£julj(Jaiis(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Uredniitvo ln upravnlitvo: Kolodvorske ulioo štev. IB. — /.urednikom se more govoriti vsak dan od IV. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaerati: Seststopna petit-vrsta i kr., pri večkratnom ponav ljanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: za oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 8 kr. več. Po poiti valja »» oe o
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mosoo 85 kr.	_
Štev. 151.	V	Ljubljani	v	torek,	7.	julija	1885.	  Tečaj	II.
V čem naj se kaže rodoljubje?
Z Dolenjskega, v juliji.
(Izv. dop.)
človeku, ki je daleč vstran od političnih bojev in ki nima niti sposobnosti, niti veselja baviti se s politiko, ostaje časa dovelj razmišljavati tudi one strani narodnega našega življenja, ki nimajo s politiko ničesar opraviti. Pri tem razmišljevanji in opazovanji naSega narodnega gibanja pride se na sled marsikateri stvari, ki mora pravega redoljuba boleti globoko v srce. Med tem, ko se bijejo dan na dan politični boji, ko različne politične stranke zapravljajo ves svoj čas in vse svoje moči V neplodnih prepirih polnih slepe strasti, hira in umira prava narodna stvar. Ko bi bil vsak rodoljub, ki ima dandanašnji pri na9 glavno besedo na političnem pozorišči, in ako bi vsakemu, ki rad na prsi trka, da je rodoljub, res polnila sveta ljubezen do naroda srce, potem bi pač morali s ponosom trditi, da se toliko rodoljubja primeroma ne nahaja pri nobenem drugem narodu, kakor Pri Slovencih.
A poglejmo si nekoliko naša narodna podjetja, poglejmo, kako ta procvitajo, kako se podpirajo, potem uvidimo takoj, koliko je na našem lodoljubju. Kje naj začnemo ? Zastonj se obračamo po veselem prizoru, zastonj iščemo po precejšnji vrsti raznih naših društev onega, pri katerem bi zamogli vsklikati : glejte, to društvo je živ dokaz narodnega probujenja, narodove zavednosti in požrtvovalnosti I Kazalo se nam bo morda na družbo svetega Mohora. Da, res je, na to društvo smo lahko ponosni! Število udov tega društva imponuje. Ali bi pa ne bilo mogoče, da bi to druStvo imelo še jedenkrat toliko društvenikov, kakor jih ima? O le verjemite da, le verjemite, da bi se tudi v tem
Listek.
Pod ženskim jarmom.
(Slika iz kmetskega življenja; spisal Martin Brojan.)
(Dalje.)
III
Kamrica materna Koldorc očetov,
Ti si ga ljnbčok Moni obotal.
N. p
Gašpar in Štular ostala sta sama. Na vsa ysta režala sta se zvezanemu Toncu, ali vender J''na je postalo nekako tesno pri srci. Spomnila se razžaljenega Muzelja. Kako hitro se je uže Qad Toncem maščevala bridka moška usoda.
Pila pa sta le dalje, da sta se ga nazadnje Pošteno nalezla. Opotekajoč se na levo in desno zapuščata krčmo.
Štular zavije proti domu, saj je imel doma ^lado ženo, ženo mlado, ali staro ljubico.
Gašpar pa se razkorači na sredi ceste in s
oziru moralo še marsikaj zgoditi. Ako se človek ozre jo društvenem koledarji, začuditi se mora nad ve-ikim razločkom, ki se nahaja gled6 števila udov pri posameznih župnijah. Kaj je krivda temu, da imajo mnogokrat zel6 majhne župnije neprimerno več društvenikov, nego zelo velike ? Vzrok temu ni gotovo nobeden drugi, nego ta, da se v slabo zastopanih krajih v interesu društva ni toliko storilo, nego v onih in jeden sam pogled na število društvenikov te ali one župnije zadostuje, da si sodbo narediš o onih osebah, katerim je pred vsem dana naloga v dotičnih krajih širiti omiko med narodom.
A če nas pogled na to društvo res še navdaja z nekoliko zadovoljnostjo, polni nas z ža-ostjo pogled na druga naša društva. Le ozrimo se na prvi naš književni zavod, poglejmo število društvenikov „Matice Slovenske", ali bolje, poglejmo tiste, ki jih ne nahajemo med njimi. Človek si res ne more kaj, da bi ga ne navdala neka sveta nejevolja nad mlačnostjo, s kojo se tako v nemar pušča to tako važno narodno podjetje. Koliko imen dozdevno odličnih rodoljubov čujemo imenovati v našem vsakdanjem življenji, kojih imen pa zaman iščemo med matičnimi društveniki. In tako je tudi z vsemi drugimi našimi podjetji. Pred par leti stopilo je nekoliko rodoljubov skup, ustanovili so društvo, ki si stavi v nalog, uresničiti idejo, ki je uže davno prošinjala rodoljubna srca, zidanje namreč „Narodnega Doma". S kakim navdušenjem sprejela se je ta vfest po vseh slovenskih okrajih! Kedor je sodil po tem navdušenji, prepričan je moral biti, da bode uže čez leto dni stala v Ljubljani najlepša palača vsemu narodu v čast in ponos. A kaka prevara! Palača še ne stoji in niti misli se več na to, da bi tako hitro stala. In zakaj to? Nu, pokazalo se je zopet,
hripavim glasom zapoje, da je odmevalo v sosednjo vas:
„Da bi vstala, da bi vstala,
Da bi pihala luč,
Da bi dala, da bi dala Od kamrico ključ."
Komu drugemu bi bila namenjena ta pesem, nego njegovi ljubici, Anžičevi Miciki. Koliko večerov je uže prepeval to pesem, in vselej ga je probujena pri oknu čakala. Tako sta se poznala Gašpar in Micika, tako ljubila. Tudi danes zavije proti hramu svoje ljubice.
