!

Poglejte na številke poleg naslova za dan9 ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.

GLAS NARODA
elephone: CHclsea 3-1242
SA NFKAJ VFC KOT	Aj
NA DAN DOBIVATE J|
C ''GLAS NARODA " H
PO POŠTI NARAVNOST NA
STOJ DOM
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Čitajte, kar Vas

■ffinUrf«! as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York. N. W, under Act of Con^reM of March 3rd, 1879.
No. 39. — Stev. 39.
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 25, 194! -TOREK, 25. FEBRUARJA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
RIPRAVE ZA SPLOSNfl OFENZIVO
Nemčija bo v marcu pričela brezobziren boj na morju proti Angliji
ANGLEŠKI RUSILCI V BORBI Z NEMŠKIMI BOMBNIKI
Vre raj je Adolf Hitler 24 ur l>« Mussolini je vem govoru govoril v kleti HoPbrauhau* pivovarne ter rekel, <la more nio bilizirati jiol Kvrope, da uniči Anglijo in da je bilo tekom letošnje zime zgrajeno veliko I>odmorsko brodovje, ki l>o v maniu pričelo brezobziren boj proti Angliji.
Iz njegovega govora je mogoče razvideti, da bodo Nemci v marcu ali ajprilu pričeli splošno ofenzivo proti Angliji.
"Naža vojna na morju se more sedaj v resnici pričeti,' je rekel Hitler v kleti pivovarne, kjer je pred 21 leti, tedaj Se kot korporal, Hitler razgla-s l 25 točk novega političnega nauka, narodni soejalizem p:> imenu.
Hitler je rekel, da je šele pred dvema urama dobil obvestilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh zoj>et potopljenih 215,000 ton angleških ladij in med temi so podmornice potopile 190 tisoč ton.
Hitler pa ni omenil niti Balkana, niti Združenih držav in n j hove pomoči Angliji. Pov-darjal pa je, da nemška podmorska sila ipi/iieni za Anglijo j>ogin. Letošnjo zimo je 'bilo iz-vežbano novo moštvo za pod
|manjkanju živeža v Nemčiji, kajti prej bodo drugi narodi t:«peli lakoto, kot pa Nemci.
K. Nek 4'ameriški general*' je v Washingtonu rekel, da ga jo že leta 1936 Winston Church II opozoril na Nemčijo, češ, da je že premočna in da jo je treba uničiti. Nemčija pa je te "sovražnike spoznala" že mnogo prej in se je pričela oboro-ževati prej, kot pa n;^!ie sovražnice.
. j • i	* ipravico se tja preseliti."
mornice in da je bilo zgrajeiun T	,	.
-n j .	I Iz Macuokovih podatkov i
mnogo novjlh podmornic.	1
JAPONSKA ZAHTEVA OCEANIJO
Japonski vnanji minister .Jo-zuke 'Macuoka je v poslanski zbornici pozival belo pleme, da odstopi Azijatom Oceanijo, katero je označil samo z dolžino in širino. Rekel je, da se Oceanija razteza 1200 milj od severa proti jugu in 1000 milj od vzhoda proti zahodu.
44Oceanijo morajo imeti azijski narodi, da se morejo na njej naseliti," je rekel Macuoka. <4Ta pokrajina ima dovolj naravnih virov, da more preživljati 600 do 800 miljonov ljudi. Misl m, da imamo naravno pravico se tja preseliti."
jc
"Hitlerja je treba premagati!"
To je zahteval podpredsednik Henry Wallace v prvem govoru, ki ga je imel izza svoje inav-guracije. — Naloga Amerike po svetovni vojni.
Kot
je zatrdil Hitler, bo Nemčija v kratkem pričela podmorsko vojno proti Angli ji. Anglija tudi pričakovala in se je pripravila. Zgradila je mnogo majhnih, pa 2 trih toppedovk in več zelo hitrih rušilcev, ki jih je videti na sliki.
To jo zelo hi-
Pregled dnevnih dogodkov
Pred člani Na t'-onaI Farm Instituta je govoril v Do Moi nes, Iowa, podpredsednik Henry Wallace. To je bil njegov 'prvi govor izza inavgura-cije.
—	Miru se zamoremo nada-ti cdinole v slučaju, — je rekel, — če naciji ne bodo un čili Anglije. Edinole Amerika zamore prekrižati Hitlerju račune. Vsi, ki se boje posledic vojne, naj mislijo 11a to.
—	Ko bo enkrat nacizem uničen, se bodo Združene države
darskim napadom, če bi bila Anglija premagana.
— Ako bi naciji zmagali, bi najprej skušali dobiti gospodarsko kontrolo nad Južno A-meriko. Nato hi' se lotili Združenih držav. Eden prvih naeij-skih ciljev je po svoje prikrojiti gospodarski ustroj vsega sveta. Edinole če porazimo Hitlerja, nam bo mogoče ohraniti naša predvojna triešča za |xšenico, bombaž, tobak, maščobe in razne poljske pridelke. Po mnenju podpredsednika
z vso vnemo lotile naloge, oje . , , .. 1 1 . ,
, , ...... ,. ... bo demokracija naposled pre
svrha bo, višji zivljenski stan-	,	. . *. .. 1
t 1	*	4. Imagala narodni socijalrzein.
dard po vsem svetu. Od tiste-1 * „ , . r,, .	.
— Jvmalu bo Združenim dr-
Po mnenju angleške admira-Jitete gradi Nemčija okoli 1000 podmornic, ki pa so zelo majhne, namreč komaj po 50 do 60 ton. Tako podmornico je mogoče zgraditi v treh ali štirih tednih. Te podmornice bodo Nemci poslali v Sredozemsko morje in okoli angle^h otokov.
Poglavitne točke Hitlerjevega govora so:
1.	Nemška pomorska vojna ne more sedaj v resnici pričeti ; pozimi je bilo izvežbanih mnogo nemških mornarjev za podmornice, ki bodo v marcu in aprilu povzročile Angliji velikanske izgube.
2.	Kjerkoli *e bo prikazala koka angleška ladja, bodo nem-iike podmornice pripravljene, dokler ne pride odločtcv.
3.	V tej vojni je Nemčija v stanu mobilizirati pol Evrope.
4.	Nemčija ne mara ameriškega ali angleškega zlata, pa tudi ne more dovoliti, da bi newyorski bankirji ukazovali glede nemške vnanje politike. Nemčija mora s celim ostalim Fvetom imeti enake gospodar-
mogoče sklepati, da misli pod imenom Oceanija velikansko pokrajino v osrednjem in južnem Pac fiku. V njej bi bili na j brže vključeni tudi Filipinski otoki, Holandska Vzhodna Indija in celo Avstralija, Havajski otoki in več tisoč manjših Polineških otokov, ki se raztezajo več tisoč milj čez Pacifik.
Pozneje je Macuoka pojasni i, da v Oceanijo ne spadajo Avstralija, Nova Ze lam rja in Havajski otoki, temveč otoki kot je Nova Guineja. katero sku-
Matere protestirajo pred Belo hišo
Pred Belo hišo je demonstrirala skupina žensk, nasprotnic "lend-lease" predloge. Seboj so nosile veliko lutko, pred-stavljajočo znano časnikarico Dorothy Thomson, katera agi-tira v svojih člankih za sprejem predloge. Ko so skušale demonstrantke obesiti lutko na ograjo ob Beli hiši, jih je policija razgnala.
McAdoojeva zapuščina
Pokojni William Gibbs Mc-Addo je v svoji ojK>roki odredil, naj sc njegovo premoženje enakomerno razdeli med njegovo ženo Doris, njegovo prejšnjo ženo Eleanor (hčerjo predsednika AVoodrowa Wil-sona) in njegove štiri otroke iz prvega zakona. Premoženje znaša nekaj nad deset tisoč dolarjev. Sin Francis ni hotel sprejeti nobenega denarja, pač je pa prosil, naj 11111 namesto
lo rojstev, bo dala špansko I je last American Presidents* vlada znatno podporo revnim Lines.
mladim ljudem, ki se žele po- j Paniik bo odplul iz Šangha-ročiti; družine, ki imajo obilo (ja 2C>. februarja. Med potniki otrok, bodo pa dobile posebne i bo seveda največ žena in otrok nagrade.	ameriških državljanov.
Tudi angleška vlada je naročila svojim državljanom, naj za puste omenjen jena mesta. Iz-
Takih šolarjev je malo
V neki šoli v Bavonne, N..I., ,	„ - , , , , ______, _______„ nova navzočnost neobhodno
ja in Holandska. Macuoka je dalje rekel, da morajo zapadne države slednjič priti do prepričanja, da morajo Japonci in drugi az"jski narodi imeti kako zemljo, na kateri bi mogli naseliti svoje odvisno prebivalstvo in da so za* to najbolj prmerni otoki Oceanije, ker še niso razviti in tudi ne preveč obljudeni.
Glede odstopa nekaterih o-tokov se je Japonska že pričela pogajati s Holandsko ob času, ko je Japonska izstopila iz Lige narodov* leta 1933 in sicer zaradi Mandžurije. Macuo-
ske pravice.	i k,a /udi reke1' />e vJapon-
5. Nemčija se ne boji, da bi ' ** 0 razpravljala ze mno-
Anglija rpadla na evropsko PreJ 8 predsednikom W00-celino in NemiSga se bo boje-
.. ,	r. . .. denarnega deleža dajo očetove
pno opravljate Nova Zeland.- knjige listine.
je vsako leto manj učenčev. Mestni očetje so sklenili šolo zapreti, šolsko poslopje p.i preurediti v mestno hišo. To je šolarje oziroma njihove stari-še tako razburilo, da so vpri-zorili javno demonstracijo. Pred šolo se je zbralo prejšnji teden kakšnih dvajset šolarjev, ki so nosili velike plakate z napisi: — Ne zaprite šole! Mi tega ne dovolimo. Boj-1 kotirajte trgovce na Bron« wayu, ki nam hočejo šolo zapreti !
