri '„Man!zell Nitouche8 izven ab. V torek 14.: „Heda Gabler". ab. B—13. V sredo 15.: ^Pohujšanje V dolini Sentflor-anski“ ab. A—10. nino, ki io ima Nemčija plačati zaveznikom. Ministrski svet bo imel nalog, da organizira transport in razdelitev te živine v nasi»državi Čestitke regentu Aleksandru o priliki druge obletnice ujedinjenja. LDU Beograd," 8. decem. (Presb'ro.'i ^Prestolonaslednik kraljevič Aleksander je ob priliki proslave druge obletnice narodnega ujedinjenja sprejel mnogobrojne čestitke z vseh strani. Vsa naša predstavništva v inozemstvu ter vojne oblasti v državi, k^kor tudi neobičajno mnogo korporacij in privatnih oseb je dne 2. d. poslalo Nj. Veličanstvu kralju Petru in Nj. Visočanstvu izraze podaniške zvestobe ter pri tem izrazilo najboljše želje za bodočnost naroda. Po najvišjem nalogu se nega piecisednika, zaman.. Menim, da bi bilo nosmisleno nadaljevati danes volitev, Radi tega prekinem sejo do četrtka ofc 16. uri“r v Radikalsko zborovanje. LDU Beograd, 8. decembra. Včeraj ob 18. uri je imel odbor radikalne stranke ter izvoljeni poslanci sejo v klubovih prostorih. Razpravljali so o., bodočem delovanju stranke v kon-stituanti. Ameriški podanik pri Vesniču. LDU Beograd, 8. decembra. Dal nes dopoludne je poselil ministrskega predsednika ameriški poslanik Doge. Srškič v Beogradu. LDU Beograd, 8. decembra, kaj je dospel predsednik bosanske ministrski predsednik v imenu Nj. Veli- ■ želne vlade dr. Srškič. Njegov X. . -1 L^nltrt D a! C vi M« Cnrcj\f1l O IA ir m _ ’ a • Najnoveiša poročila. Bolgarsko rovarjenje v Macedoni;i. LDU Beograd, 8. decembra. Iz Sofije javljajo: Zadnje dni macedonske organizacije živahno delujejo na Bolgarskem. Kakor se zatrjuje, nameravajo macedonske organizacije v kratkem od-oslati čete in svoie agitatorje. Zdi se, a se je enemu oddelku teh agitatorjev pod vodstvom Krčeva posrečilo, da je prekoračil Vardar. Bolgari so nepoboljšljivi. LDU Beograd, 8. decembra. Iz Sofije javljajo: Dne 22. novembra so Bolgari v Sofiji • demonstrativno slavili svojo zmago nad Srbi 1. 1885. Sofijsko podčastniško udruženje „Gurguljata‘‘ (višina v postojankah pri Slivnici) je z godbo in zastavami manitestiral o po ulicah. 1 Zborovananje Radičeve stranke v Zagrebu. Zagreb, 9. decembra. Včeraj so tu ča>stva kralja Petra irt Nj. Visočanstva nrestolonaslednika Aleksandra zahvaljuje za vse te' izraze ljubezni m vdanosti in za vse patrijotične želje za napredek našwa‘ nareda. X D’Annunzio „ponižni sluga domo-vine“. spravljajo v zvezo z izpremembami bosanski vladi. Redigiranje poslovnika. LDU Beograd, 8. decembra. Danes popoldne se v predsedništvu vlade sestane odbor radi končnega redigiranja poslovnika. DKU Rim, 8. decembra. (Stefani), j Komisija ministrstva za konstituanto* V nekem razgovoru so izjavili z Reke LDU Beograd, 8. decembra. Ko-' rnivši se delegate dopisniku „Giornale d’ltalia“, da je na Reki popolen mir. DAnnunzio se je izral napram delegacij misija ministrstva za konstituanto, katere naloga1 je, da izvrši administrativno razdelitev pokrajin, je odpotovala v da je najponižnejši sluga domovine in Zagreb. Odtod odpotuje v Sarajevo, da nima namena, delati Italiji težkoč. j Komisija mora izvršiti svoje delo v Ako bo enkrat rešeno reško vprašanje, ■najkrajšem času je pripravljen takoj zapustiti Reko. Uradni izid grških volitev še ni znan. DKU. Pariz, 7. decembra^ (Brezžično) Končni izid ljudskega glasovanja na Grškem, ki je izpadlo na vsak način v prid kralj g. Konstantina, še ni uradno znan. DKU. Pariz, S. decembra. (Havas). Po brzojavkah iz poluradnega vira se poroča, da se je udeležilo ljudskega glasovanja 300.000 volilcev več, kakor pa pri volitvah v parlamentu. Samo 2 Velika eksplozija v tvornici za bar-odstolka volilcev sta bila proti Konstan- Jugoslovensko-italijanska trgovska zbornica v Rimu. . j LDU Beograd, 8. decembra. Italijan-, sko-jugoslovenski trgovski komite s se-1 dežem v Rimu, je pričel delovati na to J da se v najkrajšem času sestavi jugo-slovensko-italijanko trgovsko in indu* strijslce udruženje. Namen tega sestanka! bo, da se izvršijo priprave za ustano-: vitev