Sredi vasi stoji Anžičeva hiša in na vaško stran hramček one, ki je Gašparjevemu srcu nad vse draga. Skrbno je obdan z veliko skladalnico polen, a še bolj skrbno je napravljen predor tje do oknica.
Micikin brat Jože je prav rad dihurjem nastavljal tod okoli skladalnice, ali tj6 do okna ni se drznil nikdar nastaviti pasti, zato je uže Micika skrbela.
„Micka, ali spiš,
Ali kar tako ležiš V"
kako malo pravega rodoljubja je med nami, kako se pri nas rodoljubje nosi le na jeziku, a v srcu ne. Kedar je treba pokazati se rodoljuba z besedo, tedaj imamo jih vse polno, čez mero, a kadar je treba skazati se s tem, da se poseže v žep — o tedaj izginejo naši rodoljubi, kakor kafra! Kedor se je potrudil, da je pregledaval posamezne iz-caze o prostovoljnih doneskih, moral je pač osupniti, ko je našel, da so možje, ki se nikakor ne prištevajo n&rodnim, posegli globokeje v žep, nego marsikdo, ki zavzema Bog zna kako častno sta-išče v narodnem našem življenji in ki ima tudi sredstev dovelj, da bi bil lahko spolnil svojo dolžnost.
In če se ozremo dalje na druga naia podjetja, od katerih prospeha je zavisna čast naroda in njegov napredek, odpira se nam tudi tu jednako žalosten pogled. Koliko časa se uže izdajajo spisi prvega našega romanopisca, nepozabljivega Jurčiča? Ni li sramota, da tako podjetje nikakor ne more napredovati? In kedo je kriv temu? Pojdi jedenkrat po sobanah prvih in naj-odličnejih naših narodnjakov, potem se kmalu prepričaš, zakaj je tako. Tam najdeš pač razne knjige na mizi, a Jurčiča med njimi ne in sploh slovenskih knjig ne. In pregledi knjižnice naših rodoljubov, videl boš, da so v njih zastopane morda vse literature, le slovenska ne. če takega človeka začuden poprašaš, kako je to, da nima te in one slovenske knjige, imel bo takoj izgovor pri rokah. „0 to si uže še preskrbim", to je navadno, kar se glasi na taka prašanja v odgovor — a izpolnijo se take obljube le malo kedaj!
A kaj nameravam s tem? Lehko bi še naprej tako tožil, vender za danes naj bo dovelj. Hotel sem le naše ljudi opozoriti na to, da bi za nas bilo mnogo bolje, ako bi se manj kričalo, a
zašepeta Gašpar in zraven prav rahlo potrka na steklo. Micika se je po navadi rada oglasila ljubemu Gašparju, a danes se ne gane.
Da bi jo zapeljal v ljubezni sladkosti, nadaljuje naš trubadur:
„ Prišel sem od Save,
Sem pripeljal voz otave
Pa niti mehka otavica ni izvabila glasu iz Micikinega grla. Pokazati je vender le morala, da še živi. Prav iz dna prs tedaj zasope, češ, da se je ravno zdaj probudila in zraven se malo obrne na postelji, da jemalo zaškripala, kar je neznansko godilo Gašparjevemu kosmatemu ušesu. Ali ni se oglasila.
Tedaj pa tudi Gašpar napne svoje strune in z bolj trdim, vender še ljubeznivim glasom potoži:
„Tako si groba,
Kot voliki zvon s Crngroba."
In res pravo struno je napel. Videč Micika ljubega v nevolji, začne se ji srce tajati in ihteč spregovori:
več delalo, ako bi se rodoljuhje ne kazalo toliko v strastnih napadih jeden na druzega, nego v mirnem, zložnem in požrtvovalnem pospeševanji onih podjetij, od katerih zavisna je slovenskega naroda čast in splošen njegov napredek. Dal Bog, da prodere to prepričanje kmalu v širše kroge!
J.—ar.
Srbska vnanja politika.
Odkar je dobila napredna stranka v roko vladno krmilo, spremenilo se je bistveno obnašanje Srbije na zunaj, Radikalna in liberalna stranka napada na vse načine. Nobeno minister-stvo jim ni po godi; po listih čitajo se pikra pred-bacivanja vsem ministerstvom izza leta 1880., da so Srbijo Avstro-Ogerski prodali, da so jo pahnili v sovraštvo z Rusijo, razdvojili pa so jo z Bolgarijo, Črno Goro in Turčijo. Ti politiki trdijo, ila je bilo za časa Rističa vse dobro in prav, kajti ta je črtil Avstro-Ogersko, on je hotel osvojiti si Bosno, z balkanskimi narodi in z Rusijo pa je hotel skleniti zvezo. Kakor znano, umakniti se je moral pred kratkim Ristič po polnem s političnega pozorišča, in od tedaj pridiguje njegov list vsak dan nekako Avstriji sovražno politiko, češ, calumniare audader, da se bode s ponavljajočimi sumničenji morda le zvrtoglavila napredna stranka in se na nje mesto liberalna vsela. Taka sumničenja zavrača glasilo napredne strauke takč-le:
„Naši nasprotniki, kateri nimajo pojma za historično poročilo, imajo v tem svoj političen račun, da v Rusiji vidijo znane „naravne“ prijatelje, v Avstriji pa tisočletja starega sovražnika Srbije. Mi pa, kateri se bolj oziramo na zgodovino in one zakone, kateri vodijo razvoj države, ne moremo navzlic resnici napraviti raznih kombinacij, in torej v onih državah ne vidimo nič druzega, nego države in narode, kateri najprej skrbijo za svoje lastne koristi in kateri nimajo vzroka, da bi srbskemu kraljestvu, radikalcem, liberalcem ali napredni stranki na ljubo izdali le jeden groš ali žrtvovali le jednega vojaka. Teorija o naravnih prijateljih in stoletja starih sovražnikih ni resnična, ni utemeljena v zgodovini. Ali pa menijo morda liberalci nas prepričati o istinitosti njihovih trditev in naravnosti ruskega prijateljstva, če nas spominajo na shod v Zakopih, na v Drinopolji sklenjen proračun, na Sv. Stefanski mir, ko so nas Rusi za svoje lastne interese in namene, po polnem nepripravljene in brez zaveznika in za Srbijo brez pravega namena zapeljali k vojski. Ali morda z zaničevanji in predbacivanji, katera so zadela v Moskvi srbsko vojno, ker ni mogla premagati vojno turškega cesarstva, ono vojno, katera je potem pozneje tako dolgo ovirala rusko vojno na višinah Balkana?
