Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iibija v Lfnbljani vsak torek, četrtek in soboto. N&roinina za avstro-ogrske kraje ta celo leto 14 K, za pol lela 7 K: za četrt leta 3-50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K fHaaMU Itevllka n «. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Kokopiai se nei vradajo Inaerati: Enostopna pett-vrstica' (iirina 88 isaa) u enkrat 80 vin,-večkrat pe dogovora. 74. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 23. junija 1910. Leto XIIL NASLOVA: Za dopise in rokopisa n list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, iuserate i. t. d.: UpravnlitTO ■Bdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica S/1I. Državni zbor. V petek je zbornica sprejela drugo skupino proračuna in je pričela razpravo o tretji skupini, t. j. trgovinsko, žele z niš ko, poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za javnadela. Poslanec Povše je zahteval še več podpor za agrarce in tožil, da se ubogi agrarci strašno napadajo. Oni baje niso nič krivi, da je draginja. (Gospod Povše je namreč tudi „kmet“.) Soc. dem. Palme je govoril o položaju porcelanskih delavcev. V letih, kadar je kriza, bi bila dolžnost države, pomagati delavcem, ki prihajajo v bedo ravno tako, kakor pomaga poljedelcem in obrtnikom. Pri nas podjetniki v dobi krize še bolj izrabljajo delavce. Med govorom sodruga Palmeja se je jel oglašati prismuknjeni Malik, a ko jih je dosti slišal in ni znal več odgovarjati, je pobegnil iz zbornice. Soc. dem. Ausobsky je govorilo obrtnem nadzorstvu, ki se ne razvija tako, kakor bi bilo treba. Obrtni nadzorniki bi morali dobiti potrebne pisarniške moči, da ne bi morali izgubljati toliko časa s pisar-n škim delom, ampak bi ga lahko posvetili svojemu pravemu namenu. Letos je izšla naredba, ki obsega določbe za varstvo s ikarjev in pleskarjev proti zastrupljanju s svincem. Tudi bolniškim blagajnam mora biti ležeče na tem, da se izvršuje ta naredba. Če se pa prosi obrtna oblast, da preišče razmere v slikarski in pleskarski obrti, se pa dobi odgovor, kakor n. pr. v Gradcu, da je za to kompetentno obrtno nad-zorništvo. Take važne reči romajo od Poncija do Pilata, a ne rešijo se nikjer.—Meščanske stranke v socialno-političnem odseku zanemarjajo vse, kar predlagajo socialni demokratje v prid delavcem. V anketi o. varstvu pekov so si mojstri močno nasprotovali. Osemurni delavnik bi se v podjetjih, v katerih se dela nepretrgoma, prav lahko vpeljal z ministrsko naredbo. Značilno je bilo za meščanske stranke postopanje v socialno-političnem odseku glede na odpravo delavskih knjižic. Taka politika ni sovražna le delavstvu, ampak tudi industriji, ker sili na tisoče najboljših delavcev, da hodijo v tujino. Soc. dem. Rieger pravi, da se o državnih obratih še nikakor ne more reči, da so vzorni. O državnih železnicah se pritožujejo potniki, občine, okraji in korporacije. Največ razloga za pritožbe pa imajo uslužbenci, ker zanemarja uprava državnih železnic njih najvažnejše interese. Tudi v področju trgovinskega ministrstva ni bolje. Uslužbenci na poštah se pritožujejo, da so preobloženi z delom, da imajo slabo plačo in da se slabo ravna ž njimi, občine tožijo, da je premalo pošt in da se pošiljatve neredno dostavljajo. Edina reforma na poštnem področju je bilo zvišanje poštnih pristojbi n. Minister WeiAkirchner je obljubil, da bo vlada storila za delavce v hišni industriji, zlasti za hišne tkalce. V soboto je govoril soc. dem. Cingr: Ministrstvo za javna dela se prav tako malo briga za velike skrbi rudarjev, kakor prej poljedelsko ministrstvo. Niti enega zakona za varstvo rudarjev ni to ministrstvo doslej predložilo. 130.000 rudarjev zahteva od vlade varstva proti premočnemu izkoriščanju, a vlada se ne gane. Splošno zavarovanje za nezgode mora obveljati tudi za rudarje. Pomanjkanje tega zavarovanja je največ krivo, da so bolniške blagajne pasivne in da bodo kmalu bankrotne. Kadar bo saniranje bratovskih skladnic neizogibno, bodo pa rudniške oblasti in vlada zopet to hotele sanirati na račun delavcev. Temu morajo rudarji že danes odločno ugovarjati. Soc. dem. Hude c govori o galiških razmerah in kritizira politiko poljskega kola. Soc. dem. Holzhammer kritizira najprej razmere na Tirolskem. Potem polemizira s tistim, ki trdijo, da socialna demokracija od države vedno le zahteva, da pa nočejo dovoliti nobenih davkov. Tisti, ki nam to očitajo, morajo pa sami priznati, da nima ljudstvo več moči, da bi plačevalo še nove davke. Edini davek, ki bi ga govornik dovolil, je tisti na vino v steklenicah. Socialni demokratje odklanjajo proračun, ker je tak, da ne more biti ljudstvo na noben način zadovoljno z njim. Sleparska je taka politika, ki volilcem obljubuje, pa ne izpolnjuje obljub. Take politike pa ne uganjajo socialni demokratje. V našem programu lahko vsakdo črno na belem bere, kakšne davke zagovarjajo socialni demokratje; Progresiven dohodninski davek, davek na premoženje in davek od pridobnine. Nobenega stavka iz svojega programa ne prodajo socialni demokratje radi upanja, da bi se približali ministrskim