Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Mailih oglasov, ki služijo v iposredovanje in socijalne namene delavsttva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih ©glasov ir$ovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem -delu Mane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čeko-vni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
Štev. 25.	Sreda 27. marca 1929.	Leto IV.
Politika balkanskih sporazumov.
Zgodovinski sloves je imel Balkan, da, če nikjer drugje na svetu ni vojne nevarnosti, tedaj je na Balkanu, ki je kotel spletk in zarot, ni resnica je, da' je 'Balkan sam vznemirjal svet s svojimi spori in 'konflikti ali :pa je s svojo politiko vpeljal države v ■balkanske spore, ki so imele v Orientu svoje interese ali namene.
Tudi po vojni ni bilo izboljšanja v tem pogledu. Pojavljali so se novi spori med' posameznimi balkanskimi državami; njih notranja politična ne-konsolidiranost v tem tudi, da so se menjavali režimi, smer politike ter vmešavali gospodarski in politični interesi z uma njih kapitalističnih držav, ki so se bale za prestiž na Balkanu. Ta položaj so izrabljale tudi državice, ki meje na Balkan in one na Balkanu samem.
Sele v novejšem času bi mogli trditi, da je v vprašanju pomirjenja Balkana samega nastopila nova doba. Za Jugoslavijo so pomembna zlasti pogajanja z Grčijo in Bolgarijo za sklenitev, prijateljskih pogodb. Z Grčijo je pogodba že sklenjena, z Bolgarijo se pa vriše pogajanja v Pirotu, ki so doslej uspela) v toliko, da ie baza za prijateljske odnošaije ustvarjena. Eno najspomejših vprašanj je bilo jnacedonsko vprašanje. Vsak konflikt na macedoMski meji je tvoril prej konflikt med obema državama ter raizburjal viso evropsko javnost. Od-
slej se bodo v zmislu pogodbe ti obmejni maoedonski spori reševali pred posebnim razsodiščem, ki ga bodo določili krajevni organi obmejnih držav po polovici. S tem se bodo razmere ublažile. K olajšanju sporazuma z Bolgarijo je tudi mnogo pripomogla otvoritev mej, ki so bile prej dve leti zaprte s strani naše držarve, kar je gotovo silno netilo sovraštvo med obema državama.
Tudi v ostalem so se že sklenile ali pa se šele sklenejo meddržavne pogodbe na Balkanu med posameznimi državami.
Inozemsko časopisje se z zanimanjem vprašuje, če se v resnici na Balkanu poraja nova dobai pomirjenja. Nezaupljivo gleda torej svet v ta razvoj dlcgodkov, ker bi bil dogodek velik, Če Ibi se dosedanje razmere bistveno izpremenile in pokazale resno tendenco, da Balkan ne sme biti več kotel žareče žrjavice, iz katere lahko nastane vsak dan nova vojna.
Pomirjenje je zlasti pomembno sedaj po vojni, ker je le v mirnem razvoju micgoč pravi napredek, tem bolj v miru med balkanskimi narodi, ki so po svoji mentaliteti in kulturi tako različni, da potrebujejo za svoj razvoj v enotnem pravcu daljšo dobo razvoja.
Upa jim, da Balkan ne bo več ognjišče novih vojn, ampak Balkan kulturnega dviga in dela.
Zahteve stanovanjskih nsjemnikov.
V zadevi zaščite stanovanjskih ! najemnikov, ki je spet resno ogrožena, so sklicale strokovne organizacije za Slovenijo sestanek delegatov v Celje. Po daljši debati je 'bila sprejeta soglasno naslednja spomenica:
jSklene se predložiti1 na odločilnih mestih v Beogradu dne 27. t. m. po posebni deputaciji sledeče zahteve v zadevi stanovanjske zaščite:
I.
Najemnine naj se maksimirajo prejemkom državnih uslužbencev primerno in sicer v starih hišah z u-poštevanjem tega, da so hiše že amortizirane, v novih hišah pa z upoštevanjem reelne rentabilnosti.