Učenci naj bodo potolaženi, da junija meseca šole ne bodo podrli. Kaj se bo s šolskim poslopjem med počitnicami zgodilo, jiin pa ne bo dosti mar.
i vzeti so le slučaji, kjer je njihova na pot robna.
PRISELJEVANJE V KANADO
ga, kar bo stor.la Amerika v prvih treh letih po sklenitvi miru, bo odvisen uadaljni razvoj svetovne zgodovine. Upam. da bomo doživeli čas, ko na svetu ne bo treba nikomur več st radati.
Iz njegovega govora je bilo razvidno, da v polni meri« odobrava administracijsko predlogo glede najobsežnejše pomoči Angliji.
— (e bomo imeli dovolj ča-za oboroževanje, — je poudaril, — se nam ne bo posreči-
žovam mogoče, — je rekel Wallace, — dobavljati Angliji potreben materijal in municijo. Nemški vojni stroj se od dne do dne izrablja, dočim se Anglija z našo pomočjo od dne do dne krepi. Porast našo produkcije bo določila dan nemškega poraza.
O onih, ki domnevajo, da bi se dalo ž-veti na svetu, ki bi ga kontroliral nemški nacizem, je dejal Wallace, da ne vedo, kaj govore. V takem svetu bi imeli trojno izbero : polo odbiti vsak vojaški napad.I.stati bi morali sužnji ali bor-liesno pa dvom"m, da bi se mo-iei, ali bi se pa morali' prelevi-gli uspešno ustavljati gos?po- ti v nacije.
Hoover bo najel 700 posebnih agentov
Edgar Hoover, ravnatelj zvezne preiskovalne službe, je prosil kongres, naj mu dovoli najeti sedemsto posebnih agentov za zaščito obrambnega programa proti špijonom in sabo-terjem. Rekel je, da so tovarne, ki izdelujejo vladna naročila ddbro zavarovane. Za 700 novih agentov bi moral kongres dovoliti do 30. junija 970 tisoč dolarjev.
Suner o svetovnem položaju
drowom Wilsonom kmalu nato, ko so Združene države stopile v svetovno vojno.
vala z Anglijo, pa naj bo v Evropi, ali pa v Sredozemlju. _
6. Zveza Nemčije z Italijo je^ nerazdmiljiva, četudi je Ita- Blaznikove Pratike in Sloven
1 Pod predsedstvom generala F ran c* sco Franca se je vršilo v Madridu ministrsko posveto-
Škofija v Honolulu
Papež Pij XII. je s posebnim razglasom vstanovil v Honolulu na Havajskem otočju novo škofijo, ki bo podrejena nad-škofiji v S»« Francisco, Cal.
Poveljnik Ameriške legije pri kralju
Angleški kralj Jurij je sprejel v Buckinhamski palači v avdienci Milo Wamerja, narodnega poveljnika Ameriške legije. Ž njim se je več kot pol ure prijateljsko pogovarjal.
Iz Ottawe poročajo, da se je h»ta 1!>40 pr,'selilo v Kanado 2<> odstotkov več ameriških državljanov kakor pa leta 1939. i Soglasno s statistikami kanadskega naselniškega urada, sc je lani za stalno priselilo v Kanado 7134 Amerikancev, leta 1939 pa le 5649.
Tudi število tistih Kanadčanov, ki so se .izselili v Združene države in so se zdaj vrnili v Kanado, se je povečalo. Lani jih je bilo 4990, leto prej pa 4610.
Kanadska naselnlška oblast opozarja na dejstvo, da morejo dobiti takozvani non-imigramt vizum tisti ameriški državljani, ki pridejo v Kanado z namenom, da vstopijo v armado, mornarico ali v zračno silo. j Siplosno priseljevanje v Kanado se je pa zelo znižalo.
Leta 1939 je dos-pelo v Kanado 16,994 priseljencev, lani pa samo 11,324.
Vzrok tega nazadovanja je seveda vojna in pa strožji na-selniški predpisi.
Mogoče pa ni bil Krivicki?
Z zadevo se je začel baviti Diesov odbor. — Senator dvomi, da bi bilo truplo, ki so ga našli v washingtonskem hotelu, truplu bivšega ruskega tajnega agenta.
Rekordno leto amer. produkcije
Soglasno s poročilom trgo-
Iz Allendale, N. J., poročajo, da se bo po ztrdilu republikanskega kongresnika Tho-masa, začel Diesov odbor, ki preiskuje neameriške delavno.
Ameriški letalec usmrčen v Kanadi
30 milj zapadno od Winni-
lija "doživela v sedanji vojnijsko - Amerikanci Koledar za hujše daae, kot pa Nemčija'* in leto 1941, lahko dobite pri za-|litičnem o*>e boste premagali svojega stopniku "Glasa Naroda", v ni smelo objaviti podrobnosti skupnega sovražnika.	j Vam naselbini. Ako jih nima, poročila in sklepov ministrske
Smešno je govoriti o po- ibo jih naročil za Vas.	konference. Da se dvigne števi-
Nadaljni Amerikanci zapuščajo Daljni Iztok
Uslužbenci paroibrod n i h vanje, in ob tej priliki je vna- družb v Sanghaju sodijo, da se ,pega, Manitoba, se je razbil ve-nji minister Ramon Serrano bo vsled najnovejšega opozo- liki kanadski bombnik, na ka-Suner poročal o svetovno-po- rila ameriške vlade odpeljalo tereni sta bila pilot A. E. Re-položaju. Časopisje; iž Manile, Hong Konga in gimbal in inštruktor Q. Chace.
Šanghaja nad tisoč Apierikan- Oba sta bila na mestu' nsmree-cev. Odpotovali bodo s parni- na. Kaj je povzročilo nesreče, kom "President Coolidge", ki se zaenkrat še ni da lo dognati.
vinskega tajnika Jesse Jonesa sti> baviti z zelo kočljivo zade-je dosegla ameriška produkci-!vo- Thomas, ki je sam član od-ja v letu 1940 rekord. Zato so bor», pravi, da so se razširile seveda v prvi vrsti poskrbela govorice, da truplo, ki so ga vojna naroč la, katerim so po- nedavno našli v nekem wash-d jetniki posvetili vso pozor- jingtonskem hotelu, skoro goto-nost. Tovarne so imele (in i- «vo ni bilo truplo Walterja G. majo tudi še zdaj) dvojno na- Kri«vickega, nekdanjega agen-logo: izvrševati naročila za ta nu»ke tajne policije. Naloga
Ameriko in za Anglijo. Kovin- Diesovega odbora bo dognati, ska industrija je zavzemala se- koHko je remcc v teh	j.
veda pr\ro mesto.	'cah
Ladjedelnice so producirale 86 odstotkov več kakor letaj Thomas je rekel časnikar-1937; jeklarne .so producirale jeni, da je bila policija precej 7 odstotkov več kot v rekordnem letu 1929; produkcija to-
pilnic in livarn se je poveča1.! za 60 odstotkov nad produk cijo leta 1929.
Argentinsko meso za Anglijo
Argentinsko poljedelsko ministrstvo je sklenilo z Anglijo pogodbo, da ji bo do 31. avgusta poslala 540 tisoč ton govejega mesa, 30 tisoč ton janje-,tine in 10 ti^oc ton svinjine,
brezbrižna glede te zadeve ter da 11a podlagi dobljenih dokazov nikakor ni mogoče trditi, da se je Krivicky sam usmrtil oz roma postal žrtev zarotnikov.
Thomas si je v mrtvašnici o-gledal truplo, pa je še danes v dvomih, če gre v tem slučaju za Kriviekega ali ne.
Policija tudi ni neovrgljivo dokazala, da se je dotičnik sam usmrtil. _ J.; -- _..^
•'GLAS H ABOD A"-New York
Tuedday, February 25, 1941
VSIANOVLJEN L. 1893
GLAS NAHODA"
(TOICR OF m
by SUvaafte PihlMii Cip—y, (▲ Corporation). >1 Lmp*ul, Sec. — Place of business of tbs itioa ud addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X.
48th Year
-Glas Its roda" Is tssaed every day except Saturdays, Sunday* sad Holidays.
Mihw«riprion faarl? $«.—. Advertisement on Agreement.
f t - In.) veljs Ust ss Ameriko In Kanado 96.— ; sa pol leta 93.— ; «« ■ ' • 91 JO. 2a	York as celo leto 97.—; ss pol lets 93.50
Za tansesHMo aa cel« leto 97.- ; ss pol leta 93-50.
■mm Naroda" (shaja vsaki dan Isvsemil sobot, nedelj In praznikov.
\ - N %K«I»V" 91« WEST 18tb STREET. NEW YORK, N.
CHelsea 9—1942
i ••
Iz Jugoslavije
PROTI NEZAPOSLENOSTI
Kongresnik Jerry Voorhis iz t-alifomije predlaga ustanovitev komisije, ki bi se bavila s problemi nezaposlenosti ter proučila možnost novimi gospodarskega reda.
Skoro istočasno je senator Robert F. Wagner predlagal slično komisijo. Wagner ni omenil podrobnosti, dejal je pa, da ae s VoorhUom povsem strinja ter da je pripravljen ž njim v tem pogledu vedno sodelovati.
Voorhisovemu sklepu je dala povod konferenca, ki se je lani vršila v zveznem glavnem mestu. Člani konference so zborovali vsak ponedeljek, in med njimi ni bilo nič manj kot seatdeset kongresnikov. Zastopani so bili proteza nt je, katoličani in Zidje.
Konferenca je prosila predsednika Roosevelta, naj ime nuje poseben odbor, ki se bo bavil z zadevami nezaposlenosti.
Voditelji posameznih skupin so »c pa pozneje prepričali, da so porajajoča se vprašanja tako težavna in tako da-'-Vosežna, da bi bilo dosti bolje ^ustanoviti stalno komisijo.
Voorhis se je z vso vnemo posvetil tej nalogi, ker jo je iat.al za eno najvažnejših sedanjega časa.