stolom. Prišel bo čas, ko bo znalo ljudstvo natančno razločevati, v katerem taboru je sleparska, v katerem pa poštena politika. Volitev v Gorici. Delavci 1 Volilcil V nedeljo, dne 26. junija t. 1. bo v Gorici volitev enega poslanca v državni zbor na Dunaju. Socialno-demokratična stranka, ki smatra zakonodajne zastope kot eno najboljših sredstev za preureditev današnjega kapitalističnega sistema, stopa v volilni boj z lastnim kandidatom, za katerega poživlja, da oddajo svoj glas vsi volici delavci in nedelavci, kateri se hočejo upreti vladajoči liberalni stranki. Mož, katerega predstavljamo volilcem za kandidata, pomeni obenem protest proti gori* škim liberalcem. Ta je Alfred Callini tiskar v Gorici, mož, ki se ni hotel nikdar odreči svojemu socialističnemu prepričanju, da bi prišel v milost pri narodnjaški oligarhiji v Gorici in ga je zato hotela izgnati iz Gorice. Volilci, ne dajte svojega glasu liberalno ka* morističnemu kandidatu, ki bo na Dunaju zmi-raj podpiral vlado, kakor so dosedaj delali italijanski liberalni poslanci, ki so glasovali za vse reakcionarne militaristične vladne zahteve, proti delavskim zahtevam. Glas, katerega oddaste na ime socialističnega kandidata, naj izraža Vašo zahtevo in željo po tistem času, ki bode osvobodil Goriško mesto iz rok pogubnih korumpi-ranih in lažnivih kamoristov. V boj z imenom Alfreda Callinl-|«. V Gorici 19. junija 1910. Socialistični volilni odbor. * Volilni shod. V nedeljo, 19. t. m. je bil na dvorišču .Delavskega Doma* v Gorici javen shod, ki se je imel baviti z nadomestno volitvijo v državni zbor. Predsedoval je sodrug T u n t a r, ki je s kratkimi besedami pojasnil pomen shoda in predstavil socialno-demokratičnega kandidata sodr. Alfreda Callini ja. Zborovalci so pozdravili z burnimi živio klici kandidata, ki je nato dobil besedo in primerjal program socialne demokra-kracije s programi in z delovanjem drugih strank. Za njim je govoril državnozborski poslanec sodrug Valentin Pittoni iz Trsta, ki je pojasnil protidelavsko delovanje meščanskih strank v parlamentu; posebno je okrcal italijanske liberalne poslance, katere je pokazal kot prave vladne hlapce. V imenu slovenskih socialistov je govoril sodrug Petejan in pojasnil, zakaj stopa stranka v ta volilni boj. Kritiziral je taktiko slovenskih meščanskih strank, ki se nočejo udeležiti teh volitev, pri katerih ne bi bilo izključeno, da pride do ožje volitve. Končno je pozival slovenske delavce, naj glasujejo vsi za socialističnega kandidata in s tem povečajo moč opozicijskih glasov. Nato je predsednik zaključil uspeli shod. — Taktika slovenskih strank. Nadomestne volitve za mesto Gorica vsled odstopa poslanca Maranija obetajo postati jako zanimive, tako da niti presenečenja niso izključena. — Presenečenje je mogoče prav pri vseh strankah, ki pridejo v peštev. V poštev pa pridejo: Italijan-ski-liberalci in klerikalci, Slovenci in socialisti. Vseh glasov je okoli 5000. — Pri zadnjih volitvah je dobil Marani okroglo 2300 glasov; v tem številu pa so zapopadeni tudi glasovi italijanskih klerikalcev, ki niso takrat postavili svojega kandidata, marveč glasovali za liberalnega. Teh kleriaalcev se sme računati na 500 in njihovi glasovi padejo sedaj na račun klerikalnega kandidata. Socialisti utegnejo dobiti, ako nič ne napredujejo, okoli 300 glasov, Slovenci, ako postavijo svojega kandidata ter ie količkaj poagi-tirajo, lahko dobijo 900 glasov; toliko so jih namreč dobili tudi pri zadnji volitvi. Vpoštevanja * vredna pa je tudi okolnost, da je odvzela vlada ■ goriškemu municipiju razpošiljanje glasovnic in 1 legitimacij; to pa radi tega, ker je v takem slu-1 čaju izključeno, da bi volilo kakih 400 mrtvih in neopravičenih. Komu v prid bi bili ti glasovi, ako bi vlada ne bila storila tega koraka, si lahko vsak misli. — Naposled se pa tudi ne sme prezreti, da se je izvršilo okoli 400 reklamacij tako da se je že s tem volilni imenik skrčil za 400 neopravičencev. Po tem aproksimativnem računu bi imeli opozicionalci priliko združiti na svoje kandidate okolo 1700 glasov, italijanski liberalci pa okoli 2000. — Ker se pa vseh 5000 volilcev prav gotovo ne udeleži volitev, ampak le kakih 60% do 70%, tedaj je več kot gotovo, da pride kandidat Slovencev, ako ga postavijo, in ako de ajo kaj zanj, v ožjo volitev s kandidatom itali-anske liberalne stranke, katera bi pri prvih volitvah nikakor ne mogla doseči pri sedanjih razmerah absolutne večine. — Kakšen političen uspeh bi to bil ne-le za slovensko stranko v Gorici, ampak za vse opozicionalne elemente tega mesta in cele goriške dežele, o tem ni treba še nadalje razpravljati. — Tembolj torej nas preseneča sklep, ki so ga objavili slovenski liberalci v .Soči*, da se vzdržijo teh volitev — baje radi tega, ker ne morejo doseči sporazum* ljenja s klerikalci in ker nimajo denarja. — Spričo klavernega položaja, v katerem se nahaja italijansko-liberalna stranka, je sklep slovenskih liberalcev nerazumljiv; kajti v utemeljenost njih ravnokar navedenih vzrokov nikakor ne moremo verovati. Morda bi bil še čas, da popravijo svoj korak in se združijo