H.
Zaščita naj traja toliko časa, dokler je potreba, najmanj pa 5 let.
ni.
Maksimiranje najemnin vseh hiš in poslovnih prostorov naj izvrše komisije, v katerih so zastopane občina, državna oblast an stanovanjski najemniki.
IV.
Maksimiranje naj ne presega sorazmerno predvojnih izdatkov za najemnino.
V.
Zakon o oderuštvu naj se raztegne tudi na najemnine v tem smislu, dai je smatrati kot oderuštvo vsako prekoračenje oblastno določenih na-
jemnin in vsako zahtevo po kateremkoli drugem prispevku hišnemu lastniku.
VI.
Komisija, navedena pod točko III, mora zaseči vsa stanovanja, ki so nad 2 meseca prazna.
VIL
Za vso državo naj se določi kot minimalni odpovedni rok 3 mesece, ne oziraje se na način plačevanja najemnine.
VIII.
Deložacije v zimskem času, to je od 1. oktobra do 31. marca, naj se zabranijo.
IX.
Hipotekama banka in poštna hranilnica naj dovoljujeta stavbenim zadrugam po običajni nizki obrestni meri stavbne kredite na najmanj 20-letno amortizacijsko dobo.
X.
Državna uprava naj zgradi za svoje urade in uslužbence, zlasti za take stroke, ki morajo pogosto menjati službeno mesto, stanovanjske hiše. Pri tem naj se ne pozabi na železničarje, finančno kontrolo in orožni-štvo ob državni meji.
XI.
Stanovanj se ne sme spreminjati v poslovne prostore, prednio ni najemnikom zagotovljeno drugo stanovanje.
Nevednost ali nepoštenost.
Zadnja »Pravica« se jako razburja nad nami, ker smo pisali, da bo Mus- j solini odslej vladal v Italiji s pomočjo j katoliške cerkve. »Pravica« trdi, da katoliška cerkev kot taka ne poseza v dnevno politiko, še manj pa, da bi se borila za določen režim. Zaradi tega — pravi »Pravica« — je naravnost zloba, ako pribija »Delavska Politika«, da bo sedaj vladal Musso-
lini s pomočjo Sv. Stolice. Končno izreka »Pravica« nad nami hudo obsodbo, d'a tako tendencijozno in zavestno natolcevanje ni vredno delavskega lista. — Poglejmo sedaj, ali smo res obrekovali katoliško cerkev ali ne. Pri sedanjih fašistovskiih »volitvah« v italijanski parlament je bila dopuščena edinole fašistovska kandidatna lista, katere nosilec j« Mus-
solini. Najhujši agitatorji za fašistično listo so italijanski katoliški škofje in nadškofje. — Italijanski listi prinašajo izvlečke iz škofijskih pastirskih listov, v katerih škofje pozivajo duhovnike in verne katoličane, da strnjeno glasujejo za fašistično listo. Take pozive prinaša tudi katoliški list »L' Unita cattolica«, ki ima v svojem naslovu papežev grb: papeško tiaro in Petrove ključe.