Po v< ."tedenskem razmišljanju je priporočil ustanovite 1 i sije, ki bi imela štiriindvajset članov in sicer po tri iz vsakem i naslednjih skupin: senata, poslanske zbornice, vla-<!e, konsumnih zadrug, privatnih podjetnikov, delav. organizacij in cerkva.
Wagner je predlagal le dvanajst članov. Na njuno prošnjo naj bi imenoval člane predsednik Združenih držav.
Naloga komisije bi bila, sestaviti program za trajno odpravo nezaposlenosti v Združenih državah.
Ta program se ne bo zadovoljil z zakonodajnimi predlogi. Trdba bo pač razviti načrte, da bodo k odpravi nezaposlenih po svojih močeh prispevale trgovina, industrija, banke, dela vat vo, poljedelstvo, odjemalci in druge skupine.
Značilno je, da niso bili znani Wagnerju Voorhisovi nameni, Wagnerjevi pa Voorhisu ne. Oba sta pa skoro istega dne zaključila svoje priprave, in poročila, ki sta jih podala o tem, »o bila v bistvu povtteni enaka.
— Naž narodno-obramlmi program, — je rekel Voorhis, — bo samo začasno rešil problem nezaposlenosti, |»oleg tega pa utegne postati še nevaren, če bo zazibal v spanje pozornost, katero bi morali posvečati tudi nekaterim drugim zadevam, ne pa samo narodni obrambi. V tej svetovni borbi mora naša demokracija dokazati, da je Los vsem svojim nalogam.
Senator Wagner je pa dejal: — Ta narodni program oboroževanja bo seveda dokazal, da mu je mogoče ustvariti masno porabo, ki je nekakšna posledica masne produkcije. l*o zavrsenju programa bo pa potrebna izravnava, ki bo pa tako strašno težavna, da moramo o tem že danes pazno razmišljati. ,
Oba predloga sta bila izročena pristojnim rf>orničnim odborom v presojo. V kongresu nista našla dosti odmeva, pa tudi javnost je bila precej brezbrižna napram njima.
Zaenkrat je pač javno zanimanje vse drugam osredotočeno.
Blagajnik je izplačal namesto
100 bankovcev za 500 din ' 100 tisočakov.
, 'Uradnik s reškega sodišča v Nibcnikii, Ljubo Manojlovič je dvignil na blagajni nekega u-rada denar za plačo uradnikov in druge izdatke. Ko je razdelil denar, mu je še ostalo 50,000 din. Kmaln potem se je oglasil pri blagajniku, ki mu je izplačal 50.000 din preveč in mu v šali dejal, da ga izknša. Včeraj ste mi izplačali 200 din prenfn-jlo, prosim, da mi izplačate še teh 200 din. ker sem revež. Blagajnik >e je tega branil, češ, da mora vsaka stranka prešteti denar na blagajni in da mu "bo škodo povrnil le. če se bo pri akontaciji blagajne izkazalo, da ima prebitek. Manojlovič je pa odgovoril nato, da mu vrača 50.000 din brez revizije blagajne. Izkazalo se. da je blagajnik izplača' Mannjloviču namesto 100 bankovcev po 500 din, tisočake.
V vročici si je razparal trebuh.
V vasi Grietinicu pri Vara ž dinu si je mladi kmet Pavel Zivčec ponoči v vročici razparal trebuh z nožen*. Vstal je, ne da bi <e zavedal, in po.srra.biI nož, a ko so domači to opazili, je bilo že prepozno. Tudi zdravnik ni mogel več pomagati.
v Jugoslaviji, ki drži čez Savo in je dolg 240 m« Zanj so porabili 11,000 kub. metrov armiranega betona, samo za spodnji ustroj. Po proračunu 'bi stavbni stioški znašali 27 milijonov din, toda med tem se je gradivo podražilo, tako da velja ta most nad 30 milijonov din.
Most je železna 'konstrukcija, ki telita 822,000 kg in jo je iz-ibrata
delala tovarna Krupp v
čiji.
Nem-
Nevarnega ženitnega sleparja
GEORGE L. BEOZICH UMRL.
'Dne 9. februarja liMl je v Chilcagu. 111. naglo umrl George L. Brozich, bivši glavni tajnik bivše Jugoslovanske Katoliške Jednote (danes Anieri£>ke Bratske Zveze) in drugače znana o-sebnost mie<l ameriškimi Slovenci. Star je bil 60 let in doma od Vinice v Beli Krajini, v Ameriko je pa p ritki kot 10 letni dečko z materjo in sevtro leta 1890, torej je bil tukaj okrog 50 let. V CSiicagu zapušča sina in dve hčeri, v Minnesoti pa Njegov tast Anton Hor-
vat je umrl zadnji mesec.
{Jeor.^- Tj. Brczieh je bil nekoč odlična oseba. Kot gl. tajnik in glavni blagajnik JSKJ, (bankir na Elyju, Minn., in ne-sta zadnji čas iskali hrvatska	tanJcajšji župan, je
in slovenska policija. O tem'1,živaJ Pml 20 ,t?ti ugled po l>oročajo iz Šitienika. Pred me sc<ei je bil v
l i
Peter
POLITIK — III. -
Gospod i ii Ivica Pezdič se je z levico oprijel bare, desnico je pa položil'na srce in se na-lahko priklonil.
Razen bartenderja in dveh slučajnih gostov ni bilo v salonu nikogar.
Toda gospodin Ivica Pezdič ni videl navzočih. Ni videl niti bare, niti skoro do stropa sega jočega kupa steklenic.
Njegove zmedene oči so zrle v nekakšni megli pred seboj dvorano, polno slavnega občin
vino; dvetonske boinibe padajo na človeška bivališča, torpedi-rani parnfiki se potapljajo v morje — moja žena pa — saj skoro ni mogoče verjeti, go-«l>oda slavna, moja žena pa išče metlo in ko jo dobi, začne stanovanje .pometati, ne meneč se za svetovno žaloigro, kakršne še ne pomni zgodovina človeštva...
— Države se majejo v svojih temeljih, kraljestva in car-stva se rušijo, iz milijonarjev
MWtnak, ki se je izdajal za trgovskega potnika. V Sibeniku je našel zaročenko, ki ga je vzdrževala. Nekega dne je izginil. Nato se je dognalo, da je iirg I tudi drugod zaročenke.
,	.	°	-----— -- ■ "-'J", ii "1<1IJ<JJ1<II K'\
..... . .. . - ,. : ,htvi!> m gospodin Ivica Poal.č postajajo berači — moja >e,,•. btu-n^a n. fmam-nesa dijaka.,se je smatral poznanega, da j Mare? stare noffaviee krpa
i 1 m/lel/iikt 4	• •	v •	,	'
m je nesrečni ca prepričana, da vrši koristno in produktivno delo . . .
■n	icu lin—	1-1 .	"	| **	auugu, UČI
Sibeniku neki B.i1 rctl n'kro^ lo ,otl so 1° pa po-!pred tem silnim ljudskim tri-
_ • • . i • i	i df»l V vrto«rln vo	nel-n 1------ 1____ •__________i i v
dal v vrtoglave gospodarske w|xkulacije (gradil je letovišča v Minnesoti), katere so era kmalu spravile na kant; zapravil je vse .svoje imetje — okroff $50.000 — zapravil je
ki jim je obetal ženitev. V fft/Vl	Slovenskega zave
Ivani>čgradu pa je pu'-til
zeno
in tr{ otroke v največ ii bedi. Z<laj so dognali, da je bil Branko Mastnak že obsojen v Mariboru na dve leti ječe in kazen prestaja v mariborski kaznilnici.
' Roparski umor na otoku Krku.
tiSfta čigar blagajnik je bil in zapravil je denar mnogih drugih ljudi, ki so mu zaupali posojila. Skratka: izgoibil je vse ptrenuoženje, čast in častilce.
Zadnjih 10 let je živel v Olii-eagu, preživljajoč se z obskur-nimi deli in pozab!jen od vseh — razen od svojih upnikov.
bunalom javno obtoži svojo u-bogo ženo.
— Gosj>oda slavna, — je začel s- tresočim glasom, kakršen je lasten izključno le jugoslovanskim govornikom,— gospoda slavna, dovolite mi par	. besed o dveh mednarodnih fak- letja veUavna i
ija silen' Pos*aJaj° preko
Oplenjen mrlič
Neslavno '-o neznani zločinci umorili posestnico Marijo Bo-| zanič v Virbniku, na otoku Krku in izropali njeno stanovanje.
Lani je trairično končal bivši župan Koprivnice na Hrvatskem, prof. Anton Ključka. Peljal se jo z gasilskim avtomobilom iz Kri že ve v v Koprivnico, ko >e je avto nenadno prevrnil in je prof. Ključka obležal na mrestu mrtev. Dva njegova sopotnika sta bila nevarno ranjena. Pozneje so ugotovili, da jo l>il prof. Kl.fučka mrtev oropan.1 T^rhiili so nekatrri predmeti Oba sta hitela domov po orožje.
Roparji so vdrli v lii.šo skozi ttimfnik. Orožniki «<0 takoj začeli preiskovati in so že zaprli nikaj sramdjivih oseb.
Z lastno smrtjo rešila moža.
V Kovačiji h pri Kninu je bila s samokresom, ustreljena žena Nika Gjuliča. Niko se .je v krčmi spri z Ilijo Gjuličem.
ki jili je imel < seboj in več kakor 10.000 din gotovine. Hijeno v človeški po<lol»i so orožniki začeli vneto iskati in so nekatere osumljence že zaprli.
Vendar se uspehi preiskave držijo tajno.
Eden največjih mostov v državi gotov.
V Bosanski Gradiški so postavili enega največjih mostov
da l »i med sel>oj obračunala.
Ko je šel Niko s puško proti hiši Ilije, ga je žena skušala odvrniti, končno je pa šla ž n;imi. Ko je bil Niko pred hišo Ilij«4* j«* >to]»il iz hiše Ilija, s sa-mokresom v roki in ga je nameril proti Niku. Da bi obranila svojega moža, je žena stolni a preden j. Strel je zadel ženo, ki se je mrtva zgrudila na tla. .