Ali morda cel<5 z energijo, katero so kazali ruski zastopniki pri berolinskem shodu, da bi Pirot in Trn odvzeli Srbiji in ga predali Bolgarom?
To so žal! neovržljivi podatki, vzeti samo iz naše najnovejše zgodovine; a ker so za tema »naravnih prijateljev11 okorni, jih pri uas liberalci zamolčijo. Za časa, ko se je Rusija držala ravno omenjene politike, imeli so ravno čisti liberalci srbsko vlado v rokah in nepozabljivi Mihajlo je bil metropolit v Srbiji. Ko so liberalci uvideli, kako so življenjski iuteresi njihove dežele po tolikih žrtvah prišli v nevarnost, so se zvijali kakor črv, pošiljali poslanike, pisali spomenice v obrambo Srbije in njenih interesov; Ignatjev pa je ošabno zrl na srbske poslanike z višine ruskih zmag in njih spomenice zaničujoč je dejal:	„Jaz nisem
kriv, če je bolgarski element vzel v posest vso deželo do Morave."
To naj zadostuje. Tako odbija organ zdanje vladujoče, napredne stranke napade Rističevega glasila. Iz teh navedenih besed razvida se uže jasno dovelj, kakega mišljenja je zdanji srbski kabinet nasproti Rusiji.
Omenimo pa naj še, kako odbija vladno glasilo predbacivanja glede Avstriji prijazne politike. List piše:
„Po polnem neutemeljen je izrek naših nasprotnikov, da je Avstro-Ogerska stoletni sovražnik Srbije. Niti gradnja železnice, niti sklep trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko ne more biti temu dokaz. Berolinska pogodba naložila je Srbiji dolžnost, graditi železnice; razen tega so nam liberalci, in sicer samo Avstriji nasproti, naložili dolžnost, graditi železnice, in sicer brez sporazumljenja s Turčijo in Bolgarijo in brez zagotovljene zveze z njihove črte. Gospod Ristič nima vzroka, v trgovin ski pogodbi iskati sovraštva Avstrije, kajti ravno on je bil, kateri je z grofom Andrassyjem predpogodbo za carinsko unijo sklenil, in gosp. Ristič je vender skušen državnik in izreden domoljub Sicer pa je železnica za Srbijo koristna in trgovinska pogodba dobra. Mi se ne vzdržimo, „kakor kača s prstom na odsečen rep“ pokazati. A kedo je, ali z namenom ali lahkomiselno ali nepreudar Ijivo, provzročil priliko, katera je Avstriji omogočila, zasesti dve srbski provinciji, kar gotovo ni storila iz prijateljstva proti srbski narodnosti? Tedaj niso imeli naprednjaki vlade v rokah, marveč liberalci. In tedaj, kakor danes, niso imeli liberalci drugega sredstva, nego vnanjo politiko, in kakor so tedaj s pomočjo ruske politike iskali vspehov, ravno tako skuSajo tudi danes z rusko pomočjo doseči jednake vspehe. Nevarna in brezvestna igra, katero smo tedaj drago plačali in katera bi danes še več žrtev zahtevala, če bi ne
bili previdnejši  Za Srbijo pa je najboljša
politika — politika dela, zbiranja in proste odločitve ob danih odnošajih."
,.Ljubi moj Gašpar, glej, Raholov Janez se ženi in Krtova Micika tudi, ko oba vkup ne štejeta toliko let, kot naju jeden. Ali ni to hudo, neizrečeno hudo? Uže petnajst let k meni vasuješ, več si uže trave potlačil po našem vrtu, kot bi vse botrinje veljale, kar bi jih bilo v teh letih med nama. Ljudje se nama uže posmehujejo. Ko sem v nedeljo k deveti maši k fari šla, kazali so za menoj, veleč: „Glejte jo, zarjavelo devico, ki uže 15 let Slugovega „štima“, pa še nič ne bo in ne bo. Oj, ko bi ti vedel, kako me srce boli, ko kaj tacega slišim. Vender moram reči, da si t vsemu kriv. Ko bi se ti doma možato vprl, oče je star in hrom, dal bi ti gospodarstvo. Po pravici povem, kakor te imam rada, veuder najinemu vasovanju mora biti konec."
„Micika ne bodi neumna, gotovo bodeš moja, če imam tudi prestaviti Ljubnik na Babji vrt. Če ne ta predpust, po Veliki noči bodeš spala v uaši kamrici."