Tako je nadškof v Parmi, mons. Conforti, poslal klerikom in katoliškim laikom pismo, s katerim jih poziva, da naj kompaktno glasujejo za fašistične listo. Posebej opozarja vse župnike svoje škofeje, da nia1} ponče svoje župljane, kako imajo izvršiti svojo volilno dolžnost. Nadškof iz Perugie, Giovanni Battista Rosa, je poslal župnikom in duhovnikom o-krožnico (breve circolare), da naj se sami osebno udeleže volitev za fašistično listo in naj v temi smislu tudi uplivajo na vernike. Predsednik škofijske zveze italijanske katoliške akcije iz Perugie je izdal na katoličane manifest, da naj slušajo besede svojega nadškofa in naj se vsi udeleže volitev, da bo zmagala lista, katere nosilec je Mussolini, ki ga je božja predvidnost poslala Italiji »Ra s se g-na Ecclesiastica Lucchese«, uradno glasilo nadškofijske kurije v Lue-ci, objavlja poziv, v katerem priporoča nadškof iz Lucce svojim župnikom, da naj dajo raizumeti svojim1 faranom, da se gotovo udeleže plebiscitarnih volitev za fašiste. Škofijski
odbor katoliške akcije v Bresci poziva, sklicujoč se na popolno soglasje s cerkvenimi avtoritetami, vse katoličane, da izvrše svojo volilno dolžnost v znak vhaležnosti predsedniku vlade Mussoliniju. Manifest (zaključuje z besedami, da bi se vsako vzdr-žanje od volitev moralo smatrati za sramotno dezertacijo. Isto so storili škofje v Pizi, Palermu in Vicenzi.
Naj samo ti zgledi zadostujejo, da nismo zlobno natolcevali in obrekovali katoliške cerkve, da pomaga Mussoliniju. Resnica je, da katoliška cerkev oficijelno pomaga Mussoliniju, ker je sklenila z njim politično kupčijo. Medi tem pa begajo po Evropi najboljši italijanski ljudje, ki jih je prognal fašizem iz Italije, ne samo socijalisti, temveč tudi najboljši! ljudje italijanske katoliške demokracije. Kdo je simpatičnejši »Pravici«, ali prognani don Sturzo ali tisti politični katoličan, ki proglaša za sramotnega dezerterja vsakega katoličana, ki ne bi volil fašistov? Tudi se »Pravica« ne bo izmuznila s tem, če bo nad-j škofe iz Parme, Perugie, Lucce, Brescie in vse druge italijanske nadškofe in škofe proglašala za privatnike, za katere katoliška cerkev ne odgovarja. Če nadškofi in škofi ne predstavljajo katoliške cerkve, kdo jo pa potem sploh predstavlja? Neverjetna nevednost ali pa skrajna predrznost in nepoštenost je torej, če nam očita »Pravica« zlobo, ker smo poročali samo resnico, da katoliška cerkev pomaga Mussoliniju.
Financiranje Svete stolice.
V denarnih zadevah se na nebeško kraljestvo ni mogoče zanesti. Tudi najprisrčnejši odnošaji nič ne koristijo. Dokler je vladala papeška kurija še samostojno državo, je imela vsaj pravico posnemati 'posvetne države v njih slabem gospodarstvu. S trudom in pošteno si je priprosjači-la, kakor ona druga italijanska vlada, in le zlobna intoleranca se je spod-tikala nad! tem, da so se rimski papeži pustili od Žida Rotschilda sanirati.
Pa tildi potem, ko je cerkvena država prenehala obstojati in je lie še božje kraljestvo ostalo, ni bil Vatikan rešen denarnih skrbi. Ponovno stabiliziranje papeškega vpliva po vojni, razširjenje rimske diplomacije, zahteva precejšnjih sredstev. Petrov novčič je pritekal vedno bolj skromno, razvrednotenje valut se pri milih darovih najbolj občuti. Še vedno so pota cerkvenih financ čudovita. Neprestano in od kontrolnih oblasti dobrodušno prezrta, dotekajo iz katoliške Nizozemske cerkvena posojila v katoliško Nemčijo. Toda v materi Italiji ima rimska cerkev težavnejše stališče. Katoliške banke v Italiji, ki so prej tvorile hrbtenico Vatikana, so druga za drugo doživele polom. Največja med njimi, »Banca di Roma«, je že pred' več leti, v času, ko
MAJSKI SPIS
izide letos na 48 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal bo samo 5 Din. Razprodajale*! imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis!