POVSEM ENOSTAVNO ...
Naciji se skušajo n« vse mogoče načine preskrbeti živežem in drugim vsakdanjimi potrebščinami.
V ta namen podjarmljajo narode, jih izrapajo ter jih izroče stradanju in pomanjkanju. Dogodki zadnjih dveli let nam dovolj zgovorno prk'ajo o tem.
Na Danskem m> poklali skoro vso živino ter prepeljali m«*o v Nemč'jo. Na Holandskem so pobrali vs*e zaloge 111a-£'"ob in olja; zasedeno Francijo so obrali do skrajnosti.
Znač:lna je naslednja odredba, ki jo je izdal nacijski komisar za Holandsko: — Ne niške oblasti s-mejo zaplenit: vse premoženje vsakemu Holandcu, ki je kdaj nasprotoval Netnccm, ki nasprotuje Nemcem, ali se pa da o njem domnevati, da bo nasprotoval Nemcem.
Na podlagi takih odredb, je mogoče naeijem oropati vsakega Holandca vsega, kar ima.
t> tudi Holandec Nemcem ne nasprotuje in jim ni na-oval, jim utegne nekoč pozneje nasprotovati. Zato pa d ne« po njem!
JUŽNI <3U HAD BUENOS . AIRESOM.
V Buenos Aires so preti kratkim opazovali lep naravni pojav, ki ga je na južni polobli 'drugače zelo redko videti. Proti pol tretji sjatrtj so zagledali Ba jugu svetel ognjeni rdeč sij. Kožni dbfeaki up se pobarvali fjurpumo in so zadobili potem oranžno barvo. Pojav je tra-, Peter Puig, zna-je ravnatelj ob«er-l* Plata in je označil
ta pojav kot ju-žni sij, ki je podoben severnemu siju.
LEPA PRILOŽNOST
V starem kraju imam dobiti ameriških 300 dolarjev. Ako želi kdo v starem kraju kako denarno zadevo urediti, naj se obrne na mene in se bova dogovorila, kako se naj zadeva resi. — FRANK CASH, Box 413, Mt Pleasant, Pa.
(3x)
Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
NatlaaOi in zalotili J. _Vm Makers« prariee prfabiis*.
torjih, med katerima zija prepad in ju ni mogoče izenačiti. Ta dva faktorja sta svetovni politični položaj in moja nesrečna žena Mare, nevredna hči mojega dobrega prijatelja, pokojnega Josipa Vrtavice iz Dugega sel a v t učni naši Hrvatski.
— Milijoni hrabrili borcev u-niirajo na bojiščih in pretakajo zadnjo kapljo krvi za donio-
— Fašizem, nacizem in komunizem butajo z neizmerno silo ob zadnje os-tanke civilizacije, načela, ki so bila tisoč-in uvaževana, noči smešna;
Ako še nimate Blaznikove Pratike za leto 1941, imate se priliko jo dobiti. Letos smo naročili dovolj veliko zalogo, da zadostimo povprečnemu vprašanju po tej knjigi. Srečni smo bili, da smo prejeli celotno na-ročbo iz starega kraja. — Zatorej, ako še nimate Pratike, naročite jo še danes, ako jo želite. Cena je 25 centov. — Svo-to lahko pošljite v gotovini, dobro zavito v zalepki ali ako bivate v Združenih državah, se lahko poslužite znamk po 2 oziroma po 3 cente. — Naročila pošljite na KNJIGARNO "GLAiS NARODA", 216 W. 18tli Street, New York City.
vsepovsod se ustanavlja nov red in se porajajo nove ideje —moja žena Mare pa krompir lupi in korenje strže, le pomislite, gospoda slavna — korenje in krompir!
—	Milijoni umirajo lakote, nesrečna deca dviguje svoje mršave ročice k obupanim 111a-tei •am, govedine in svinjine 11» več dobiti, prebivalstvo velemest se hrani s pasjim, mačjim in podganjim mesom, neizmer-
_________ na beda, kamorkoli se človek
■ozre — moja žena — pa saj to
Lahi morajo iz Albanije!l,i iena ~ to Je brezčutna zver
I v pravem pomenu besede — Nek zastopnik grške vlade je j moja žena pa gre trikrat na
teden kupit za deset centov le bervuršt. Milijoni umirajo lakote, moja žena se pa za večerjo z lebervurštom masti f Kje si civilizacija, kje si kultura? Ali ti res že zadnja ur-j bije
—	Mednarodne pogodbe so brez vsake veljave in brez vsakega pomena; državniki in diplomati jih teptajo v blato in prah. Dogovor velja edinole, če je z inorilnim orožjem podkrepljen; svečana obljuba je piš vetra, ki se izgubi v daljavi. Moja žena, nesrečna moja Mare, pa stopi predme in reče povsem mirno:— Prosim te,
rekel, da so Grki v štirih mese-cis vjeli 20,000 Lahov in da se prej ne bodo nehali bojevati, dokler ni iz Albanije pognan zadnji Italjan.
Navzlic temu, da preti (irski velika nevarnost, da jo bodo napadli tudi Nemci' skozi Bolgarsko, se Grki ne bodo podali, temveč se bodo borili še dalje, dokler Italjani niso pregnani iz Albanije.
"'Mussolini je navedel za vzrok za italjanski vpad 11a Grško." je rekel vladni zastopnik, 44 ker se Grška ni odpovedala angleški jamščini. Mussolini je tudi
do Italjanov. Mi pa ne sovra žimo, temveč se samo 'branimo in se ne bomo nehali .bojevati, dokler niso vsi Italjani pregnani iz Albanije. Ostati hočemo vobodni!
DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo in italijo
100	DIN
209	DIN.
3M	DIN.
5M	DIN.
1N9	DIN. ..
2000	DIN. ..
5000	DIN. ..
V LIRAH
V DINARJIH
50	LIR
100	LIK
200	LIR
300	LIR
500	LIR
1000	LIR
2000	LIR
$ 2.85 t 186
9 9.20
$13.50 $2L75 $43.00 $86.00
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnili pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDEB, za kar je treba posebej plačati
VaM rawer v Evropi ni atfcoC* i Jncoslirijo 1» Italijo nakazati denarja, r DOLARJIH, leave* mbm ▼ dinarju m. liftah. lata vdja kodi aa tm druse w
SLOVENK PUBLISHING CO.
:: : fc OTNllKt ODDILIK t 216 West 18th Strati, Hew York
je tudi rekel, da so T,.	1 • t • i- • •
, . ~ v	.	1 1 Ivica, poglej, Ivica, ali 1111 m
Grki prežeti sovražnega duha 1 1 j - 1 n , < , t* i-	krilo zadaj nekoliko prekrat-
do Italjanov. Mi pa ne sovra-, j	J	1
—	Vprašam vas, gospoda slavna, vprašam vas kakor brat brata, ali je to parlamentarno? Ali spada vprašanje o predolgem ali prekratkem krilu v svetovno-političen položaj ? Ne, ne spada, tako mi Boga i Majke Bistričke!
—	In sinoči, — je zaključeval gospodin Ivica Pezdič z jokavim glasom svoj govor, — je moja nesrečna žena že v postelji ležala, ko sem ji začel predočevati usodne posledice strašnega klanja. Qvet narodov umira na bojišču, junaške mladeniče in krepke može kosi smrt v Obliki krogel, plinov in granat, doma so pa ostale samo žene z otroci. Krepke žene in mladenke, -polne življenja. Kakšno bo potomstvo, če se bo ta bujna življenska sila, pokoreč s>e neizprosnim natnr-nim zakonom, začela pajdašitt z mladoletniki, pohabljenci in starci? Narod potrebuje zdravega in čvrstega naraščaja, kaj ne, mila moja Maro? — Tako sem ji govoril in dokazoval, o-na je pa neznansko za-zdehala in se obrnila k zidn rekoč: — Si že opravil, *Iviea, kar na kaue lezi in sladko zaspi- — Tako mi je rekla nesrečna moja žena, da bi jo vrag! Vprašam vas, go<»poda slavna ali je to parlamentarno...?
(Konec.)

, : ' - ■ . :•»
LAS KABOD'A"-New Yorl
Tuesday, February 25, 1941
VSTANOYEJEN L.
HKL OA PEK :
Pohlep
'Obtoženec, vatanite!" je re-|vo jiolje, nef Zakaj bi ga ne prccWdnvk ModUča. "To-isme1! prodati?" obtožnica navaja, da ste; Obtoženi Vondraček je oči-[li svojima ta>ta Pran. Le- ta joče pogledal predsednika, o; pri zasliševanju »te pri- "Vidite, poleg tistega polja i. da >te ga z namenom, da imam krpo krompirja," je po-
ubijcte, udarili trikrat po
Ivi. No, torej se čutite krili*
(trgani možičvk se je zga-in nekaj zamrmral: 11 Ne,'' je »pravil iz st^be. 'Ste ga ubili!"
"Da."
14 To rej m* čutiti* kriveipit" Ne,f
PreiVednik 0odi«ea je invel Igelsko |H)trpežljivost. <4'Po-ejte, Vondraček," je rekel, Kvedeli sn»o, da ste ga nekoč >tel i zastrupiti: v kavo ste ntu n stili ntfvnico. .To to res?" 4Ma."
*1 las tega *e vidi. «la ste mu k dalje časa stregli i>o življe-f.fu. Ste me razumeli iMJc^iček je potegi i los sapo in brezmočno skomig-il z rameni "Bilo je zaradi letolje," .;e zaječi ja!. "Prodal l<» deteljo, čeprav sem mu re-:<'l: * :Oča, pustit«' deteljo, kli-il bom zajce/'
44 Počakajte," ga je prekinil predsobi i k sodišča. " Je bila ilete ia val>a ali njegova?"
**Njegova." je zamrmral ob-Itoženec "Toda čemu bo n.j*'-Inru deiolja? R**kel sem mu: <*ča, pittite mri vsaj to |K)lje. I kjer imate deteljo, ampak on ic rekel, ko uutronn, ga dobi
jasnjeval. "Kupil sem jo zato, da bi jo nekoč združil s tistim poljem, a on je rekel, kaj naeni mar tisti t\»j košček, jaz bom svojega prodal Joudalu."