»Koliko potov si mi uže vse to obetal in me za nos vodil. Pa ne boš me več. Dokler ne zvem, rta ti bode oče grunt dal, ne govorim več s teboj!" In zaloputnila je okno.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Ministerstvo za notranje zadeve je z razglasom z dnč 1. julija naznanilo vsem deželnim predsedstvom, da po poročilu moravskega namestništva razsajajo ua Velehradu in v okolici nalezljive bolezni ter da se ni kmalu nadejati, da ponehajo. Ministerstvo je torej obrnilo se do deželnih oblastev, naj prepovedo iz zdravstvenih ozirov za toliko časa romanje na Velehrad, dokler ne ponehajo tam razsajajoče nalezljive bolezni’-
Desnica državnega zbora se vedno bolj krepi. I/. zanesljivega vira se poroča, da se Liechtensteinov klub najbrže združil pri prihodnje® zasedanji držav, zbora s Hohenvvartovim. Za to spojitev so baje tudi vneti skoro vsi nemško-kon-servativni poslauci, vender pa s tem pogojem, da bi se potem v združenem Hohenwartovem klubu izvolil podpredsednikom princ Alfred Liechtenstein ali pa kak drug poslanec izmed nemških konservativcev, kateri naj bi zastopal interese nemških konservativcev v klubu, v odsekih ali pri minister-stvu. Kakor znano, ustanovil se je Liechtensteinov klub zaradi tega, ker se prej v IIohenwartovem klubu časih ni dosta oziralo ua želje nemških konservativcev. V svrho te spojitve vršili se bodo v teku tega poletja dogovori, in kolikor je zdaj znano mnenje raznih straukarjev, doseglo se bode tudi sporazumljenje. Tako se bode okrepila desnica še bolj ter jasno pokazala svetu, kako bedasta je trditev levičarjev, da desnica razpada.
Tuje dežele.
Švicarski kanton Curih izrekel se je prJ občnem glasovanji naroda zopet odločno pr011 upeljavi smrtne kazni. Vprašanje, ali naj se upelje zopet smrtna kazen, zavrglo se je z večino 800 glasov.
Med Angleško in Rusijo postal je v slednjih dnevih položaj zopet zel6 napet. Na govore Salis-buryja in Churchilla, kateri se res ne glasijo pre-prijazno za Rusijo, odgovarjajo ruski listi, da bo‘le s temi možmi težko dosefci sporazumljenje, in den rusk list pove kar naravnost, da je z glijo mir toliko časa nemožen, dokler imajo an" gleško vlado v rokah taki možje; da je torej vojna med Anglijo in Rusijo neizogibljiva. Najbrže pa je ta huda pisava ruskih listov Pre' računjena le na to, da bi Salisburyja nekoliko prestrašili, da bi ne nasprotoval preveč pri reševanji afganskega mejnega vprašanja.
Iz Aleksandrije se poroča, da je kedive naročil vojnemu ministru, naj sestavi izkaz onih oseb, katere živijo zaradi udeležbe pri arabskem vstanku v prognanstvu. Kakor se čuje, namerava povodom šestuajstletnice, odkar je zašel prestol kedive, izdati precej obširno amnestijo.
Po tem usodepolnem trenotku zleze Gašpar s skladalnice, pokliče par hudičev na pomoč ter se podš. naravnost domu.
čeravno mu je Micika pred nosom okno zaprla ter ga spodila, vender ga kmalu mine jeza na njo. Tako moč imela je v njegovem srci. Toliko bolj srdit je bil na očeta, da mu ne d& grunta.
Stari Sluga bil je prebrisan mož. Čeravno uže star in slaboten, veuder je bolj zaupal samemu sebi, kot pa Gašparju. In prav je imel. Tudi ni vedel kam s tremi odraslimi hčerkami, a da mu jih sinaha iz domače hiše podi, tega tudi ni hotel Gospodaril je torej sam in dobro je gospodaril.
Pri Slugovih so uže odmolili rožni venec. Dekleta so predla dalje, a oče sedel je ua čelešniku in pripovedoval družini o boljših starih časih. Večkrat je tudi za Gašparja povprašal, ker ga ni bilo niti k večerji uiti k molitvi.
Oče je uže malo zadremal, ko začne nekdo silno na vežna vrata zbijati. Ves prestrašen se vzdigne oče na čelešniku. Micika, najstarejša hiti odpirat. V hišo se privali Gašpar, razdražen in zdivjan, kot peklenšček, škriplje z zobmi, kolne
ter zbija ob mizo, da je pala s stojala. Zraven ptt vpije:
„Če ne dobim še ta teden grunta, vse p0'
tolčem."
Ko zagleda očeta pri peči, se še bolj razjezi-Dekleta so se bala za starega. Vstopijo se vse tri med njega in Gašparja. Ko vidi, da so mu s0 sestre v bran postavile, začne nad njimi rohneti-Ko je ravno hotel Miciko za vrat zagrabiti, tedaj bilo je dano znamenje za boj.
Z velikim vriščem skočile so vse tri v G»' šparja ter ga tako čvrsto prijele, da se ni v^ ganil.	,
Oče se pa vzdigne s čelešnika ter poč** šepa k vjetemu Gašparju, opiraje se ua lese110 palico, katero je vedno pri sebi nosil. Pred vjet' nikom obstane, vzdigne palico in malo zamal,lie po njem, da mu pokaže, v čigavi moči se u* baja. Začne ga svariti in opominjati in mu °^jUb0 tudi gospodarstvo pustiti, ali samo te<*a,’ora| je imel vse otroke preskrbljene. Sestram ,n .. vpričo očeta obljubiti, da se ne bode ve Anžičevo Miciko, katere niso mogle tipe i. hudič muhe žre, in tako je tudi naš Ga^r vsemu prikimal, saj se ganiti ni mogel.
Indijski listi objavljajo vznemirljiva poročila iz Afganistana. Isaak kan, guverner afganskega Turkestana, uprl se je proti afganskemu emirju. Indijska vlada vender še ni dobila uradno nobenih poročil o tem uporu.
Razne vesti.