Mussolini še ni imel zveze s papežem, iskala zaščite pri fašistih in jo tudi našla. Sedaj pa je tudi že ducat katoliških provincijalnih bank tako daleč, da jih zamore samo še italijanska država rešiti. Zopet je fašizem z veliko gesto posegel v žepe davkoplačevalcev in ponudil klerikalnim bankam svojo pomoč.
Po pravici se je to rešilno akcijo smatralo kot nov korak na poti sporazuma med fašizmom in kurijo. O nadaljnih dogovorih za priznanje papeževe suverenosti na vatikanskih tleh so poročila zadnji čas zopet nekam potihnila. Neglede na razne politične težkoče bi bilo zopetno priznanje cerkvene države, četudi v najmanjšem obsegu, zelo draga finančna zadeva, kajti Italiji se gotovo ne bo nudilo, tistih 52 milijonov dolarjev — 1 milijardo lir — kuriji izplačati, ki jih je papež od leta 1870 sem zahteval. (Medtem so se pa tudi za to zglihali in med slavnost, zvonenjem in zahvalni Te deum po italijanskih cerkvah bodo italijanski davkoplačevalci zopet inštaliranje papeža za posvetnega vladarja morali drago plačati. Op. prev.)
Da razširi svojo posvetno državo, je papež Pij XI. medtem že pokupil vsa posestva na gričih okrog sv. Petra, kjer naj bi nastala pozneje vatikanska poslaniška četrt. Denar za to akcijo, dva milijona dolarjev, si je že pred časom izposodil od J. P. Morgana. In če bo šlo vse po sreči, bo ta pravnik razboritega anglikanskega pridigarja še enkrat lahko potoval v Rim, da bo za šest procentov obresti in en procent amortizacije lahko cerkveno državo inštaliral. (In res, je že v Evropi; iz Pariza v Rim ni več daleč. Op. prev.) Samo škoda, da on kot amerikanski državljan ne more kakor pokojni Karl Rotschild sprejeti iz papeževih rok Odrešenikovega reda v zahvalo.	.....
4
w
%
0
e£epa J)aCmcttin$a
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Naročajte in širite »Del. Politiko11.
Kaj bo s poroto?
(Delavci, direktni davki in porotniki.)
S 1. januarjem 1930 stopi v veljavo novi kazenski zakon in kazenskopravni red, ki ne pozna več porotnih sodišč ter tn radi tega morala soditi tudi najtežje zločince sodišča. V vseh državah je na dnevnem redu boj za porotna sodišča in zlasti za njih reorganizacijo. Pravkar je na dnevnem redu to vprašanje v avstrijski in če-hoslovaški republiki, kjer smatrajo povsod porote za važne pridobitve demokracije.
Tudi pri nas še vprašanje porot menda ni končno veljavno rešeno. Nedavno je objavila beograjska »Politika« razgovor svojega urednika z univerzitetnim profesorjem dr. Živa-novičem, ki je odločilno sodeloval v komisiji za novi kazenski zakon. Ta je izjavil uredniku »Politike«, da je bilo vprašanje porote v komisiji zelo sporno. On sam je zastopal stališče, da je porota potrebna iz večih razlogov, zlasti iz pravnopedagoških ozirov. Dr. Živanovič je izjavil, da je dobila radi tega bivša komisija za izdelavo kazenske zakonodaje nalogo, da pripravi načrt zakona o poroti.
Mi bi pri tej priliki omenili sledečo važno okolnost irt opozorili na njo
velikega župana, kot tudi predsedstvo višjega deželnega sodišča: V imenik porotnikov so prišli doslej samo posestniki in trgovci, ki plačujejo predpisano višino direktnega davka. Zadnji čas pa se prakticira pri izstavitvi potrdil o siromaštvu v svrho oprostitve plačila taks praksa, da ne smejo teh potrdil dobiti tudi oni delavci, ki plačujejo vsaj 10 Din usluž-benskega davka, češ, da je tudi ta davek direkten. Po istem principu ‘bi morali radi tega priti v seznam porotnikov tudi delavci, 'ker ne gre, da bi se jim samo odvzemale pravice temeljem plačevanja direktnih davkov, ne pa tudi dajale važne državljanske pravice, ki jih imajo drugi državljani iz naslova plačevanja iste višine direktnega davka.