na politično delo. Politični odsevi. * Socialni demokrat Kanti« je bil pri ožji volitvi y Swinemunde izvoljen proti konservativcu B&hlendorffu v nemški državni zbor. S tem je socialna demokracija osvojila mandat, katerega doslej sploh še si imela. Čakamo, da bo «Slove-nec» zopet konitatiral, kako .nazaduje* socialna demokracija po vsem svetu. * Angleži la Turčija. Pišoč o nekem govoru angleškega državnega tajnika Greya pravi «Sabah», da je uaoda Egipta združena z usodo Turčije. Turki da polagajo veliko važnost na razvoj dobrih odnočajev z Anglijo, te so odvisne od tega, da se doseže sporazum o vseh težkih vprašanjih sedanjega Časa. * Ii Grike se javlja, da so vse veiti o nasprotjih med kraljem in vlado neosnovane. Položaj v deželi je baje popolnoma miren. * Izdajatelja socialističnega Hita iširat v Carigradu so zaprli. Napram socialistom niso Mia* doturki nič boljši kakor njih evropski bratci. * V Radoma na Ruskem je neki policijski agent ustrelil žandarskega polkovnika Vo n s iat« ikega v njegovem uradu. Napadalec in njegovi sokrivci so se potem sami usmrtili. * Tajnika ivicarskega poslanstva Wegeierja v Parizu je neki Antonovviči, baje bivši inženir iz Galicije, napadel s samokresom na ulici in ga lahko poškodoval. * Portugalsko ministrstvu je podalo demisijo. * T Maroko je 400 Mavrov napadlo fran-cosko vojno stražo pri Beni Grassen. hgube so na obeh straneh znatne. * TIranooakem parlamontn je poslanec Buis-s on zahteval zakone za varstvo posvetne sole. Varuje pa naj se prepričanje in vest staršev. Domače vesti. Kranjske vesti. — ŽrtOT razmer. V Stožcah ob Savi je baje umorila neka dekla svoje novorojeno dete iz sramu, ker je bila sicer pobožna, pa jo je ljubezen zavedla tako daleč, da je dobila nezakonsko dete. Skrit je bil otrok v butarcab, ki so bile pred hišo. Ona pravi, da ga ni umorila, namreč je porodila mrtv? dete. Nesrečnico so zaprli in čaka v zaporu pravice, ki jo zakon predpisuje. Nesreča in razmere so hujle in jačje, ljubi «Slovenec». Mi to dobro vemo, zaraditega s sočutjem obžalujemo take žrtve. Goriške vesti. — Iilet T Trit. Kakor smo že javili, priredi odbor socialistične mladinske zveze na Goriškem v nedeljo, 24. julija t. 1. svoj prvi izlet v Trst. Tega dne prirede svoj izlet tudi ljubljanski sodrugi, tako da dobi vsa priredba res poseben značaj. Mladinska zveza ima namsn,'najeti poseben vlak, Se se oglasi vsaj 300 izletnikov, kar je gotovo mo« goče, ako se vsi sodrugi pobrigajo za primerno agitacijo. Če pojde poseben vlak, bodo cene prav znatno znižane. Vsem sodrugom in prijateljem torej priporočamo, naj se poslužijo te ugodne prilike. V Trstu se je ustanovil poseben odbor, ki dela te marljivo priprave za sprejem. Obiiren spored se objavi pravočasno t listu. — Reklama a kruhom. Naši ubogi mazinianci se že tako izmučili svoje skromne možgane, da ne morejo nič več izprešati iz njih. Vsako sredstvo, ki bi se dalo porabiti za reklamo, so že porabili, pa vse nič ne zaleže Izmisliti bi si bilo treba nekaj novega; ampak kaj naj izmislijo izpraznjene buče F.,. Vendar se je našel med njimi talent, ki mu je le nekaj prišlo v glavo. Pa so sklicali zs pitek, dne 17. t. m. javen shod, na katerem so hoteli protestirati proti pekovskim mojstrom, ker nočejo zni-iati cene kruha. Shod bi bil gotovo umesten, dnevni red v dobi sedanje draginje vabljiv, če bi le sklicatelji bili odkritosrčni in če bi jim slo res za znižanje cen. Na shod je šlo tudi veliko število socialnih demokratov. Sklenili so, tam povedati resnico: Razložiti, zakaj peki nočejo znižati cen in razkrinkati hinavščino maziniancev. Hoteli so, da bi se „i shodu razpravljalo in debatiralo. Tega se ps mazinianci vedno boje. Dokler so govorili njihovi «govorniki», so naši sodrugi mirno poslušali. Cim pa je začel govoriti sodrug Tun tar, so se mazinianci hoteli rešiti moralnih klofut, ki so jih čakale, s kričanjem in razgrajanjem. Spričo nesramn h in-fultov so naši sodrugi polagoma izgubili potrpljenje. Zahtevali itak niso nič druzega kakor mir. Ko je pa mularija le še postajala nesramnejša, so naši sodrugi napravili kratek konec. Najprej je padlo par gorkih, potem je nastal ravs in v petih minutah ni bilo ne enega mazinianca več v dvorani. To je zdaj tretja lekcija, ki so jo dobili mazinianci v Gorici. Ce se bodo spametovali, ba prav. Ce pa ne, delavske pesti bodo tudi četrtič krepke, če ne pojde drugače. — Odhod tovarniškega ravnatelja Iz Pod-gore se nam piše: V soboto 11. t. m. se je razširila po tukajšnji tovarni vest, da je ravnatelj Wodiczka ostavljen in da mora še v tekočem mesecu zapustiti tovarno. Vzrok seveda ni znan, na vsak način pa mora biti kaj posebnega; naj bode pa kar hoče, toliko je znano, da ga v kratkem ne bo več med nami in povedano bodi, da ni nič hudega, če nas ta človek zapusti. Kajti če bi se hotelo pisati o vsem, kar je uganjal in kako je z delavstvom ravnal, bi ne zadostovala cela knjiga. O tej novici se med delavstvom mnogo govori, več seveda, kakor se je govorilo, kadar je on ravnatelj zapodil delavce, ki so celo življenje delali v tovarni in pustili tam vse svoje