— (Senzačna iznajdba.) „Schlesische Ztg.“ poroča: Mlad usnjarsk tovarnar v Kitzlingenu je pred kratkim napravil jedno najvažnejših iznajdb, namreč: da '* odpadkov od usnja izdeluje po polnem ukusen, sladak papir, kateri je prav dobra jed. Kake posledice bode imela ta duhovita iznajdba, koliko knjig bode spravila na dan, povzdignila bode čudovito trgovino s knjigami, in vse slaščičarne bodo morale biti tudi knjigarne. Posojevaluice knjig bodo prenehale. Koliko se bode použilo tega papirja, so zdaj pač še ne more določiti, ker iznajditelj celo meni, da bode možno, temu papirju dati vsakersen ukus. Knjige se bodo potem v pravem pomenu besede požirale in oni časopis bode lme' največ naročnikov, kateri bode podajal svojim čitateljem največ iu „najukusnejši“ papir. Vivat nemška modrost!
• (Dobro ga je plačal.) K nekemu zdravniku v Parizu pride bogat anglešk lord in mu potoži, da je bol4n. Zdravnik ga ogleduje ter preiskuje na vseh straneh, potem pa mu naenkrat pomoli malo skle-nico pod nos ter mu rečo: „Poduhajte!“ Lord poduka »Tako, sedaj ste zdravi!" Anglež bil je zelo začuden nad tem hitrem ozdravljenji, vender popraša mirno zdravnika, koliko da mu je dolžan. „Tisoč frankov", odgovori zdravnik. Ozdravljeni bolnik potegne takoj iz listnice papirnat denar v vrednosti tisoč fraukov, ga pomoli čudodelnemu doktorju pod nos, ter mu reče: »Podukajte! — tako — sedaj ste plačani!" Izgovo-rivši to se obrne in odide počasi skozi vrata.
— (Muha — morilka.) V Parizu pičila je muha sprehajajočo se deklico na ustnice. Deklo je komaj čutilo pik, a v nekaterih dnovih je pičen prostor zeld zatekel in se potem rana unela. Unetje se le hitro razširilo po vsem obrazu in sedemnajstletna deklica umrla je čez pet dnij vsled mušjega pika.
Domače stvari.
— (Nj. c. kr. veličanstvo cesar) namerava kakor poročajo listi, še pred velikimi vojaškimi vajami Podati se na potovanje po Hrvatski in Slavoniji ter da Več dnij ostano v mestu Oseku. Nj. veličanstvo obiskalo kode tu dobrodelne in vojaške zavode, dajalo splošne avdijence ter se udeležilo tudi vojaških vaj. Nj. veličanstvo spremljal bode hrvatski ban in več članov ogerskega kabineta.
— (Prevzv. g. grof Hokeuwart) odločil se Je, kakor se nam poroča iz gotovega vira, za mandat ljubljanskega mesta Kedaj bode dopolnilna volitev državnega poslanca v gorenjskih kmetskih občinah, še ni določeno.
Potem ga peljejo vse tri sestre k vežnim vratom in ga pahnejo ne preveč rahlo pod kap.
Kakor senca izgine Gašpar nekje gori na hlevu v mrvi. Da se je še globlje zaril v seno, °t Maticeljev Toneč, radi verujemo. Vsaj je bil 8>romak dvakrat suženj v ženskem jarmu.
IV.
Oj, kaj sem storil reva,
Oj, zdaj še lo spoznam. Mene silno greva,
Ker tako ženo j mam.
N. p.
Niti St.ular ni trkal na oknice, kot Gašpar. hal iu6 8''n'* °h°l° Marijanice, a še manj se rnlui Uze'j*ce- Potrkal je na vrata, saj je imel o ženo doma. Da, mlada žena, ali stara ljuba, pri	h>l poln sladkega vina, hotel je uže
, ,.Vrat‘h objemati ljubo ženo, ki ga je do pozne jef ' p mrz*° vederjo čakala. Pa ni ga hotela ob-'» ot še ne davno, da, pehnila je nevoljno pi-J 1Ca od sebe.
Kaj tacega je najmanje pričakoval. Bil je mož
ra hV626' Ker V nagl'Ci Vedel ‘*ruzega storiti, zbil jej je vse sklede, katere so mu pod roko
‘ TedaJ Pa se je jela vsipati toča iz črnega
— (Kranjsko veteransko' društvo) napravi v nedeljo, dnč 12. t. m., izlet v Škofjo Loko; izleta udeležilo se bode 100 članov. Praznovali bodo v Škofji Lobi slovesno desetletnico obstauka tega društva. Odpeljejo se dopoludnč ob polu 12. uri.
— (Včerajšnji somenj) bil je zaradi slabega vremena le pičlo obiskan. Na živinski trg prignalo se je vender okolo 1500 glav, nekaj prav lepe živine. Kupčija bila je živahna, in cene, osebito pri konjih, primerno visoke.
— (Poštne hranilnice.) V meseci juniji vložilo se je v poštne hranilnice 21163 341 gld. Novih vlog je bilo 178606. Izplačalo se je v minolera meseci 20 747 896 gld. Izdalo se je 8780 novih knjižic
— (Golobje — pismonoše.) Golobje izkazali so se o mnogih prilikah uže kot izvrstni pismonoše, osebito pa za časa vojne. Zaradi tega se z veliko marljivostjo gojijo golobje v Belgiji, Nemčiji in Francoski in v novejšem času tudi v Avstriji. Da bi se reja golobov in njih odgojevanje kot pismonoše pospeševalo, sklenilo je ornitologično društvo na Dunaji, da hoče prijateljem golobov dati brezplačno jeden ali več parov golobov, če se dotičnik zaveže, da bode dobro ravnal z njimi ter se udeleževal z njimi letanj za stavo. Tako se namerava počasi po vsem cesarstvu ustanoviti več postaj za golobe-pismonoše. Kdor želi torej takih golobov, naj se obrne na tajništvo oruito-logičnega društva na Dunaji, 3. okraj, Marokkanor-gasse 3.