Za pravično reševanje marsikaterega porotnega slučaja bi bilo neštetokrat silno koristno, če bi sedel v klopeh porotnikov tudi delavec, ki pozna iz lastne izkušnje trpljenje najnižjih slojev. Četudi gre doba porot h koncu, se nam ne zdi prav, da bi baš sodišče ne upoštevalo zakonov v vsakem slučaju in če tudi bi imeli samo eno poroto pred seboj.
Njihov plebiscit . . .
Fašizem venomer zatrjuje, da so bile demokratske metode vladanja in svobodnega političnega tekmovanja za Italijo in njen napredek usodne. Vzlic temu pa menda čuti, da je to, kar je fašizem postavil kot direktno nasprotje demokracije, še vse drugače usodno za Italijo — pa skuša zato opravičiti svoje delo in svoje vladanje s pomočjo demokratskih metod izražanja ljudske volje. Da vsaj preslepi svet — zlasti ameriški kapitalistični svet, na katerega finančno, čeprav drago plačano podporo še vedno računa —, je odredil za prošlo nedeljo neki ljudski plebiscit, ki je seveda izpadel tako, kakor morajo izpasti plebisciti, ki niso plebisciti. Najprej je določil kandidatno listo — samo eno, samo fašistovsko -—, nato je izjavil, da tistih 400 njegovih kandidatov mora biti izvoljenih s 100'V" večino, če ne . . . Če ne, bo joj za tiste, ki bodo glasovali proti. Da pa ne bo v nobenem slučaju nobenih presenečenj, so uredili glasovanje tako, da je bilo lahko takoj ini na licu mesta kontrolirati, kdo je glasoval proti. Glasovnice so se vtikale v transparentni kuvert, skozi katerega se je lahko videlo, ali je dal volilec v njega pritrdilno glasovnico, ki je bila natisnjena v kričečih barvah italijanske trobojnice. Tako so lahko neubogljivega volilca takoj spoznali in eventualno ž njim takoj obraču-
nali. Prisedniki sodišč se pa niti toliko niso potrudili. Po končanih volitvah so kratkomalo pogledali v volilni imenik, koliko šteje volilnih upravičencev dotično volišče, in te upravičence kratkomalo prišteli vse k volilcem, ki so glasovali za fašistično kandidatno listo. Tako je bil plebiscit popolen . . .
Živel plebiscit! . . .
Normalno misleči svet si pa bo po vsem tem vprašal, čemu te volitve, čemu ta plebiscit, ki ni bil noben plebiscit, kajti če hi sme1! italijanski narod svobodno glasovati, bi te volitve vse drugače izpadle.
Eh, to je tisto! Fašizem bi rad vladal. Zato je pa treba denarja. Denarja pa v Italiji ni. Italijansko gospodarstvo je vsled politike zadnjih let, ki tlači in davi sleherno svobodno inicijativo, i siko z v krizi. Treba •Dosojil, v tujini vedno več posojil. Posojila se pa dobe v Ameriki, eventualno v Angliji. Te države pa gledajo s skepso na italijanske prilike. Zato tak plebiscit, ki naj dokaže, da ie italijanski narod ves za fašizem. Toda, ali naj predirljivi in trezni ameriški kapitalisti verjamejo v tak »plebiscit«?
Ne! Ali tisti, ki vozijo italijansko politiko, mislijo, da bo to vendar nekaj pomagalo.
Motijo se. Svet predobro ve, kako stvari v resnici stoje.
LEO SILA:
človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih dui.