moči. Razna so med delavci mnenja o stvari, z eno mislijo pa so gotovo vsi edini, namreč, da ni nobenemu žal zato, da gre toliko priljubljeni direktor stran. Upati je, da o priliki, ko odide on, izgine tudi zloglasna beto la, ki jo je on v tovarni vzdrževal in da se napravi s tem konec škandalom, kise zaradi te kleti dan na dan dogajajo. Ravno te dni se je videla žena pred tovarno jokati, zato ker je mož zapil plačo še preden jo je zaslužil, in ona ni imela s čem preskrbeti živeža otročičem in sebi. Govori se mnogo o nasledniku dosedanjega ravnatelja, češ, kdo ve, kakšen bode ta. Naj bo pa kakršen hoče, slabejši od sedanjega ne more biti. Delavci pa ne vedo, da so največ sami krivi svojega slabega položaja in da se ž njimi grdo ravna. Kajti če bi bili delavci združeni v močni organizaciji in med seboj solidarni, potem pride lahko za ravnatelja tak človek, ki ima kamen namesto srca in vse drugače bi se moralo z delavci postopati. Naj bode pa novi direktor tak ali tak, njegova prva in sveta dolžnost je, da odpravi tisto bežni c o iz tovarne. Ako se to napravi, se reši mar-sikaka družina bede in stradanja in tudi tovarna sama bo bolj na dobičku. Porabite torej, delavci, priliko in zahtevajte od novodošlega ravnatelja, naj klet zapre. Le trezni lahko zahtevate tudi kaj druzega od njega. Odhajajočemu ravnatelja pa Želimo vsega dobrega in mu priporočamo, če pride kje drugje v dotiko z delavci, naj drugače ravna ž njimi kakor je v 3odgori. Povedano bodi še to, da za njim ne oče, razen nekaterih njegovih priliznjencev, no-)eden drugi, pač pa so veseli vsi, da so se ga vendar enkrat iznebili. — Policistom okoli «8o5e». Gospodje okrog •Soče* vendar nimajo niti trohice osebnega spoštovanja sami do sebe, kaj šele, da bi gs imeli do drugih. Očitali smo jim že večkrat policajttvo in vohunstvo. Toda nič se jih ne prime. Sedaj napada goriški mesar zopet sodruga C a 11 i n i j a, ker ■i je pridobil avstrijsko državljanstvo, na katero je itak moral dovolj dolgo čakati. Na eni strani ga denuncira «Sočin» policaj, na drugi pa italijanski iredentisti. Skupaj pa so kovali načrte, kako bi ga spravili odtod, ker je obema trn v peti. Slo- venski policist ga zmerja, Cel, da je sovražnik Slovencev in — nevaren državi, italijanski iredentisti mu pa pravijo, da je hlapec Slovenca Tume in izdajklec svojega naroda. Trudili so se celo pri glavarstvu, kako bi se ga iznebili. Ko je prosil goriški magistrat za domovinsko pravico, so ga odklonili. Na to so mu sodrugi izposlovali domovinsko pravico v Moii pri Gorici in zadnji teden mu je namestništvo priznalo državljanstvo. Sedaj je pa vsed tega na obeh straneh ogenj v strehi; kajti njihov up je lel po vodi in Gaiiiai ostane v Gorici. Ce jim je delal Caliini take preglavice, ko ni smel javno nastopati, kaj bo lele zdaj, ko je avstrijski državljan F Narodnjake peče, da se gane morejo iznebiti, Uallini se jim pa lahko smeje. — Zborovala! sakoa la poliolfskl rad v Nsbrellal. Piše se nam iz Nabrežine: Človek vendar nikdar ne ve, kdaj se lahko moti. Delavci smo mislili, da veljajo zakoni za nas tako kakor za druge, ker nam gospodje pravijo, da smo pred zakonom vsi enaki. Pa vendar ni tako. Pri nas v Nabrežini sklicujemo včasi shode, javne ali pa društvene. Zgodi se, da se naznani shod v dvo* rani, pa pride potem toliko ljudi, da nimajo prostora v dvorani. Tedaj se mora shod vršiti na dvorišču. Zgodi se pa tudi, da se mora nagloma sklicati shod radi strokovnih zadev, pa ker ni časa, da bi se naznanil glavarstvu, se skliče po g 2. Vse to pa ni všeč našemu orožniškemu stražmojstru, kateremu žilica ne da miru, pa dela ovadbe radi najbolj malenkostnih reči. Mi bi molčali o tem žandarskem ravnanju, če bi opravljal dolžnost napram vsem enako. Ampak tako ne ravna ta gospod. V nedeljo, 12. t. m. ao 1 imeli naši liberalci (? — ki kupujejo štacione za križev pot v naši cerkvi), shod radi občinskih volitev. Čeravno shod ni bil naznanjen, molči gospod stražmešter o njem, kakor da bi nič ne vedel. To pa menda le zato, ker pohajajo on in drugi žandarji po cele noči v liberalni družbi, čeravno zahteva policijski red, da morajo biti vse gostilne zaprte ob 11. zvečer. Ta policijski red pa velja nemara le za tiste gostilne, v katere ne zahajajo gospodje župan, podžupan in žandarji; kjer se oni zabavajo, je pa lahko vso noč odprto. Pred časom se je zgodilo v neki taki krčmi, kjer je ta odlična družba popivala do 2. zjutraj, da so se žandarji stepli z domačimi fanti in je bil eden žandarjev ves potrgan. Potem se je do-tičnik vsled sramote ustrelil. Tako se godi v naši občini pod pokroviteljstvom naših liberalnih očetov. Pozivljemo torej kompetentne oblasti, naj napravijo v Nabrežini red, bodisi v občini, ali pa pri žandarjih. Zakon naj velja za vse enako, ne pa le za nas delavce. Če to ne zaleže, bomo prisiljeni, napraviti druge korake, ki ne bodo veselili gospodov. — Smrtna kosa. Te dni je umrl v Nabrežini eden najstarejših članov naše organizacije, sodrug Ivan Gabrovec. Bil je član svoje strokovne organizacije, Delavske hranilnice in zvest odjemalec .Rdečega Prapora*. Dosegel