— (Strela udarila.) Iz kranjskega okraja se nam poroča: Duš 29. junija okolu 5. ure popolu-dnč treščilo je v kozolec Matije Hočevarja v Gornjem Berniku, ki je bil poln detelje. Zgorelo je vse in se škoda ceni na 300 gld. Pogoreli bil je ravno za toliko svoto zavarovan.
— (Poskus samomora.) Miuolo soboto po-poludnč skočil je postopač Petor Urančič iz Kurje vasi v Gruberjev kanal, hoteč v valovih izdihniti trudno svojo dušo. Voda pa je bila preplitva, Urančič se je le nekoliko potolkel; iz vode ga je potegnil njegov brat Urančič si je hotel življenje vzeti iz strahu pred kaznijo, ker je svojemu očetu ukral hranilnično knjižico s 40 gld., ter si za denar kupil obleko.
(Iz Trsta) se poroča: Na tukajšnjem državnem gimnaziji vršili so se ustni zrelostni izpiti od 30. junija do 3. julija t. 1. pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. Gnada. K izpitu oglasilo se je 22 kandidatov, in vsi so dobili spričevalo zrelosti.
— („ Ljudske knjižuice") 12. snopič prinaša na 63 straneh naslednje povesti: Sila. Po H. Konsjansu poslovenil H. Majar.) Davoriša. (Poslovenil H. Majar.) — Skopuh. (Ceski spisal V&cslav Štulc, preložil Leop. Gorenjec.) — Temu zvezku dodano je tudi kazalo za vso 12 snopiče, kajti s tem je končano prvo poluletje. Če si ogledamo vsebino teh iz-išlih zvezkov, priznati moramo z odkrito radostjo, da do zdaj še nismo doživeli književnega podjetja, katero bi bilo za tako male krajcarje podalo toliko lepega be-
oblaka na Štulerja. Od jeze in žalosti jokajoča začela je vpiti žena:
„Oj, da sem jaz neumnica mogla vzeti tega pijanca. Vse mi bode zapravil in jaz in otrok bodeva morala prositi okolo. Pravili so mi vsi ljudje toliko slabega o tem potepuhu, pa nisem jim verovala. Zvodil me je in pripravil ob pošteno ime, in zdaj mi tako vračuje mojo lahkovernost. Oj, zdaj sem še le prepričana, da so ljudje pravo imeli."
Štular se ni mogel več premagovati. Hotel je popasti žensko stvar kratkih misli za dolge kite, ali ona ga uže davi za vrat.
Opustiti je moral napad in stopiti v obram-beno stanje. S težkim trudom iztrgal je njene nohtove z vratu. Ko jej je zavil oba palca na rokah, odjenjala je še le, kakor petelin, ki ostroge izgubi.
Pa raztogotene žene bojte se bolj, kot vraga. Videč, da z močjo ne opravi dosti, vgane zvita butica takoj zvijačo.
Zbeži pred možem v klet, napolnjeno z repo. Štular lomasti za njo, ves žejeu maščevanja, pa spodtakne se ob repo in pade. Ko se je pobiral
rila. Vsak snopič velja samo 6 kr., torej vseh dvanajst snopičev samo 72 kr. Kdor si ni naročil še te lične knjižice, naj pač ne odlaša dolgo; „Ljudska knjižica" morala bi biti naročena v vsaki količkaj zavedni slovenski družini. Naroča se v Leonovi tiskarni v Mariboru, ali pa v tukajšnjih knjigarnah. Rodoljubi, sezite torej po tej knjigi, da se založniku povrnejo vsaj stroški, kajti od takega podjetnika pričakovati nam je še več lepih knjižic.
Narodno-gospodarstvene stvari.
O boleznih mleka.
Kakor hitro se pokaže mleko z nenavadnimi lastnostmi, bodisi v svoji zunanjosti, v okusu ali pa v kaj druzem, naj se krave posamezno pomolze. Če se potem mleko vsake posamezne krave natanko preišče, našlo se bode hitro, katera krava bolno mleko molze; v najredkejših slučajih krave enega celega hleva ob enem na eni in isti bolezni z ozirom na mleko bolehajo. Bolezni mleka našim gospodinjam delajo dostikrat veliko preglavico, za to je umestno, da vsaki gospodar dobro pozna to zlč, kakor tudi pripomočke, se ga varovati.
Vodeno mleko je največ nasledek krmenja s zmr-zuenim korenstvom, zelč razredčenimi tropinami, travo od vlažnih senožet kakor v obče od slabe vodene krme. Vsa taka krma, ob enem tudi prebavljalne organe slabi. Primerna menjava krme to nepriliko odpravi, ako ni vzrok tacega mleka morebiti kakošna notranja bolezen. V zadnjem slučaji se vš da mora se gledati, da se dotična bolezen odpravi.
Vlačljivo, slezno mleko, ki je slinasto in lepljivo, ki le počasi smetano na vrhu pusti in katero neokusno surovo maslo daje, nastane vsled bolezni, kakor neprebavljivost, prehlajen je ali pa zaradi zaostajanja otreb-kov po porodu.
Včasih je pa tako mleko tudi nasledek nečistih mlekarskih posod ali pa vlažno-gorkih zaduhlih shramb. Tudi pokvarjena, plesnova krma in kisle trave naredijo tako mleko. Kako tej bolezni mleka v okom priti sledi uže iz povedanega.