jugoslovensko-italijanske zbornice v Rimu. vila v Hochstu. DKU Hčchst o. M., S. decem. Radi' dosedaj še neznanega vzroka se je do-, godila v špecijalnem oddelku tvornicej 900 proti kralju Konstantinu. V prbvincah barvil težka eksplozija. Pet delavcev ij je glasovalo tudi 80% venicelistov za bilo mrtvih, šest pa težko ranjenih. Tvor-.' Konstantina. njca je težko poškodovana. Stran 4; ;,T flBOR' Maribor, 10. decembra I9ŽS5 Gospodarstvo, trgovina. | Promet z Grško. V prhodnjih dneh se bode vspostavila zveza med Solunom in Sofijo. | Rok za izvoz vreč je finančno ministrstvo podaljšalo od 3 meseca na dvanajst mesecev, ako uvozijo te vreče tvorniče cementa za izvoz. | Izvoz svežih rib ja ministrski finančni komite dovolil brez neplačila carine ali osiguranja valute. j Kredit za obrt. Na zadnji seji komiteja za cbnovo zemlje se je sklenilo, da se da na razpolago »Industrijski nabavni zadrugi" in ..Središnjoj upravi" večjo svoto kot prometni kapital za obnovo obrta. | Anglija ne bo pošiljala Fraracijf več premoga. Pri konferenci angleškega premogovnega ministra s francoskim premogovnim kontrolorjem se je razveljavila pogodba, s katero se Anglija zavezuje, da bo poslala Franciji 45% svojega izvoznega kontigenta. Pogodba z Italijo pa ostane še nadalje v veljavi. | Izvoz bombaža iz Egipta se je povečal v početku sezone 1919—20 na 737 857 bal napram 718.309 balam v letu 1918—19. Anglila je radi dobave na prvem mestu, potem pridejo Združene države, Francija in Italija. | Vpliv ameriških volitev na oorzo. Iz Amerike se poroča, da je Hardingova izvolitev predsednikom* povzročila veliki padec rajnih vred-j postnih papirjev na borzi, ki so padli1 za 10—20 odstotkov. | Ameriški sladkor stane po poročilu ameriških trgovskih listov na tamošniih tržiščih po 10% centimov.: (Po našen kurzu 15.— kron!) I Nove tvornice v Varšavi. V j [Varšavi se ie ustanovila nova tvornica I asfalta, boraksa in kemičnih proizvodov i ^Safat" z akcijskim kapitalom 5 mili- j (onov poljskih mark. | Svobodna prodaja olja in pe- i trofeja na Čehoslovaškem. Jz Čeho-slovaške se poroča, da bode promet z oljem in petrolejem, ki je bil do sedaj v državnih rokah, od početka drugega leta prost. | Švedsko blago za sovjetsko Rusijo. V Stokholm je došel trgovski delegat sovjetske Rusije Lonozobov, ki ima s seboj ztota v vrednosti 3 milijonov pluntov šterlingov (900.000,000 000 bolš. rubljev). S tem zlatom bode kupil razno blago za ruske potrebe, | Nemčija je izdala od novembra 1919 kot podporo nezaposlenih delavcev 1 milijardo in pol mark. | Avstrijska imovink v -Egiptu se bo s preglasom maršala Allvnbvia likvidirala. Na prvi listi se nahaja 250 imen. 1 Trgovska konferenca med j Anglijo In Čehoslovsško se bo pričela j v Londonu januarja 1921. Najpreje saj bodo bbravnavsla finančna in industrijska vprašanja. | Zakaj pada francoska valuta? Francija je izdala za IV anglovo armado 16 milijard zhtih matk. P-edu-' jem Poljski |e dosegel že 40 milijard, zlatih mžrk, sedaj pa zahteva slednja s še najmanj 20 milijard,ker bi drugače* prišlo do Fnancijelnega poloma naj Poljskem. '* 'j | Na Francoskem se znižajo Železniški tarifi. Da se odpomere izvozni trgovini, so železniška društva na Francoskem pristala na to, da se znižajo novi železniški fsrfi. To zri-j žan e je veljavno za peš ljatve, ki so -. namenjene za mesta ob meji ati j Žetim čimpreje morski obali in za pošibatve, ki pri-1 ESonouanie bajajo i? obmejnih mest aii morskih pristanišč. I Nemška Avstrija in naše žito. Po dogovorih med našo državo in Nemško Avstrijo ja nameravala kupiti j proda slednja pri ms žita v vrednosti 7 milijard avstrijski kron. Ker ie pa kurz n. a. krone zadnii čas močno r-ade! in mora plačati Nemška Avstrija za našo moko kg 15.— naš h kron, bo stala moka tamkaj s carino in ostalimi stroški nič manj nego 80 n. 3. kr. Mala rznanila.. sasste!»Ia51 (na ulico), zve/ano s poslom hišnika, z drugim z dvema sobam ria ulico. Ponudbe pod »Za menjava« na upravništvo »Tabora«. 367 2—2 postelja, 2 miz' in dvokraka lestvica. Meljske cesta 30-1. 