4'Živeli ste torej v prepiru," je pomagal predsednik.
44No, da," je pritrdil Von-draček mračno. i'Zaradi koze."
*Oit je molzel miojo kozo. Rt ke! sem m|u- oča. pustite kozo. ali pa nam dajte tisti trav-niček poleg potoka. Toda on je dal tisti travni-ček v najem."
"Kaj- pa je storil z denar jem T" je vprašal eden izmed porotnikov.
'"Kaj naj bi storiti," je rekel-obtoženi c mračno. "Spravil skozi ka je v skrinjo. Ko imiTem, ara dobite, ,ie rekel. Ampak on ni hotel umreti. Bilo mu je že proiko -edenadeset let."
"'Vi pravite torej, da jo bil teh prepirov kriv vaš tast?"
144Bil." je rokol Vondračok. obotavljajo se. "Nič ni hotel dati. Dokler sem živ. je pravil, bom gospodaril jaz in a-mt»n. Tn jaz sem mu rekel, oča, če bi .kupili kravo, potem bi zo-ral tisto polje in bi ga no bilo treba prodati. Ampak on jo
brez krave. Kje pa naj vzamem gnoj?"
*4Obtoženec." mu je segel v besedo državni tožilec, "ne gre nam za kravo, marveč za človeško življenje. Zakaj ste ubili svojega tasta?"
".Zaradi tistega polja."
144To ni noben odlgovor."
*4Hotel je to polje prodati".
4'Toda denar bi vam po nje-govii smrti vendarle ostal."
"Ja, ampak on ni hotel u m ret l," je rekel Vondraček jezno. Milosti vi gospod, če bi bil umrl, kakor je treba, jaz bi mn nikoli ne storil nič žale-ga. O tem lahko priča vsa vas. Tntel sem ga rad kot lastnega očeta, ali no?" jo rekel obr-nivši se k publiki. V avditoriju, kjer je sedelo pol vasi. jo v soglasje zašumolo. .
"'Da." se je oglasil važno Dredsedmik. "In zato ste ga hoteli zastrupiti, ali no?"
"Zastrupili," je zamramral Obtoženec. "Ne smel bi prodati tiste deteljo. Milosti vi gospod, vsakdo vam lahko dokaže, da mora ostati detelja doma. To ni irtt>]KklarstTo, ali ne?"
V avditoriju so v soglasje, zamrmral i.
""Obrnite se k meni, obtoženec," je vzkliknil predsednik. "Ali pa dam dvorano izprazniti. Povejte nam, kako se je zločin zgostil."
"No," je začel nekanu negotovo Vondračok. "Bilo v ne-
Pošiljatve živega za vojne; ujetnike- potom Rdečega križa
rekel, ko unnrem. pa si km>it» Mprka. to"io m oja žen; i T pa sto- 1 n v'\ <|vo Wavi, jaz p« bo*njdeljo hl vidol S(M11, kako zopet ri ž njim kar hočeš, ti lakota 'ta f*va* lwsrek P™1"'1	|govori s tistim JaudaJom. Oea,
lačna "	1	sem nrti »*ekel, tistega polja ne
w4Zato sto ga hoteli zasmt-l 'poslušajte. Vondračok," je	prodati. Ali on jo rekel.
rekel prods;dnik ostro, "ali ga ni-ie ubili zaradi tistega denarja v skrinji?"
prti?"
*'\To j«."
l"Zato, ker vas io zmerjal?" 144No. Bik. jo zaradi polja.
"'Ta je bil za kravo," je re-Rekel jo. da bo po1>« prodal."|kel Vondračok trmasto. "Ra-•".Ali človek," je vzkliknil (čunali smo, da bo. ko umre, za 7»rod>vdnik, "saj je bil«o njego-.kravo. Taka koča ne morebiti
f
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
Koledar 1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing
^mm	ll H' t* "..>'
1111 Company
216 W. lStfc Street New York, N. Y.
Cena 50c
PO*«.*
Posebna priloga:
IVtje
UCTA »14.; DANJO VOJNO
A
EVIOTA
L IfS
NAROČITE GA AE DANES •
Koledar za 1. 1941, Veli-ca L 1M1, in Priročni At-. r). — vb* skupaj £L» |
saj ves. kako, ravno tebe bom vprašal, ti opekar ti! Pa so»m si roke'1, da jo že zadnji čas. In šel sem sekati drva."
"Ali je bila to tale sekira?"
"Ja."
•"Zvečer sem rekel ženi: pojdi k teti in otroke vzemi s seboj. Ona je takoj pričela jokati. Ne jokaj, sem ji rekel, bom se potpreje govoril ž ujm. Tn 011 je prišel v drvarnico in rekel, tole je moja sekira, daj jo sem! In jaz sem mu rekel, da je on molze! irtojo kozo! Nato mi jo hotel sekiro izviti. Pa sem usekal po njem."
"Zakaj?"
"Zaradi polja!"
"In zakaj ste ga trikrat udarili?"
Vondračok je skomignil z rameni. "To je že tako. Mlilo-stivl gosipod, naših eden je navajen težkega dela."
"In?"
"In nato sem šel ležat." "'Ste -zaspali?" •"Ne. Računal	koliko
bo stala krava, in da bom travnik zaononjal za tisti košček ob ces*ti. Potem bo takole vse skupaj "
"Tn vest vas ni pekla?" "No. Peklo me je, da tista polja niiso skupaj In mora se napraviti hlev za kravo, kar bo prav tako stalo nekaj stotakov. Vidite, on, tast ni niti voza ni več imel. Jaz senv mu rekel: oča, bog naj vam odpotsti grehe antp.ak tole pa ros ni nobeno gospodarstvo. Tisti dve polji hočem imeti skupaj, to že čnt zahteva."
MA za stareara človeika niste imeli č«ta?" je zagrmel predsednik.
"4Ko pa je hotel tEsti kos pro dati Joiudalu," je za jecljal obtoženec.
"ITibili ste ga torej zaradi pohlepnosti!"
■".Ni res," se je vneto branil Vondraček. "Bilo je zaradi polja! č*e bi pri-šla polja skupaj ..."
"'Se čutite krivega?"
"Ne,"
Bdeči križ je aranžiral način za posivjatev živeža v individualnih paketih ujetnikom na o-boh straneh. Prvi brodni tovor je bil že odposlan.
Ljudje, ki žel i.jo odpos-lati o-niote z živežem sorodnikom ali prijateljem, o katerih znajo, da so vojni ujetniki v Evropi — naj bodo ujeti od Angležev ali od Nemcev — morejo dobiti podrobne infornracijc pri vsaki podružnici Rdečega križa v tej deželi, kakor poroča ameriški Rdeči krrž.
Ifcdeči križ sprejema prispevke za pokritje stroškov, teh ži-vežnili pošil jate v. Vsak omot običajne velikosti, stane $2.20 vaga približno 11 funtov in vsebuje živež in cigarete.
IDosedaj je bil v operaciji o-mejen načfin pošiljanja živež-nih omotov in United States Parcel System je dostavljal take pakete poedinconi. Novi program, kakor Rdeči križ upa. bo standardiziral sistem pošilja tov v zmis'hi mednarodnih pogoefb in tako olajšal breame poštnega urada.
Novi način pošiljatve individualnih omotov s §trani poe-diinrh ]jošiljateljev poedinim ujetnikom, jo le del programa Rdečega križa za pomoč vojnimi ujetnikom, kakor vodstvo Rdečega križa naznanja. Dni-<stVo tudi namerava razdeljevati oH^irne količino onnotov v rednih presledkih za ujetnike britanske narodnosti in za veznih držav kot darilo ameriškega ljudstva. .
»Pomožna ladja "Cold llarr-Ibor", ki je odploila iz Ralt.i-mjore, Afti, začetkom februarja z živežem za nezasedeno Francijo in Špansko, jo tudi prevozila prvo posi'ljatev 5.000 paketov. Štiri tisoč teli paketov je dar Rdečoira križa in se bo enako razdelilo meri britansko. poljske francoske in bel-bij^ke ujetnike. Ostalih 1000
ZGODOVINSKI ROMANI
paketov ostane v Genovi, dokler ne pride naročilo s strani ameriških državljanov, med kake posebne ujetnike naj se razdeli oziroma kaki osebi naj se dostavijo. Kanadski Rdeči križ je tudi poslal 5000 pake tov ujetnikom z isto lad.jo za razdelitev potom Geneve.
(Rdeči križ naznanja, da more vsaka narodnostna sknipiua v Združenih državah prispeti k pošiljanju takih paketov za ujetnike svoje lastne narodnosti. Sedaj se dola za drugo po-šiljatev 5000 omotov, ki >e odpošljejo v Genevo potom Lizbone in se bodo na enak način 1 rawdelili. Pripravljajo so tu-1 di načrt.i za odpošiljanje oblačil ujetnikom.
iAko kdo hoče poslati paket poedineniHi n.jetniku, bo Rdeči križ dobil podpirano potrdilo od ujetnika samega in isto povrnil pošiljatelju v Ameriki potom vojno-ujetniiške pošte.
IZgomje naznanilo bo zanimalo naše Primorce, kajti mod vojnimi ujetniki je precej primorskih Slovencev.
SVETOVNOZf4ANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
-	-	, ■	" te
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
L in II. zvezek, broš. ... $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
ŽENSKE POSTAJAJO REDKEJŠE.