Prehitro skisan j e mleka se s tem pokaže, da se pred časom sšsiri, kar se ali precej po molži zgodi ali pa nekoliko pozneje, dostikrat še le pri kuhanji. Vsled tega se le malo smetane odloči, se vč da na škodo pridelkov na surovem maslu. Ta bolezen sledi navadno iz nečistosti za mlekarstvo porabljenih posod kakor tudi vsled velike vročine ali pa hitre menjave toplote.
Natančno snaženje posod, hitro hladenje mleka po molži, majhen dodatek pepelike ali boraksa preprečijo imenovano skisanje, katero zamore biti pa tudi nasledek gotovih bolezni, kakor na pr. osepnic, vnetega vimena, kuge na parkljih in v gobcu. V zadnjih slučajih zamore le živinozdravnik pomagati; ozdravljenju krave sledi tudi ozdravljenje mleka.
od tal, je zvesta ženica uže iz kleti, zaloputne vrata za seboj, zasuče ključ, enkrat — dvakrat. Mož je v pasti, v katero se je sam vjel.
Oj, da je mogoče napisati vse, kar mu je sedaj nežna zakonska polovica povedala, kake priimke dajala! Mrtvi papir moral bi se oživeti, čutiti nesrečo Štularjevo in drugih m6ž, z njimi skupaj pretakati gorke solze prepoznega spoznanja !
Pa mislite, da ga je vsaj pustila mirno ležati na repi? O, kaj Se!
Da mu pokaže in izlije vso svojo jezo in hudobo nauj, kaj si zmisli bistra glava! Gre k oknu od kleti in z dolgo palico suje iu dreza svojega moža, kot besno zver.
To je bilo preveč. V največji jezi začne Štular grizti repo, kot Homerovi junaki travo. Pa tudi to ga je minulo. Potegne se malo dalje v kot, da ga palica osvetne žene ni mogla več doseči. Ko je postal mirneji, padejo mu na um Mu-zeljeve besede v krčmi. Vda se tedaj v božjo voljo in v voljo svoje žene iu to noč prespi na repi. Drugo jutro prišel je spokorjen grešnik iz kleti na beli dan in žena bila je gospodar.
(Konec prihodnjič.)
Grenko mleko, katerega nastanek še ni po polnem določen, zadobi to slabo lastnost še le po daljši legi. Sinotana, katera so od tega mleka le počasi od-ločujo, ima vmazano oljnato barvo, zoprn, grenak in nazadnje gnil okus. Surovo maslo, ki se pa le težko iz te smetane naredi, postane v malih dnčk žaltovo. Tako mleko da tudi le malo slabega in ne okusnega sira, katero hitro gnjije.
Grenko mleko tudi drugo zdravo okuži, zaradi česar je treba paziti na največo snago pri posodah in na primerno zračno, zdravo shrambo. Je pa mleko dobilo grenek okus le zaradi grenko krmo ali grenkih zdravil, potem pa ta grenkoba tudi takoj poneha, ako se tako krmo ali zdravila opusti.
Rudeče mleko ali molzenje krvi zamore biti nasledek krmenja tacih rastlin, ki imajo rudečo barvilo v sebi; ta barva preide tudi v maslo. Mleko zadobi naravno barvo, ako se krmenje tacih rastlin izključi.
Največkrat pa, posebno ako ima surovo maslo iz tacega rudečega mleka naravno barvo, jo vzrok tega mleka dejansko primešanje krvi. Navadno to ne traja dolgo časa, ter tudi pogoj te bolezni mleka ni zmirom bolezen v kravi sami, kajti na pr. časih uže pik ka-košnega žužka provzroči krvenje v vimenu, kar se potem pri molži pozna.
Pod plavim ali modrim mlekom se ne razume posamezne modre liso na mleku, katere nastanojo vsled nesnago ali pa plosnobo na površji smetano, ampak splošna modra barva mleka. Tako mleko prido v lopi, naravni barvi iz vimena in nastavi še le v posodi v začetku majhne modro piko, potem se pa hitro vse mleko na površji svitlo-modro pobarva.
Surovo maslo iz modro smetano, katero je brez posebnega okusa ali duha, ni modro in tudi sir iz modrega mloka narejen ima naravno barvo.
Mleko zmodrj pod raznimi razmerami in lahko pri vsakovrstni krmi, časih le od ene krave, časih od vseh, ter traja ta neprilika malo dni ali pa tudi cole tedne.
Čeravno so vzroki te mlečne bolezni še nejasni, je vender gotovo, da majhni del modrega mleka okuži veliko množine zdravoga in da se kali to bolezni po nečistih posodah naprej trosijo. Najnatančnejše sna-ženje, čiščonjo in izkuhovanje posod je noobhodno potrebno, kakor hitro se ta bolezon prikaže.
Priporočljivo zdravilo kravam ob priliki modrega mleka je: 30 do 60 grm. Glauborjeve soli, 1 žlico kimeljna ali janeža, pred vsem pa lahko prebavljivo hrano.
Mleko, od katerega nam je znano, da se zmodrf, varuje se pred tem, da se mu takoj po molži doda na vsak liter eno žlico pinjonoga mloka.	(Kmet.)
C uri h, 6. julija. Pri	včerajšnjem ljudskem
glasovanji v kantonu Curih	zavrgla	se	je zopetna
upeljava smrtne kazni s 27 577	proti	21 377 gla-
sovom.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 7. julija.
gld.
Jednotni dr2. dolg v bankovcih............................82-60
»	»	»	> srebru..............................83-45
Zlata renta...............................................108-85
5% avstr, renta...........................................99-35
Delnice n&rodne banke...................................861	• —
Kreditne delnice........................................ 285-90
London 10 lir sterling...................................124-35
20 frankovec.............................................. 9-86
Cekini c. kr.............................................. 5-gg
100 drž. mark  .........................................  6l	'05
Uradni glasuik
z dnž 6. julija.