97
»Ne verjamem. Zapadiel sem spet samooskru-njevanju. Mileno bo vzel Kotnik. Zadnjič mi je grozil . . .« Posilil ga je kašelj, da je pljunil. Franček je vidiel krvavo, temno liso v pljunku ... Ta ne bo živel dolgo, si je dejal, če tudi ni mogel verjeti, da bi bila radi krvave pege že smrt blizu. Mirko se mu je sicer sam vičasih potožil radi zdravja, toda kdo bo mislil na smrt . . . Zato nista niti Franček, niti Leo nikdar prav verjela v njegovo bolezen ... Iz stopnic so odmevali koraki.
»Leo prihaja. Nič mu ne pravi. Ne maram, da bi vedel za moj poraz.« Mirko si je posušil oči, V sobi se je stemnilo. Ko sta se z Leonom pozdravila in je Franček hotel prižgati luč, sta odklonila oba. »Lepše je pogovarjati se v temi,« je dejal Leo in sedel v naslonjač. Franček si je z materno podporo in z instrukcijami dovolil malo raizkošje. Soba ni bila draga, a precej udobna. Vhod je bil prost, naravnost iz stopnišča. Oprema je bila sicer stara, a za nerazvajenega Frančeka prijetna in primerna za shajanja. V kotu je domoval star klavir. Kadar sta bila z Mirkom dobre volje, sta igrala ins pela. Z Leonom se nista prav razumela. Nekoliko radi njegove preteklosti, nekoliko radi sedanje zagrizenosti in brezobzirnosti. Mirko je bil ves čustven, po večini tih, žalosten, Franček pa, kakor je naneslo. Otrok trenutkov. Zadnje čase je pohajkoval, zanemarjal šolo in celo pil je. Tega ni skrival niti pred Leonom, ki je postal strasten abstinent.
»Kako pa je bilo predvčerajšnjim, Franček? jS/lišal sem, da ste pili, poltem pa ste baje šli nad Klinca.«
»Kdo je to povedal?«
»Nerodni Andrija. Danes. Sicer bi ne vedel, ker tebe že diva' dnj ni v šolo. To ste lumpi . . .« se je nasmehnil Leo.
»Pa je bilo res za smeh.«
»Kaij se je zgodilo?« je vprašal Mirko. V mestu so bile preteklo nedeljo občinske volitve, pri katerih so odnesli zmago združeni klerikalci in še nedavno rojeni radikali. Med' drugimi je kandidiral tudi ravnatelj dr. Novak. On sicer ni bil izvoljen, ker je 'bil še kot novinec preveč zadaj, pač pa dr. Baznik.
»Drugi dan zvečer po volitvah smo tudi mi hoteli proslaviti volilno zmago. Toni nas je zbral. Klatili smo se ves večer po mestu od kavarne do kavarne, pa nobena ni bila svobodna. V vsaki je bila kaka višja oseba, ki bi nam drugi dan citirala disciplinarni red. Korično smo se odločili, da smuknemo preko dvorišča v kavarno »Evropa«. Tonija smo poslali naprej, da pregleda teren in vpraša kavarnarjia, če nas spusti v igralnico. Ob desetih je bilo in igralnica je bila že prazna. Teni je ves čas dražil Andrijo zaradi dr. Klinca. Andrija, neroden in preveč zgovoren, kot po navadi, nam končno iznese svojo 'jezo, ki jo kuha že več dni. Pravi, da dir. Klinc zahaja k njim, da v hiši nekaj šušljajo, da hodi k njegovi materi. Res je, da mnogo zahaja zadnje čase v njihovo hišo, odkar so se preselili v bo ulico. »Saj nima daleč od semenišča,« pravi. »Danes je bil na večerji. Jaz sem takoj izginil, ker me je jezilo, zakaj hodi k nam žret. Oče