Pj neki >tatistiki iz Ktook-holma prebitek žensk v Evropi stalno nazaduje. Največji je ta prebitek danes šo v bivših baltsikih državah, kjer znatsa na Ijoti^kem 1139, na Estonskem UHO in v Litvi 1097 žen>k na 1000 moških. Podobno razmerje bo tudi v Rusiji, vendar pa se točnejše številko no dado dobiti.
iSledijo nato Portugalska 1096, Anglija 1088. Švica 1078. Francija 1071. Poljska 1061. ^fed ostalinii evropskimi državami šteje stara Nemčija 1058 žensk na 1000 moških, na koncu pa sta Švedska s 1018 in Holandska s 1013 žensk na 1000 moških.
Samo v dveh evropskih deže-
NAROCITE PRI:
3 1*1
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York lb
lah je nlanj žensk nego moških, in sicer v Bolgariji 990, in 11a Iivkem 952. Zaniin'mo je. da 11a ostalih celinah moški večinoma prevladujejo.
""Ubiti starega človeka, to vann seveda nič. ni?"
"Saj pravim, da jo bilo samo ziiradi polja," je vzkliknil Vondraček skoraj joka je. "To vendar ni umor! Jezusmarija, to mora vendar vsak razumeti! Milostivi gospod, saj je bilo v rodbini! Tujemu bi tega ne storil. Nikoli nu<em ničesar u-kradel, — le vpraša jte Vondra-oka — in oni so me sneli kakor Zločinca, kakor zločinca," je vtx1 ill oval Vondraček, dušeč se od žalosti.
"Ne, marveč kot morilca očeta," je rekel predsednik mračno. "Veste, Vondraček, da to kaznujemo s smrtjo?"
Vondraček je smrkal in se krivil. "Bilo je zaradi polja," je rekel udano; nato se je razprava vlekla dalje; priče, zagovorniki ....
Potem, ko so je porota podala k posvetu o Vondraokovi krivdi, je predsednik zamišljeno gledal skozi okno pisarne.
"'.V celoti je bilo nekaj precej slabo," je mlrmral votant. *4Niti državni tožfllec se ni bog-ve kako gnal za to, niti brani-telj ni mnogo govoril — Skratka jasen primer."'
Predsednik sodišča je vzdifti-nil. "Ja«en priirter," je rekel jn zamahnil z roko. "Poslužaj-C, gosipod kolega, ta človek se kiti tako malo krivega, kakor vi ali jaz. Zdi se mi, kakor bi moral Soditi mesarja -zato. ker
je ubil kravo, ali krta zato, ker dela krtine. (M o vek, včasih se mi je zdelo, kakor da to sploh ni naša stvar, razumete, vprašanje praviee ali zakona — fej!" se je oddahnil in slekcl talar. "Za trenotek se moram odpočiti od vsega tega. Veste, mislim, da ga porota oprosti; nesmiselno .je, ali morda ga o-prosti, ker . . . Nekaj vam po-vaan povem: s kmetov sem doma 111 ko je ta čl-ovek rekel, da hoče i»nueti pol ja skupaj, sem videl ta polja in eutil sem, če bi ga moral soditi — razumete, po nekem božjem zakonu -r- tedaj bi morali soditi tisti dve polji. Veste, kaj bi najraje storii? Najraje bi vstal, snel baret in rekel: Obtoženi Vondraček. v božjem imenu ker vpiije prelita ikri do neba, pose-je? tisti dve po'lji z blenom; z blenom in s trnjevim gTmfrčjem in do smrti boš imel pred očmi tisto ledino zavisti. — Rad bi vediefl, kaj bi k temu rekel državni tožileo. Gospod kolega, včasih bi moral soditi bog; vidite. on bi lahko naložil /tako strašno in veMko kazen. Soditi v božjem imenu — ali za to Fsmto prentejhni. — Kaj se je porota že odločila?"
Vsodiliujoč od nezadovoljstva je predsednik sodišča oblekel talar. "No, pa pojdimo. Pri-vedite poroto!"
Vihar prevrnil 12 vagonov.
N«.navadno hud vihar jo divjal li koncu decentfbra 1940 na odsekai železniške proge med postajali ia V rho v i 11 a —P1 ask "1, ko ji' po progi vozi! tovorni vlak. Veter jo bil tako hud, da je prevrnil 12 vagonov, ki -o padi i v 15 metrov globok prepad. Vagoni so bili naloženi z raznim blagom, ki se je razsulo po prepadu. K sreči ni bilo človeških žrtev. Zaradi te nesreče jo bil železniški promet na li&ki progi prekinjen. Železniška uprava je takoj ukrenila vse potrebno, da so proga očisti. Na novega lota dan so vlaki sy>et rodno vozili.
Pet krivih prič aretiranih med 1 sodno razpravo.
padli in jo za dobljenimi poškodbami umrla. Na glavni rarapravi je bilo zaslišanih več prič. nakar je bila razprava preložena. Med razpravo je pot prič p«k1 priVego podalo laž-iijive izjavo, nakar je državni tožilec zahteval kazensko postopanje proti tem krivim pričam. Senat .io sklenil, da mora vseli pet prič v preiskovalni zapor. Aretirali so jih kar v sodni dvorani in prepeljali v preiskovalni zapor. <So to sama mlada kmlečka dekleta.
TRDA ŽELA.
Trše nogo navadno jtlko io želo neke ose najezdnice, ki je zajedalka zidne čebelo. < *ebo-4a prevh če svojo gnezdo s snovjo, ki sestoji doloma iz njene slino in ki se takoj strdi v železno trd beton. <'0 posku>imo to n|a'-o ]>rolK>sti z jekleno iglo, se 1«» pro j igla zlomila, nego da bi se vdal ta čebel ni "beton."
Toda želo, ki ga uporablja o«-a Prod varaždinskim okrožnim j za polaganje jajc, je dovolj tr-sodisčom je bila razprava pro- \ do. da prodre na vsakem poljubnem mostu to maso. Tako se more želo zapičiti v č^lielne ličinke in titbe, v katerih se razvije potem novi zarod ose.
je mia razprava pro ti petim obtožencem zaradi u-l>oja Margarete Skrovoc. Žena je šla v gostilno po svoje ga 1110-tam so jo pa obtoženci na-
Nikar po nfKttrrfmem ne prenaiajte bolečin v kilah. Na tisoče ljudi Je bijo nepričakovano reianih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih a priprostim dr|njcnjau a Pakt-Ezpeller-Ktn. To nenavadno zdravilo infli phniaf Do aedej je ie balo prodanih nad 17rmiliooov eteklenic. Kopita PaSn-Kapeller. Zahtevajte Pain-BapeDer a aUron na ateklenicL
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole« uasiova je razvidna do kdaj imate plačano naročnina Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stro&koT, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoRIjite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniau ▼ Vašem kraju aH ps kateremu lamed aastopnlkov, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker eo upravičeni obiskati turn druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov na SB ijenib. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo aa plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lausbln
COLOR ADO:
Pueblo, Peter Cullg. A. Saftll Waleenbnrg, M. J. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevCK Cicero, J. FaMaa (Chicago, Otoero
.. tn Illinois) Jolls^ Jennie Bambick _ , Ia Salle. J. SpeUcb ■ Maacontan, Frank Augustln 1 North Chicago in Waukcgan.
Wi
PESMARICA
**Glasbene Matice** UreAil dr. Joaip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th 8treet, New York, N. Y.
M AR^LtAND:
1 KItzmiUer, Fr. Vodoplvee MICHIGAN: ' I Detroit, L. nil
MINNESOTA:
Chlsholm, J. Lukanlcb ! Blr* Joa. J. Peahal .
Breletb, Louis Oo«Bs ..Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povla yrginta, Frank Hrvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L
OHIO: Barberton, Frank frebs Cleveland. Anton Bobek.
linger, Jacob Reanik. Job- siapeik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John KnsJ> Toungstown, Anton Bfkall OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA:	<
Bessemer, John Jevnlkar Onoemaugh, J, Breseves Ooverdale la okoUca, Mrs. Ivaaa
Export,
Farrell. Jerry Okon. Forest City,
Fr. Blodnlkar Greensburg, frank Novak Homer city. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Ms fnhah
Krayn, Aat. TanMJ Luserne. Frank Balloeh Midway. Ixnux 2ust Pittsburgh In okoUca, rhllfe ftn* Steel t on, A. Him Turtle Creek. Fr. lilhii West Newton. Joseph Jovaa •• M H WISCONSIN. MUwaukee, West Ailia, FT. Bhak Sheboygan.
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck
NEW TORE: Brooklyn, Gottada,
.Little Falls,
WYOMING:
Rock Sprlngt. L4M DlamondviUs, Joa
U C A a K A R o D A" - New Tori
Tuesday, February 25, 1941
VBTANOVt JEM h. 1»
Mož Simone
I Fran
■l imp »iii
: ROMAM :
Francoski spisal: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
n24»HMnagoBiBfla«
annus ainiKni
4 4 Saj vendar želite, da vam odgovorim'. Tega pa menda tudi vi ne mislite, da je tako resno stvar mogoče odločiti v tftmotlra in bre^ premifeljenja. Poteiritakem morate po-čakiti tu kt-r ne v in drugega kraja, kjer rbi mogli ostati. Imeli bo-tc na ta it a'in vsaj priložnost, da me spoznate, kar je, kako.* pravite, vaša želja."
Po vsej priliki se je zdelo, da se hoče ladv Eleanor norčevati s Simono, toda ko je deklica zanašajoča se že na popolno odklonitev, zaslišala te besede, so -e ji zazdele malodanf? sladke.
44Ah, teta, " je dejala s hvaležnim nasmehom. "Ostala t>om, ker mi do\\>ljujete ..."
Simonin nasmeh j" bil tako sladak in jasen, da je de al nj^no liflado lice še ulajše, in pogled lady Eleanor, ki se je neprestano upiral v nečakinjo, je postal manj neizprosen.
"Trudni ste gotovo." je d) jala. kakor bi se bila nekoliko
»oumiln dolžnosti gostoljubja. "Morda vas tudi zebe. Jaa ljubim mraz v v:im rodbini pa se ga zelo boje Pogrejte se."