Eks. zemlj. dražbe: Na Brdu posestvo Jan. Lenčka iz Ihaua (3948 gld.) dno 18. jul., 20. avgusta in 19. sopt. — V Motliki posestvo Štof. Jakšota z Vrtač (250 gld.) dno 22. jul, 28. avg. in 19. septembra. — V Ljubljani 7. del hiše v Rožnih ulicah št. 31 Fel. Majerju (415 gld.) dne 20. jul., 24. avg. in 28. sept. — V Litiji zemljišča Jan. Pečarja (1052 gld.) dn6 22 jul , 25. avg in 25. sopt. — V Metliki zomljišče Kat. Tomec iz Primoateka (364 gld.) dne 25. jul., 26. avg. in 25. sept.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Pariz, 7. julija. Zbornica odobrila je tientsin-sko pogodbo.
London, 7. julija. V g6renji zbornici razpravljal je v obširnem govoru Salisbuiy afgansko in egiptovsko vprašanje ter naglašal, da je vlada pri prvem vprašanji omejena po obvezanostih prejšnjega kabineta. Med Anglijo in Rusijo vršijo se pogajanja, in vlada nadeja, da se bode afgansko vprašanje ugodno rešilo. Gledč egiptovskega vprašanja je dejal premier, da so velike ovire, vender je izrekel nadejo, da se bode mirno rešilo.
Pulj, 6. julija. Gospoda nadvojvoda Albrecht in Viljem pripeljala sta se ob 11. uri dopoludne po železnici tu s6in, da se udeležita manSvrov c. kr. eskadre dn6 7. do 10, t. m. Vse tukajšnje ladije so bile okrašene z zastavami. Nadvojvoda Albrecht nastanil se bode na ladiji „Greif“, nadvojvoda Viljem pa na ladiji „Phantasie“.
Pariz, 6. julija. Depeše generala Courcya, katere je vojni minister Campenou začetkom današnje seje prečital v zbornici, pravijo, da so bili Anamitje odbiti ter da so izgubili 1200 do 1500 mOž. Francozje so izgubili GO m6ž; trdnjava, katera ima okolo 1000 topov, je po polnem v francoskih rokah.
Tujci.
Dn6 5. j u lija.
Pri Maliči; Vitez pl. Brtill z rodbino iz Trsta. — Flasch-nor iz Eisonstadtu. — Dr. pl. Vest iz Celovca.
Pri Slonu:	Weisse iz Prage. — Lachner, trgovec, iz Bu-
dimpešte — Rudolf, Stapp, Thor, Weinhart in Schmidt iz Ljubna. — Girardelli z rodbino iz Trsta. Pcrussich, lesotržec, z Reko. — Osto iz Vidma (Ital.). Forlatti, med. zdravnik, iz Tržiča (Ital.).
Pri Tavčarji: Mroula, veleposestnik, iz Sv. Križa. — Žnidaršič, posestnik, iz Dobrepolja. — Šubic, posestnik, iz Dutovelj.
Pri Bavarskem dvoru: .Moro, poštar, iz St. Mohora. — Jochum, posestnik, iz Št. Mohora. — Bador, graščak, iz Waidegga. — Lassnig, posestnik, iz Bodondorfa. — Janežič, posestnik, iz Zagorja.
Pri Južnem kolodvoru: Weiss z Dunaja.— Supan s sestro iz Kranja. — Traunik, posestnik, iz Št Vida. — Murnik, posestnik, iz Cimika.
Pri Avstr, carji: Machler, tovarnar, z Dunaja. — Bock, tovarnar, iz Tržiča.
Umrli so:
Dn6 5. j ulij a. Amalija Grahek, hči uradnega sluge, 17‘/s 1., Poljanski nasip št. 6, jetika.
Dne 6. junija. Alojzij Wieser, ključaničarjev sin, 2 mes., Stari trg št. 19, griža. — Alojzij Gostič, sin paznika kaznilnice, 4 1„ Streliške ulice št 14, Morbus Brigh.
V civilni bčlnici:
Dno 5. julija. Marija Valušnik, gostinja, 721, plučni edem. — Fran Šušteršič, delavec, 31 1., plučua tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
] Stanj o barometra v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
736 02 735-82 736 15
Tompe-
rntura
Vetrovi
17 ' 2 jvzh. sl. 17'6 I zpd. sl. 16-6 bzv.
Nebo
Mo-krina v mm
dež
obl.
37-00
dež
Kleinmayr-j6vl in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
9 m
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
n. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. ______
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 25
(45)
Ivan Lapajne v Krškem
30—24
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrljsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr-
iSHKnSSSHSiSHSHTflSESBSSSBSHreSESHSiSBSBS
Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši *{] porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino uj rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in Gj čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. -7 K Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pri-5! stno iz tovarne	(49) 12—7
| H. P. Beysclilag-a v Avgšpurku.
K	Jedina zaloga v Ljubljani pri
S K. Karingerji Mestni trg štev. 8. ^sasHiasasaiasasasasasasasasiisasasEsasasHS?
Tržaška
n
Trstu,
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti-Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalni listih.	(66)	36-'
I
aln#> §
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem izbira in po najnižjih oenah pri
G. J. Hamann-ii
Mestni trg. (62) 9
1
I
(ril
B
i
s
V založništvu našem izišla je na svitlo mjl knjiga:
Šaljivi Slovenec. ^
Zbirka najboljših kratkočasnlo iz vseh stanov.
Nabral
A.n.ton Brejso-vnllc
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., Iranko po pošti 65 kr.
Ig. v. ffinmajr & Fel BanM
knjigotržnica v Ljubija111-
Odgovorni urednik J. Nagli«.
gHEEE
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Ped. Bamberg v Ljubljani,