je komaj 28. leto, a bil je pri organizaciji, odkar obstoja. Kako je bil priljubljen med tovariši, kaže najbolje to, da so se pogreba udeležili nabrežinski delavci korporativno. — Nabrežina. Kakor je bilo naznanjeno v našem listu, je bil v nedeljo, dne 19. junija javen ljudski shod, na katerem sta govorila sodruga dr. Tuma in Kopač o dnevnem redu: Politični položaj in delavstvo. Po shodu je bila napavedaua veselica v prid .Rdečemu Prapcru* in »Lavora-torju*. I'.vršila se je v najlepšem redu. — Nenavadna rahloindnost. Iz Pevme nam pičejo: Zadnjič smo omenili, da vodi naš pevski zbor gospod Komel iz Gorice. Ta nedolžna vest je pa gospoda Kornela tako zadela, da je takoj odpovedal pouk. Ne verjamemo, da bi bil Komel tako občutljiv, da bi bil zbežal kar zato, ker je čital svoje ime v našem listu. Zdi se nam bolj, da se je dal ustrašiti od policistov v Goriški Tiskarni. Pa naj bo že kakor hoče; gosp. Kornel je vendar že naprej vedel, daje naš pevski zbor socialističen. Čemu se je torej lotil dela? Ali je mislil, da postanejo naši pevci liberalci? Ali pa je odstopil, misleč, da s tem ubije pevski zbor? Če je to mislil, se je zmotil, zakaj naš pevski zbor je in ostane socialističen in si je takoj drugi dan dobil drugega pevovodja. Sicer pa vemo: Narodnjakarji so malenkostni, pa mora biti malenkosten tudi gospod Kornel. — PoTma. Veselica, ki je bila napovedana na nedeljo, 3. julija, se je odložila za nedeljo 10. j u-Iija, ker imajo dne 3. julija že italijanski sodrugi veliko veselico v Gradiški. Vse sodruge na Goriškem prosimo, naj vzamejo to aa znanje in naj se pripravijo za 10. julija. — Podgora. Tukaj se je, kakor smo že javili v .Praporu*, ustanovil mladeniški odsek. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Anton Klavčič, podpredsednik Mario Brez-g ar, blagajnik Josip Simšič, odborniki Peter Markič, Josip Suisa, Daniel Fabris. — Mladentfeka organizacija ? Vrtojbi. Ker se ni vršila ustanovitev mladeniškega odseka na javnem shodu v nedeljo, se je sklical v torek, dne 7. t. m. poseben shod samo za mladino. Udeležilo se je nad 50 mladeničev. Na shodu je sodrug P e tej a n podrobno razlagal pomen mladinske organizacije. Govorilo je tudi več navzočih. Potem se je soglasno* sklenilo, ustanoviti mladeniški odsek za Dolenjo in Gorenjo Vrtojbo. V odbor so se volili sledeči sodrugi; Za predsednika Avgust Če z n e, za podpredsednika Ladislav Faganel; tajnik Rafael Frančeškin, blagajnik Virgil Mozetič, odbornika Ivan Simšič in Karol Vuk, zaupnik za Gorenjo Vrtojbo Fran Žibernik. Redni sestanki bodo vsako soboto. — Sodruga kolporterja, ki imajo še odraču-nati za koledarje, majske liste in «Rdeči Prapor*, prosimo, da stori to nemudoma, ker mora tajništvo skleniti račune in odračunati založbi. Pred vsem bi sodrugi morali vedeti, da ni lepo, prodajati pa ne odračunati. Nekateri sodrugi imajo is od lanskega leta dolgove za koledarje, majske lista in drugo. Založbe vseh teh iidaj so pa odvisne od rednih dehodkov, ker jih ne vzdržujejo kapitalisti. Treba je torej odračunati, ker bi bili drugače prisiljeni, porabiti druga sredstva, da pridemo do plačila. To velja tudi za kolporterje so prišli v veljavo nauki nemškega modroslovca Nietzscheja. Njegovo modroslovje je pa nauk iztemanja, nauk uničenja, nauk najnižje bestialnosti. Vrgel j« med svoje sodobnike betede «H rreavolk*, »Herren-moral», kojih vsebina naj bi imela zgolj za Nemce veljavo. Ker prideta pri taki razlagi z ozirom na druge narode vendar tudi sočutje in vest v poštev, je proglasil sočutje za podrejeni instinkt, vest pa kot ničvreden svet. Za t ga modrijana zad>bi življenje š« tedaj pravo vsabim, kadar si daje duška v pi-fimtgaoju nasnrotnika, v uničivanju alabejšega. I spodrinil jo F chtejev človekoljuben nauk, nadomnttil je evatigelsko bratoljubje z bra-tomornostjo. I-.vajaje in uporabljajo te nauke je začel «Schulverein» ustanavljati šole z namenom vse ponemčiti. Kakor razjedajoča kislina na človeški organizem so učinkovali razkrajajoči Nietzschejevi nauki na majhne narode. Narodnostni boji so postali ljutejši kot kdaj poprej. Marx in E igel«, ki •ta mislila, da bo narodno vprašanje lahko premagano, sla morala dopustiti, da se v obrambo narodnih individualnostij nekaj ukrene na mednarodni podlagi. Spričo potrebne obrambe in samoobrambe so ustanovili tudi Slovenci leta 1885 šolsko družbo, ki naj v jezikovno meSovitih krajih ustanavljala šole za slovensko mladino. Preprečila naj bi na-daljno potujčevanje s tem. da omogoči izobrazbo naše mladine na podlagi materinskrgt jezika. Krstili so to šolsko družbo na ime Grila in Metoda, ker ata bila ustanovitelja šol pri našth pradedih ter preganjana zavoljo poučevanja v materinem jeziku. Družba po lanskem izvestju vzdržuje sedaj šest iol s 25 razradi in 19 otročjih vrtcev, da je to družbo treba podpirati, razvidmn najbolj iz dejstva, da je eksekutiva nemško-nacionalne ideje, kakor sama priznava, tekom 25 let ponomčila nad 90 000 Slovencev. Vprašam vas, če gre ta proces tako naprej, koliko Slovencev bo še obhajalo 300 letnico Stanka Vraza, ki je bil najvznešenejii