Ako je lady Elcmior ljubila nvraz, čeii»u je potcin gorel tako krepak oglj ji og«»nj v kaminu in polnil sobo s težko, inalo-dane dušečo vročino?
Ne da bi poizku'ila pojasniti to protislovje l»olj, nego dnina protislovja, ki j:n je bila dotlej zapazila pri teti se je Simona, ki bila kakor vsi d'Avron ze^) zinjrzljiva, približala p««či toliko, kolikor je »loporšT-al star, zelo gnl in gol psiček, ki j ležal iztegnjen na pronrogi pred kaminoan in začel renčati na-d njo, oči vidno nnva jen, da sam zavzema ta prostor, in ne ilopnV-a, da bi ga motili.
*1 Moj |K*s j<» star in l>oIan, zato ni posebno ljubeeniv. Živali so (XMlobue lju.'em." je menila ladv Eleanor.
Nato >e je vrnila k nečakinji in povzela 7. Mini glasonii "<Vnm vam j mm1:m vaš plašč in ta klobuk? Ali ira milite ves čas svojega bivanja pri meni obdržati na sebi?" lirez ugovora -e je Simona otros'a težkega ogrinjava, odvezala si pajčolan in od1 ožila klobuk.
Lady Eleanor, ki je opazovala njeno počet j?, je bila zadovoljna z uspeliom
"'^Hejte," je de ala. "Vi ste prava pravcata d'Avron,! živa Jlika svojcfga očeta Nimate pa njegovih oči, niti njo-govesra i r. raza. Vi rpo:ni njate mamtie na ..."
Umolknila je in Simoni je prišlo na misel, da ve je nenui-ra spomnila drage ose»be, bržkone njenega strica, moža lady Eleanor. Ta navidezno tako breoičiitna ži*na je hranila navsezadnje v gobokem dmi srca še ljubezen in bolečine, kar je bilo skrivost njenega življenja.
' *4Kavko vam je !me?" je vprašala nenadoma s tisto krat-!;o.«tjo, ki j^ bila značilna /.a njeno govorico. "Tega mi še niste i ki veslal i."
"Ime mi je Sir;ona."	'
"Ah, dali so vam ime vaše babice, tudi vam!" Simona ni pozna a notn nega drugega člana rodbine, ki bi bil podedoval to ime; tfoda žalostni glas lady Eleanor jo je navdal z mislijo, da ga je imel bržkone kateri izmed tetinih otrok, pomrlih v rani starosti.1
Ladv Kleanor je nekoliko časa molčala, nato pa se je oprla I obema rokama ob mizo. ki je :*tala pred njo, in prišla k Suttoni. S<-le takrat je deklica zapazila, da je njena teta zolo ve' ika in ko.V-ena, tako krepke rasti, da je navzlic svoji sibo^ti ostajala težka in obilna. Njena žalna obleka, dolga in ravna, in beli muselinski rolbovi njene vdovske čepice 4o ji dajali nekam nuiiskK) lice, ki jo je delalo še bolj čudno, ,'ie^o je bilo v resnici.	'
*4Z lo rdeča ste," je dejala in se s koncem prsta dotaknila žarečega Ik-a Simone, katero je ob tem prvem dotikljaju prešinil čuden vt»«. "Zdi se mi, da vas boli g.ava, dasiravno nočete povedati. To potovanje je bik) nad vaiše sile. Vrh tega njorate biti lačni, ker ste zgoilaj zajtrkovali, v vaših letih je človek vedno lačen."
Lady Eleanor je govorila z nekako zavistjo in dodala navzlic vljudnemu ugovarjanju nečakinje: "Pozvonila bom, da dobive čaj."
Svojo služ>nčad je bila n*>ra!a .navaditi točne pokornosti, kajti the minuti še ni.-1 a bili pieteikli, ko je stal na mizi podstavek, ve ik srebrn iK*kstavck. obložtn s čajno posodo, ki je l ila tudi srebrna; »>ak kos zase je bil ,-koro pretirano ve-};k in tožak.
' 44Vzemite," je dejala lady Eleanor in ponudila Simoni ča*o in krožnik peciva ..
Silikona je bila že poznala, da je odveč, ustavljati se tetini volji. Pokorščina ji je bila tem laglja, ker od svojega odhoda iz LonVjona ni bi a zavžila ničesar in je doslovno umirala od gladu. Ko je nehala čaj in prigrizovala košček peciva, je zapazi a, da nosi lady Eleanor svojo časo do ust in jo postavlja zopet nazaj, ne da bi odfpila le pozi rek, in nervozno drobi pogačico med prsti. Simona je hitela dovršiti svojo skromno južino. brž nato je vprašala teta v tonu, ki ni dopUHČal dvonva o pričakovanem odgovoru: i
"'Ali si *c«iaj želite mlpočiti v svoji sobi? — Ne, še ne," je dodala, vide\i<4i. da hoče Simona oditi. "Peljali vas liodo tja, ob o? mi h ]»a pridejo po vas. da se podrete k obedu, kajti sami bi ne našli ]>oti po hodnikih. Ang-le&ki menda ne znate!"
Skinona jc prrznab« ffvojo nevednost, kar pa teti ni biilo neprijetno, teiifveč navKkv.no v veliko zadovoljnost.
••'Se bolj čudno se mi zdi, da ste mogli priti tu sem, ko se nittte znali pomeniti z ljudmi. Kako vas je pustil' vratar naprej t"
» Simona je bila pievež resnicoljubna, da bi prikrivala istino. Si<Mr,pa tudi ni imela vzroka k tem(u. Dejala je:
"Prišla nisem skozi glavni vbod, temveč skozi neka vtrannka vratca."
MKdo vam je pokazal ta vrata T"
"Videla -wn nekoga, ki je prišel skoai nje."	*
"Prišelf — Kdo . . ."	1
Čudežna dežela—Indokina
Indokina! Kaj si človek ne-ziivedno njisli pri tem? Mrzlično vroče, nevarno ozemlje, mo-skite. bolezni, žolte ljudi, ki sovražno zi.ja.jo v Evropce. In potem strašno strind, ko se vozi v avtomobilu po senčnih avenijah, ko vidi v izložbah "der-liiers eris" pariških bul va rje v in pred kavarnami majhne prijazne pletene miize in naslanjače. Vse to je vedar že nekje videl! Hipoma se počuti nenavadno domače. Nenadn-o je sipet v Evropi; natakar prinese vedrico z ledom, in po cestah drvijo šoferji prav tako, kakor njiihovi pariški kolegi.
/Toda iluzija ne traja dolgo; če vzameš pariški dnevnik v roke, ki leži na mizici, spoznaš da je za trideset di.i datiran natzaj.
V tej deželi ležita divjina in kultura čudovito te-n-o druga tik druge. V katerem drugem delu sveta lahko igraš po zajtrku tenis, potem izletis z avtom v pragozd, resnični pragozd z močvirji, zvermi in neprodimo goščavo, in zvečer poslušaš odlično podano glasbo. Pragozd je tako bi i77u, da jra dosežeš skoraj z roko, in velike avtomobilske ceste, ki era prerezajo, so prav tako odlične, kakor a-nteriške. T>epe ceste gredo tudi dalje v notranjo-1. Tja, kicr leži rižeNT) polje zraven ri-'/evega polja. Riž, nič razni riža. Kakor daleč vidi oko. sama neizmerna polja z majhnimi prekopi. Riž mora biti sta-1 no pml vodo. in pol.isko delo je strašno naporno. Nad jrlavo žareče solnec. irted mrzličnimi parami, moški ti, do kolen v vodi, 12 ur peklenskega drla, ki se plačuje z 10 centi na dan. Ti kulnji so Anamiiti živahnost tejra plemena je čudovita. Za obed imajo pešičico riža z ribjo omako. Spijo na tleh svoje ilovnate koče.
Vča-ih se vidi čreda bivolov, ix\mz bivolskesra usnja Indoki-ne je zelo velik in bivol je er*n-na dcimiača žival teh krajev. Na vsakem jaha majhen Ana-mit, medtem ko niearovi staifci dela.V) na polju. Majhna sela «o tam iz revnih banVbusovih koč, ki ne zaslužijo ime "vas. * Potem se u-tavi vlak pred belim postajnim poslopjem, in načelnik postaje. Anamiit. ki ponosno nosi rdečo čepico, dostojanstveno salutira vlako-vodji.
Peljemo se čez Oua Gani 'j*de-čo reko* ki na njenem bregu leži Hanoi. Tri kilometre dolgi most je tehniška moj-trovina; pomisliti moranio, da so ga zgradili samo Annmliti pod vodstvom francoskih inženirjev. Potem se ustavi v*!ak v najlepšem mestu Indokine.
Hanoi je veliko, modemo nw-Rto, v čigar evropski četrti ce človek čisto domače počuti, široke oeste, ki se pravokotno križajo in so tako čiste, kakor v najmodernejšem evropskem mestu. Tn vile Evropcev ob te5i cestah zro kak.ir majlmi srradovi in vrtove, ki jih obdajajo in so v ?voji tropski buj-nosti tako krasne, kakor si jib ne more misliti kdor jih ni videl.
IKadalJera&j* prihodnjič.)
STRAHOTE VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC! PUBLISHING CO. W. 18 8L. New Torki
Kakor vsa mesta tropskega pasu, ima tudi Hanoi svoje čudovite botanične vrtove. Sredi med bambfU6oviTiid grmi in palmami leži majhno jezero; polna luna se zrcali v vodi in težak vonj cvetja napolnjuje zrak. Kamor pogledaš, vidiš p a gode in /pagodone, celo v mestu, mod velikimi trgovskimi hišami stoji pagoda sredi jezera. Most drži tja, in v večernem mraku hodijo Anamiti trumoma na paarodsko jezero molit. .