869 09 0 ©•0O0«O0 0 9Cr0O-5T)OO©0OO00090O000 « o w o Restavracija na južnem kolodvoru v ukradi ŽIVIO KoMei Valerii > S'>hf-r jevf, r0~ štavratcrlti„Morniora“k njenemu imendauu! Razno in humor. Tolstoj in bandit. Ko se je nekega dne vračal sloviti ruski pisatelj Lev _ Tolstoj proti svojemu domu v ]asni Poljani, ja planil izza nekega grmovja razirg.m in kosmat mužik, naperil staro zarjavelo pištolo proti njegovim prsim in z-ihteva! denarja. Tolstoj je pa ravno tloični' c'an podaril vseh 16 rubljev, ki jih je imel, nekemu sosedu v njegovi bl-ž ni, ker bi mu rimgače davčna oblast zarubila revno kečo, ksr ni plačal pravočasno zaostalo davščino. Iziavil je toraj postopaču, da nima čisto nič denaria. Isti pa ni hotel verjeti in je zahtevaj, naj mu Tolstoj pokaže Lstnfco. Ko se je zaplotnik prepričal, ca rima beliča pri sebi, je potegnil izza pasu svojo lastno denarnico, vzel iz nje pst rubljev, jih ponudil Tolstoju ter rekel: »Ne branite se tega denaria, niti kaplje krvi ni na njem. Mislil som, da imam pred seboj bogatinca, pa ste revneji kot iaz sam. En rubeli dajte: popom za mojo mašo, druge štiri pa'1 porabite za vudko.« Ko ie to izgovoril, je potisnil usuplemu Tolstoju rublje v roko, se okrenil in zginii v goščavi. Tudi nekateri rokovnjači so značajni. Spor med pisatelji. Evgon de Mirecourt je- bil v vedr.em literarnem boju z Dumssom starejšim. Ob vsaki najmanši priliki sta se zaletavala drug ob drugega, si prndbacivala različne mogoče in nemogoče stvari ter napolnjevala v časnikih cele stolpe o dvomu nasprotnikova literarne zrelosti. Cel Pariz se je zabaval s temi članki. Ko ie Dumas Mirecourta v -nekem podlistku prehudo naoadel, ja poslal zadni! k prvemu svoje zastopnike tsr ga ,pozval na dvoboj za prihodnji dan. Ko ie drugo jutro nameraval iti Dumas na ta rend^z-vous, se jena stopnicah; tako nesrečno spodtaknll, da si ie; zlomil nogo. Radi tega je zbudi! svo-i iega sina, naj on reši č st družine. Mirecourt sa je zelo začudi!, ko je; videl pristooicati proti niemu namesto Dumasa seniora njegovega sina Ko j mu je slednji pojasnil, da pava ne more prit' na d 'oboi, ker si je zlomil nogo In da pride on mesto niega, se ie Mirecourt nasmehnil, nsvihat brke, pogledal Dumas iuniosja od pete do temena ter ga ironična vprašal:, .Povejte mi gospod č, ali sta imeli snioh kdaj; orožje v roki?" „B mo videli'*,, je od-j govori'Dumas mla:ši lakmrčno. Post v j vila s?a se v poz c jo. Pri prvi rosdi je že zvil Dumas Mirec-urtu rapir, ga p*bral, se poklonil in r?kel svojemu | nasprotniku: „To zadostuje zone. Moj: oče bi vam razpara! trebuh. Zbogom". pozabita na narocoiiiol Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran V o g' a r. o o ocoao©oooooooO(^Oo®coocoooooooocj »g se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. SV« Sfilskler. Sirite povsod naS listi P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Aleltsar.drovi cesti 30 li1 WSSS“ « O * -sg?®y s&viUTMim Ui JjUzil ^briraco^l (Gleichstrom) ter se slavnemu občinslvui 14 HP, 3 HP, 1 HP z naouščaii (Anlass), najtopleje pr.poročam. {er na p1| ' SS;* PiP«;* « ■ .. ■ . • . . 773 koroiki begunec, j IVI 3 H O OIPS ti O tlSKciniS £1« Q< ■Jurčičeva ulica 4.. Xoa>o m. os Centrala: SPLIT M RIB OR, Zagreb, Novi Sad Afilijacije: Zadružna banka Mleka. Zadružna štedionica Trsi Osnoyn glavnica: K 50,000.000’-— ei a a Batikovni oddele|p, Bav! se z vsemi bančnimi posli. Obavlja Izplačila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. Blagovni oddelek: Kupuje in prodaja na v e 1 i k o vse domače in prekomorske proizvode. 1 Menjalnica: Kupuje in prodaja tuje valute, devize In čeke, ter vse vrste domačih in tujih efektov. Vloge: Sprejema denar hd vložni žiro in tekoče tačune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. b s ta Podružnica Maribor Gaspcska ulita 20 (Pirthanova bila) prične s poslovanjem §3“ 1. decembra 1920. *S8 -^0=§|=r saaBasaenira Podružnica v Mariboru ©brestujc vloge najugodneje. Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000’— Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. Daje vsakovrstne kredite. —i,. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d*