zagovornik jugoslovanske misli P Gotovo bore malo. Slovan in posebr o Slovenec si pač ne zna varovati realne posesti, kaj šele idealne. Od bitke na Beli gori, kjer je Slovanstvo zaigralo prvemtvo v Avstriji, do danes, hodijo gospodarji mal h narodov preko nas na dnevni red. Mali narodi so ravno prav, da plačujejo davke v denarju in krvi, do ■amodoločbe in samovladarstva jih pripuščati, to še dosedaj ni bilo potrebno. Ciril in Metodova družba gotovo ne bode tega vpvašanja rešila. Kot šolska dražba že posebno ne, ker upravičeno današnji obliki šole ne prisojamo velikega vpliva na miselni razvoj naroda. Kot vseslovanska organizacija bi storila družba lahko več za osvoboditev naroda, toda nedostaje ji borilcev iz naroda za narod. Pesnik aas sicer tolaži: Od tam nam misleci globoki, od tam nam pesniki - proroki *a dom borilci vsi od tam. Da, da, borilci! Blaga pesniška duša, če bi še danes bil med živimi, lahko bi ti povedal, da se Število borilcev za dom čimdalje bolj krči, da pojema. Nam Slovencem, ki smo z ozirom na samozavest do skrajnosti zanemarjeni, manjka pač na celi črti prosto — po Masaryku povedano — istinite pozitivne ljubezni do naroda. Naše zgodovinske čednosti: pohlevnost, miroljubnost in ponižnost so nas spravile na nič. Znak hlapčevanja nam je tako globoko začrtan, da imajo sodobni narodi za nas samo sočutje ali pa zaničevanje. Vi, ki ste se danes tukaj zbrali v ta namen, da kolikor toliko v družbinera zmislu zahtevate svojih pravic, vas vse, pozdravljam v imenu prediednistva. V kolikor ste pa zbrani oiločno odklanjati vsakteto hlapčevstvo ter pripravljeni neprestano bojevati se za nabavo najvišjih kulturnih ciljev potom svojega jezika, vas pozdravljam tudi v imenu slovenskega delavstva. Mi potrebujemo resnično mogočnih značajev, velikih nesebičnih osebnost*, potrebujemo pred vsem izobraženo ljudstvo; to nam bodo najboljša jamstva za obstanek. Prizadevajmo si oživotvoriti v sebi te vrste čednosti, kajti le s takimi činitelji si še utegnemo rešiti svojo narodno posebnost. — Izginil je iz Vitanja v petek ponoči nečak in pomočnik celjskega kovača Tišlerja, Muka Tišler, ki je napol bebec. Muka je star kakih 30 let ter zmožen slovenskega in nemškega jezika. Zadnje vesti. Razpor med Poljaki in vlado. Dunaj, 22. junija. Včaraj je nastal med poljskim kolom in vlado konflikt, ki se je tako poostril, da se je v parlamentu govorilo o krizi. Stvar je ta: Dasi zbornica poslancev še ni rešila proračuna, razpravlja o njem že proračunska komisija gosposke zbornice. To je po zakonu o državnozborskem opravilniku nepravilno. Zaraditega razpravlja komisija gosposke zbornice tajno. Izvedelo se je pa vendar, da sta na eni zadnjih sej člana gosposke zbornice BSrnreither in Skene vložila resolucijo, ki izreka, da naj se v proračunu preneha z izdatki za vodne ceste (kanale), ki se itak ne izdelujejo. Poljsko kolo je nato takoj poslalo deputacijo k ministrskemu predsedniku, da se pritoži. Poljaki so zahtevali, naj ministrski predsednik poskrbi, da se tista resolucija ne sprejme. Baron Bienerth je pa odgovoril, da je tudi njegovo mnenje, da naj bi se vsa stvar končala po zakoniti poti, ker se vodne ceste res ne grade. V poljskem kolu je povzročil ta odgovor veliko razburjenost, tembolj ker so se imela prihodnje dni zopet oddati nekatera dobavljanja za kanale, ki se tičejo Galicije. Pravijo, da je vlada Poljakom ponudila okrog 50 mi-lionov odškodnine, ki bi se imela porabiti za regulacijo rek v Galiciji. Pogajanja z vlado so trajala ves dan. Zvečer je imela parlamentarna komisija poljskega kola sejo, na kateri se je sklenilo, zahtevati, da se zakon o vodnih cestah izvrši. Od Poljakov se zahteva na sejah zbornice polnoštevilna udeležba. Državni zbor. Dunaj, 22. junija. Včeraj se je glasovalo o gospodarskih poglavjih proračuna in sicer o vsakem poglavju posebej. Dalmatinski poslanci, ki se doslej niso udeleževali glasovanja, so zdaj g I a-sovali proti proračunu trgovinskega ministrstva Dalmatinski gospodje igrajo sploh čndno vlogo. Člani so v Zvezi južnih Slovanov (Hribarjev klub), člani v Slovamki Eaoti, torej v opoziciji, pri najvažnejših glasovanjih pa pomagajo vladi s tem, da zapuščajo dvorano I Nadaljevala se je razprava o četrti skupini proračuna, t. j. finančno miniitritvo, finančni »kon, oa|viiji računski dvor In skupni iidatki (z Ogrsko). Poročal je Steinwender, potem sta govorila Malik in Kunschak. Soc. dem. Binoveo je dejal, da je sedanje državno gospodarstvo le dolga veriga zadolževanja. Državna potreba je, da izgine sedanja vlada. Soc. dem. Sobloiinlkel je govoril o delavskih razmerah in bojih na Moravskem. i Soc. dem. Modfafok je vladi zlasti očital velikanske izdatke za vojaščino, dočim ne stori ničesar za produktivne sloje ljudstva. Za generalna govornika sta bila izvoljena češki radikalec Ha j n (za), in soc. dem. Seli ge r (proti.) Dunaj, 22. junija. Na današnji seji je finančni minister Bilinski zopet zagovarjal nove davke in predvsem zahteval, da se še v sedanjem zasedanju dovoli zvišanje davka na žganje in regulacija dohodninskega davka. O osebnem dohodniskem davku je obljuboval, da se potem deset l't ne bo zvišal (1). V poljskih krogih je napravilo slab vtisk, da je popolnoma molčal o v o d-nih cestah. Slavoniko vieačiliičo. Dunaj, 22. junija, Jutri S9 bo Bienerth pogajal z jugoslovanskimi poslanci radi italijanskega ia slovenskega vseučilišča. «Slovanski Enoti* so Jugoslovani naznili sledeče zahteve: 1. Izpiti na zagrebškem vseučilišču naj bodo veljavni tudi za avstrijske dežele. 