pa vedno toži, kako majhna je njegova učiteljska pokojnina . . .« S Klincem se poznajo že od takrat, ko je bil kaplan v isti fari, kjer Andrijin oče učitelj. Andrija je celo znal povedati, da sta bila baje oba zaljubljena v njegovo mater. Krohotal' smo se mu, ko nam je tako razlagal svoje družinske skrbi. Toni pa ga je ščuval An mu nalival vino iz litra, ki ga je moral Andrija plačati sam. Kaj, pravi Toni, če bi se maščevali nad njim? Počakali bi ga ponoči in obdelali z gnilimi jajci . . . O, kako se je vinjeni Andrija režal! Tedaj pa smo začuM močan krohot in ropot iz kaviarne. Spnemo se .na stole in zagledamo zbrano gručo pijanih ljudi. Med njimi profesorja Kaučiča in Moravca. Prvi trenutek smo se ustrašili, ker smo se bali, da nas opazijo. Toni pa je ugasnil luč. Postavili smo se v temo in škilili skozi steklena vrata v kavarno. Pred nami se je odigral dogodek svetovnega pomena. Demokrat Kaučič, notorični Orjunaš in plešasti pijanec, klerikalec Moravec, sta1 se skregala /aradi politike. Kaučič je očital Moravcu izdajstvo, ker zahtevajo klerikalci avtonomijo za Slovenijo in tako ovirajo razvoj jugoslovanstva. Moravec spet je predbacival temu, da je plačanec Pribičevi-čeve bande . . . Pijana sta b'la oba. Oba sta zadnje volitve proslavijalia z vinom. Eden v zmagoslavju, drugi v porazu. Žalila, sta drug drugega; beseda je dala besedo in uživajoča družba jo je nahujskala na dvoboj. Slekla sta suknje in pričel se je politični boks. Tolkla sta na vse strani, jezna kol tigra in pijana 'tudi. Moravec je sunil Kaučiča v oko, Kaučič pa Moravcu v nos. Prvi je dobil črno bulo, temu se ije vlila 'kri in dvoboj se ije v zadovoljstvo publike končal.
Dnevne
Urednik Toni Šlegel v Zagrebu je
bil dne 22. tm. zvečer 'po osmi uri pred svojim stanovanjem zavratno ustreljen, ‘ko se ije vračal iz tiskarne domov. Šlegel je bil predsednik tiskovne družbe Juigoštampe in pristaš sedanjega saniranja političnih razmer v državi. Atentatorja sta pobegnila. Za izsleditev atentatorjev -je policija razpisala 200.000 Din nagrade. — Kdo sta atentatorja in iz kakšnega motiva je bil napravljen atentat, še ni ugotovljeno.
Iz ljubljanskega občinskega sveta.
V petek je imel ljubljanski občinski svet svojo redno sejo. Proračunska debata ni prišla na dnevni red, pač pa se je razpravljalo o samostojnih predlogih ss. St. Likarja in L. Miklošiča glede podaljšanja zaščite stanovanjskih najemnikov. V živahni debati je bilo še vedno nekaj občinskih odbornikov, ki so se izrekli za ukinjenfe stanovanjske zaščite, kljub vsem resnim statističnim dokazom, da je zaščita še potrebna. Resolucija ss. St. Likarja in L. Miklošiča je bila končno sprejeta z 31 (glasovi; proti jih je bilo le 15. Predlog s. Uratnika glede obdavčenja prirastka na vrednosti hišne posesti je župan po razpravi odikazal odseku. Nato se je vršila tajna seja.