TTo je ura, ko se tudi Evrop-ci pokažejo na cestah. Gredo igrat tenis ali v kavarne pit aperitif. Kavarne se že na zunaj razlikujejo od naših, niso zakajene, kakor naše. Kavarne v Tndokini so čisto odprte in imajo velike in zračne prostore. Predvsem pa duševna atmosfera: dovtiipi, ki jih sliši«, so posebno ostri in pripovedovanje tako zmedeno po navadi, da bi ga ne pripisoval pametnim 'ljud-t m. .
iBelokožici, ki ji>h tam srečuješ, so sami trgovci, oficirji in uradniki v ddbiih položajih. Bili bi tzavidanja vredni, ko bi — ko bi jim ne govorilo iz oči tir to svetlikanje, ki ga imenujemo na s vem svetu 44domo-tožje." C'lovek psuje Evropo, če tam živi. Ol>ožuje jo, če jo pozna le še iz pripovedovanja. Ah. videti cesto, kjer so vsi ljudje beli, kjer se slkši jezik, ki si ga govoril v mladosti doma. kjer ti ne strežejo vedno žolti ljudje, ki ?e suženjsko vedejo. kqjcr si lahko kupiš časopis, ki ni mesec dni star.
Vzdihujejo. Imajo lepo službo. hišo z 20 služabniki, avto, lastno tenišče. Delajo samo 5 ur na dan, lahko čitajo, poslušajo godbo, uganjajo šport. Dobijo veliko več denarja za svoje delo, kakor tam v Evropi. Toda kaj bi dali za to, če bi lahko zdajle sedeli na pariškem bulvarju!
(Na svetu ni več mnogo čudes, odkar je turizenl postal inednaredna industrija in odkar najdeš tudi v prasrozdu vodiče tujcev in prodajalce spominov. Svet je postal zbirka 4'znamenitosti," je razočaran, fotografiran in filman. Tisto malo število čudežev, kolikor jih je še. tisti, ki jih poznajo, strosro prikrivajo. To je vzrok, da eudo Angkora še ni postalo popularno. .
Angkor je veliko osrečujoče čudo. To jmrtvo mesto živi. To •so zdi protislovno. Velikansko kamenito mesto, pred tisočletji sezidano srrdi pragozda, ki so ga njegovi prebivalci zapusti" i in ki je danes ^razno in mrtvo — vendar se živi. Velikansko zidov je., palače in svetišča — vse živi. Neko pošastno nastrojenje občutiš, če • groš ponoči sam po temnih ce-istah v Angkora. in se v mesečini, ki je tam mrtvaško bleda, še ostreje rišejo konture kame-nitih figur.
(Slišiš še tako lahen korak, o-krog in okrog je vse čisto tiho. Celo nočno šumenje pragozda, kvakanje žab v močvirjih in rjovenje -zveri je utihnilo. Pred vzvišenim veličanstvom tega mrtvega mesta se sklanja celo narava. Temno in črno se dviga svetišče kralja Survawarmana proti nelu. In tale široka cesta, ki je zapuščena, prazna in mfrtva — morebiti je bila danes zvečer še polna ljudi? To mrtvo mesto se zdi, da živi. ljudje, ki tu stanujejo, se zdijo, da so se pravkar odpravili k počitku. Ali pa je morda še včeraj divjala tukaj epidemija in so vsi, vsi po-mifli, le mesto se živi.
Te notči v Angkoru ne pozabi nihče, kdor jo je kdaj doži-vel. Te noči v začaranem mestu sredi pragozda. Angkor ni "znamenitost". To . je mrtvo mesto, ki živi, eno izmed maloštevilnih čudes našega časa, ki čudežev ne poena.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
, Umirajoče dufše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) -Zadnja pravda (J. S. Baar)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
\
3000 LETNICA ŠVEDSKE.
'Znani švedski arheolog prof. Birger Nfran^n je poročal ne-I davno na predavanju o postanku švedske države na podlagi svojiih najnovejših odkritij o Suinovih, kakor je nazival Tacitus pleme, živeče 1000 let pred Kristusom na ozemlju sedanje Švedske. To je bilo razmeroma močno pleme in sadovi njegovega vpliva so sedali daleč proti vzhcdu do Volge in celo na Kavkaz ter v zapadno Azijo. Prve slenlove te dobe v zgedoviiii Švedske so našli pri izkopaninah na Hagovem griču v sredn ješ vedski provinci Upland. Sprva so mislili, da izvira umetni grič iz časov Vikingov. Zdaj pa učenjaki domnevajo. da je živel pod gričem pokopani poglavar 1000 let pred Kristusom. .
Ta velika država pa ni uc^Ia t.-voji usodi, pribliižno 100 let pred Kristusom je razpadla.
Prof. Neinnan domneva, da je bila kriva splošna depresija, ki je zajela takrat vso severno E-vropo ter povzročila nenadno in močno izpren*entfbo podnebja. Trajala je približno skozi tri pokolenja in oovzročila o-trronmo škodo. Čeprav je na Švedskem večina prebivalstva pomrla ali pa se izselila, je Šved-ka država kmalu po Kristusovem rojstvu zopet vstala i7. razvalin. Porvinca Upland, ki je bi'a po mnenju prof. Nermann zifbeilka švedskega naroda in švedske kulture, je igrala tudi pri obnovi švedske države važno vlouro. .
m
jj Pošljite nam j
Ji
i"	Bo .J
j m mi vam bomo pošiljali jj
j	2 meseca	||
j "Glas Naroda" M
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
JUBILEJ DOPISNICE.
'Pred nekoliko dnevi je prešlo 73 let, od kar je tidanji svetnik v berlinskem glavnem pošrtnem uradu Heinricli Ste-phan poštni konferenci v Ka-rtsruheju predlagal, naj bi poleg običajnih pisem uvedli nov pripon*x"ek za dopisovanje, — dopisnico, ki jo je on imenoval poštni list. To naj bi bil od-prt list iz močnejšega papirja, ki bi imel na sprednji strani prostor za naslov in znamko, na zadnji strani pa prostor za spoiočila.
Dopisnica pa se ni pojavila prvič v nen*škem poštnem prometu, temveč je tu NenWnjo in ostale države prehitela stara Avstrija. Prof. Herman z vojne akademije na Dunaju je nekaj pozneje nego Stephan i»n ne da bi vedel za Stephanove pobude, v nekem članku predia-jral uvedibo podobnih dopisnic, ki naj bi ne .-mele več vsebo-! vati, nego dvanajst besed in za katere naj bi bi'a poštnina dosti nižja, nego za običajna pis. ma. Avstrijska poštna uprava je njegov predlog takoj sprejc-
CLAS NAHODA
l pofiljaino v atc&ru do J nioviiiG Kdoi ga ho-4 de naročiti za »vujt ,
i	n
J sorodnike ali prijate- ^
J ije, to lahko atori t Naročnina za atari J kraj stane $7. — V J Italija lista ne posi-4 Ijamo.

la, toda združila ga je s predlogi, ki jih je postavil Stephan.
Sprejela je obliko dopisnice, kakrAno je predlagal Stephan, a je zavrnila njegov pre visoki porto, na-iprotno pa je iz Iler-manovega predloga pobrala nizko poštnino, zaradi katere se je dopisnica potem tako zelo razširila, in je zavrnila njegovo omejitev teksta na 20 brsed. Prve dopisnice so izdali 22. sep-tcnrfbra 1869.
Poučni
spisi
MMHMiiami«^^	.......-m«!?
ANULE&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
*. j. kem. veunr	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj aanrf* knjitlr« — "Hu«r U tec—a s »HJzea ml Im Halted State«**.
V te) knjigi to *m pojasnila lo aako-m u naseljen'*	Cena 35c
DOMAČI ŽIV1NOZDRAVN1K, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda res Cena $1.5(1 Zelo koristna kojlm ca vsakega Živinorejca; opis rasolb bolezni lo zdravljenje; sliko.
GOVEDOREJA, »pisal M. »^gran, 143 stranL 0 allkas»*
Cena
RNJIOA O
VEDENJU.
(UrtMnl.» V Cena
$1.-es.
.75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Kajlga aa mlekarje In aploo
Cena 50c.
MLERA R8TVO. Splaoi Aotoo Pave. a slikami
'JoliltelJo mlekarstva
C«« 50C
NAJVEČJI 8PI80VNIK. — \W st*ranl.
Cen» £0c
NAAE AKODIJIVE tlVAl.l v PODOBI te BESEDI. Opisal Pran Erjaver. Z£4 stranL Brui.
Cm» ,25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 stranL Ves... Knjiga je naasenJena r prvi vrsti m stavbno, nmetno In strojno kljaJHivničarstvn t«r Sslo-nollvarstvo.	. .
ODKRITJE AMERIKE, »i>ImI h. kajak. Trije deli: ItK. 141. 133 strsnl. Cens inebko ves Poljuden In natančen opis udkrlila novega svels. Spis se fits kakor sanlmlvs povest tor Je sestavljen po najbolJMb virih.
Cena 50c
PRAKTIČNI RAČUNA R. Trda vea. 2S1 u... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Jo pri nakupa In prodsji notrebno.
Cena 75c
PROBLEMI SODOBNE PILOZOriJE Spisal dr. F. Veber. 341 alrso«. Knjigo toi>lo prliwroCamo vsakomur, ki sa hoCe sesnsnltl s Klavnimi £i»aau sudobas filozofije.
c«» 50c
SLOVENSKO-NEMSKl SLOVAR. Sestavil Dr. F. liradac. — 625 stranL
Cem $1.25
UMNI ČEBELAR. Spiasl Frsuk Lakmayer. 163 strani.
Cctm $1.—
veliki slovenski spisovnik. Sestavil O. PudkraJBek. — 437 stranL
Ceon $1.—
VELIKI VSEVEDB& 144 strsnl.
Zbirka sanlmivlb In kratkočasili!) spretnosti ; barke In laljlvl poskusi: vede&evalaa U-bela; ponktlranje; zastavico.
$1—

zdravilna žellsča. «2 stranL
26c
Naročite pri:
Slovenic Publisltlng Company
216 W. 18th Street
New York, N. Y.