2. Dokler se ne ustanovi slov. vseučilišče v Ljubljani, naj se ustanove stolice za slovenske docente na vseučiliščih v Pragi ali Krakovu. 3. Vlada naj poda obvezno izjavo, kdaj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Organizacija francoska policijo. Pariz, 22. junija. Policijski prefekt Lepine je v občinskem svetu izjavil, da bo izboljšal položaj redarjev, nikakor pa ne more dopustiti, da bi se člani policije organizirali. Nemiri na Kitajskem. Novi J or k, 22. junija. Iz Pekinga se poroča, da je dal podkralj Hupet Hunan zapreti štiri višje častnike, češ, da se udeležujejo revolucionarnega gibanja. Položaj v Hunanu se je še vsled tega poslabšal, ker so velike povodnji provzročile ogromno škodo in tudi smrt mnogih ljudi, Dnevne vesti. x Danajski krščansko socialni škandal ki ga je izzval deželni poslanec in občinski svetnik H raba z znanim govorom, v katerem je dolžil svoje tovariše, da obožujejo »Boga Jemlji*, se je »poravnal*. Vrhovni komandanti krščanskosocialne stranke delajo zdaj tako, kakor da bi bilo vse v redu. Hraba se je zmotil in vsfega je konec. Le zlodej, da ne mislijo vsi pristaši krščansko-socialne stranke tako, ampak menijo, da je bila tožba navadna komedija, preklic pa zopet navadna kravja kupčija. Kar je Hraba očital višjim bogovom krščansko socialne stranke, je namreč tako očitno, da mora biti v človeku prokleto mnogo otročjega duha in naivnosti, če hoče verjeti v preklic. Hraba je dejal, da so razni krščansko-socialni voditelji smatrali svoje mandate za priliko, da so prišli osebno do bogastva. Ta stvar se sploh ne da utajiti. Komaj štirinajst let je, kar je stranka prišla na krmilo na Dunaju. In v tem razmeroma kratkem času so se zgodile velikanske izpremembe. Ljudje, ki so bili prej notorični reveži, imajo danes ogromno premoženje. Ce bi se moglo le reči, da dobro žive, da izhajajo brez skrbi, bi to naposled še ne bilo čudno, čeprav imamo dosti primerov, da so ljudje ravno vsled svojega političnega delovanja zabredli šele v pravo bedo. Toda krščansko-socialni gospodje so postali velekapitalisti, odkar je stranka na krmilu. Do takih bogastev se pa tudi v desetih, dvanajstih letih ne prihaja po naravni poti. Glavnih dobitkov v loteriji niso dobili, tenoristi, ki zaslužijo včasi mi-lion v enem letu, tudi niso. Z branjarijo se pa tudi ne dajo prihraniti velekapitali. Ni torej čudo, da se danes vse vprašuje, odkod bogastvo. Hraba je sam član kršč.-socialne stranke in kot finančni referent občinskega sveta je imel precej vpogleda. Govoril je o dokazih, o materialu, ki ga lahko predloži. Njegove besede se niso mogle smatrati drugače kakor za očitanje nepoštenega grmadenja zakladov. Mi nimamo njegovega materiala in njegovih dokazov, pa nam zatone prihaja na misel, očitati krščanskim gospodom goljufije. Ampak zdi se nam, da tega niti treba ni. Dovolj je tega, kar se ve in vidi. Nekdanji reveži so danes mogočni bogatini Da ne bi bili prišli do svojega sedanjega bogastva brez svoje politične vloge, je jasno. V tem grmu tiči zajec. ,,BALKAII<*. Velika spedicijska tvrdka »Balkan* s sedežem v Trstu, otvorila je v Ljubljani, Šelenburgove ulice Stev. 7 («pri Maliču.) svojo podružnino ter sprejema vsa v spedicijsko stroko spadajoča naročila. Opozarjamo na inserat v današnji številki. „B ALKAN" špedicija in)komlsya ■PUMI Centrala v Trstu. 16-1 Podružnica t LJUBLJANI Šelenburgova ni. 7 (,prl Maliču'). Telefon štev. 38. Telefon štev. 38. ŠPEDICIJE vsake vrste. ::::] [Prevažanje blaga za trgnuce In zasebnlhe. :::: Preselitve. :::: Vlaganje blaga in pohištva v skladišča. :::: Zacarinanja. :::: Pre- :::: vzetje blaga v prodajo 1.1. d. 1.1. d. :::: Prevažanje pohištva. Točna postrežba* : : Nizke cene. Iv. P|. b»Npv«t * Kranj«. Krščanski socialci so obljubovali rešitev »malemu možu\ A »malemu možu* se godi danes prav tako slabo kakor pred petnajstimi leti, veliki možje krščansko socialne stranke so pa mi-lionarji. Protikapitastičen boj so obljubovali ljudstvu, pa so sami iz sebe napravili kapitaliste. Denafne špekulacije so obsojali, pa so porabili svoje mandate, da se jim je odprla pot do špekulacij. In s tem so dokazali tisto, kar je za nas najbolj važno: V kapitalistični družbi se posamezniki lahko imenitno »rešijo"; obljubo-vati množici rešitev v tej družbi, je pa sleparija prvega reda. V sodnijski dvorani ni bil v tem procesu nihče obsojen; ampak brez sodnije je obsojen ves krščanski socializem. x Radi atentata v Sarajeva je vse meščansko časopiije ogorčeno; v«e govori o podlem napadalcu, vse našteva vrline Varešaninove in vae hvali boga in bogove, da se je stvar tako srečno završila ... Srečno P Čudna reči.., Tudi mi smo gotovo zadovoljni, da ni nobena kroglja zadela ne Vareianina, ne njegove žene, ne njegove okolice ■plob. Ampak gospodje žarnalisti so menda popolnoma pozabili, da je ena kroglja vendar zadela — napadalca samega. Človek bi se seveda deloma tolažil, da je Se bolje, ustreliti se, kakor pa biti obe* len ali pa dvajset let zaprt v ječo. Ampak kaj bi bilo, če bi vprašali nekoliko dalje: Ali so taka blazna dejanja tako neizogibna, da se ne bi dala preprečiti prav z nobenimi sredstvi P Ne mislimo s policijo. Ta je že dovolj agilna; saj ji je sumljivo, če človek le glasneje kihne na ulici. Pa vendar z vsem svojim aparatom np more preprečiti takih dogodkov. Ampak pravijo, da je bil mladi Študent te nekaj časa nenormalen in močno tuberkulozen. Drugi pripovedujejo, da ni imel denarja za Studi-ranje in za življenje, pa mu je bila odbita neka prošnja. In tako dalje. Ali ni vendarle naša družb* tista, ki bi si morala potrkati na prsi? Sarajevski napadalec je bil hudodelec; o tem ni dvoma. Toda le premislite natančneje; Ali niso hudodelci v današnji družbi — če ne vsi, gotovo pa po večini — žrtve? * Na gori Ato*, ki je cela meniška republika, je dvajset velikih samostanov v katerih je nad 6000 zvečine ruskih in grških menihov. Zadnja leta se vedno sliši o prepirih in pretepih med menihi, ki so svoj čas bili imenovani »hesi-hasti" (mirujoči). Najnovejše poročilo pravi, da je v grškem samostanu Iver izbruhnil prepir; prišlo je do pravcate bitke med pobožnimi menihi, katere posledica sta bila 2 mrtva in 15 težko ranjenih. x Cook toil Paaryja Pa ne morda zaradi tega, ker Peary trdi, da Cook ni bil na severnem tečaju, ampak za 40.000 mark, katere mu baje Peary dolguje na kožah severnih medvedov iz antarktičnih pokrajin. Z zadevo se bodo bavila sodišča v Nemčiji. x Papež In Slovani V »Piccolu de la serra* je priobčil te dni znani rimski publicist Cri-spolti članek, v katerem razpravlja o znani aferi zaderskega nadškofa Dvornika, kateri se je moral zaradi preenergične obrambe glagolice umakniti. Crispolti pravi da nekdanji kardinal in beneški nadškof Sarto tudi kot Pij X. ni pozabil, da je bil jadranski patrijarh in je dokazal zopet Hrvatom, da ne pozablja pri tem niti na italjan-ske narodne postojanke in zahteve ob jadranskem primorju.________________________________________________ Socialni pregled. i ** Delavni čai v pekarnah. V torek se je na Dunaju v slavnostni dvorani pekovske zadruge pričela anketa (posvetovalno zborovanje) o uravnavi delavnega časa v pekarnah. Povablje nih je več kakor petdeset pekovskih mojstrov in pomočnikov iz raznih krajev države; med njimi 'e tudi nekoliko zastopnikov pekarskih tovaren. 'adalje se udeležujejo ankete člani socialnopolitičnega odseka poslanske zbornice in obrtni odsek delavnega sveta. Do te ankete je prišlo na ta način: Socialno-demokratični poslanci P o-spišil, Muchitsch in Widholz so vložili v državnem zboru načrt zakona, po katerem naj bi •e uredilo delo v pekarnah, zlasti kar se tiče nočnega dela. Socialno-politični odsek je odka-zal načrt delovnemu svetu, ta je pa sklenil, sklicati anketo, ki se zdaj vrši. Zapomni, ne zabl: Bolan ali zdrav, Le ,FLORIAN“ rabi, Želodcu bo pravi je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši 1 yudskaJ«kovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: »FLORI AN“, Ljubljana. liter K 2-40. » . 4-80. j Darila. Za tiskovni sklad »Rdečega Praporja* so poslali uslužbenci skladišč v Tralu 50 K. Lepa hvala! Hip tla z velikim vitom na lepem prostoru 9 je naprodaj cesta v R žno dilioo št. 216 pri Ljubljani. Več ae poicve v vili , Rožna dolina št. 237. Našim somišljenikom priporočamo: Jlirija In ?raxin kremo za čevlje« Ciril in Jttetodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Clrll-Metoda ter polerin čistilo za kovine. Te predmete izdeluje domača tvomlca kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52-23 Postavno varovano. Koncerti Slovenske filharmonije 14-2 se vrše do 15. septembra *■ vsak dan -m v hotelu „7ivo!i“. Začetek ob nedeljah in praznikih ob pol 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vselej prosta. Kavarna »Unlone* v Trsta ulica Oaserma ln Torre Blanoa se priporoča. Večkrat odlikovane vinske kleti Domenico Malusa v Kanfanaru so otvorile glede na ugodno novo vinsko letino 3—2 t Šelenburgovl ulici štev. 6 trgovino z rodbinskimi, namiznimi in desertnimi vini po izredno zniianlh cenah. Dostavlja se tudi v bišo. Na željo polzkušnje zastonj Zavod za pohištvo In dekoracije 2(5—6 FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska nlloa št. 10. Uataaovljono leta 1857. Telefon Itev. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejlih do najumetnejtfh. Skladišče tapet, oboknc in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Enostavne in ratkofne ženitne opreme v najtolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. volijo sedaj le po dOBia&l avstrijski progi 62-26 Avstr o-A meri kana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro t najnovejsimi brzoparniki * dvema vrtenlcama, električno rametljavo, brraiifinim brtojavom, na katerih je