Ecdesia militans, Predvsem opozarjamo na dianašnji članek »Nevednost ali nepoštenost«, v katerem dokažemo, da katoliška cerkvena organizacija v Italiji res namerava po s>vojih predstavnikih podpirati in pri fašistiovskib parlamentarnih »volitvah« tudi dejansko podpira fašizem, s katerim je sklenila politični in kon-kordatni sporazum. V svojem članku od danes teden smo trdili, da sporazum, kak or šen je bil sklenjen hote ali nehote, vede oba paktanta v politi črno odvisnost, kar more suverenosti cerkve kot verskemu faktorju škodovati. S tem smo zagovarjali absolutno svobodo tudi ■za verske cerkve, ker pravimo, da je v razvoju mogoč napredek le v popoln; svobodi. Krščanska socijalna »Pravica« se je zaradi tega razburila in pravi, da so naše trditve zlobne. Kakor je pa razvidno iz dejstev, ki so navedena v današnjem članku, smo imeli prav, dasi o stališču klera v Italiji slovenski takozvani »katoliški« listi ničesar ne 'poročajo, čeprav ga svetovno časopisje na široko komentira. Iz tega sledi, da to slovensko časopisje dogodke nalašč zamolčuje slovenski javnosti, ker mu ne pasejo v politično kramo in jih hoče narodu prikriti. Smatramo torej, da je bila naša dolžnost, da javnost opozorimo na razvoj dogodkov, na dejstva, ker zdravo in iskreno javno- delovanje absolutno zahteva, da ga javnost tudi pozna, ker drugače duhovno ne more sodelovati. Varali pa mi javnosti ne bomo, ker bi bilo to vobče nečastno, tembolj pa, ker vedno naglašamo, da smo kulturno in politično zrel narod. Stališče, ki ga zavzema »Pravica« v tem vprašanju, je liberalno, torej ne katoliško. Mi pa srno iza popolno- svobodo in tudi proti vsakršnim privilegijem ali izjemnim predpisom glede na razna verska izpovedanja in njih cerkve.
Spopad med delavci in Heimwehrovci v Grazu. V Graz so sklicali Heimwehrovci iz cele Štajerske velik /oborovalni d&n in so pri tej priliki po svoji navadi izzivali delavstvo, ki si tega ni pustilo dopasti. Vneli so se Ijuti spopadi v Grazu in popoldne v Andritziu. Rezultat: ena gostilna razbita in veliko ranjencev.
Protestni štrajki v Indiji. Angleška vlada v Indiji pripisuje razburjenje izžemanega prebivalstva in zadnje nemire hujskanju delavskih voditeljev in komunistični propagandi.
V Kalkuti in Bombaju je policija izvršila nebroj hišnih preiskav in aretacij uglednejših delavcev, med njimi člana .mestnega sveta Narimana.
V prostorih delavskega sindikata in organizacije indijske omladine je policija vse prebrskala! in arhive zaplenila. V odgovor nato ije razburjeno delavstvo v Kalkuti zapustilo šest največjih predilnic in napovedalo štrajk z 20.000 delav<;i.
Calles zmaguje na celi črti. Mehiški vstaši so bili pregnani iz utrjenega Torreona in so se umaknili proti severu k mestecu Jimenez. Vladne čele jih zasledujejo. Medsebojna raz-
novice.
računavanja so zelo kruta in krvava. Vstaši ne prizanesejo nobenemu vojaku, če ga vjamejo, istotako ne vladne čete vstašem.
Volitve na Angleškem so zaenkrat določene na 30. maja. Na londonski borzi se vrše živahne stave, koliko mandatov dobe posamezne stranke. Značilno je, da ima delavska stranka od dne dlo d!ne bolj trdne in ugodnejše izglede. Splošno se ji prisoja, da bo izšla z 260 do 270 poslanci kot najmočnejša stranka iz volilnega boja; torej bi dobila najmanj 100 do 120 mandatov več, kot jih ima sedaj. Kolikor pridobi delavska stranka, toliko bodo izgubili sedaj vladajoči konservativci, katerim prisojajo največ 240 mandatov. Liberalci bi porasli za kakih 50 in bi dobili do 90 mandatov. Koalicija med delavsko stranko in liberalci bi lahko sestavila sigurno vlado. Zadnje dni so se v več okrajih vršile nadomestne volitve, pri katerih je delavska stranka napredovala za 50 odstotkov, konservativci pa so hudo nazadovali. Delavska stranka se bo udeležila volitev v vseh okrajih z nad 600 kandidati. Na njeni listi kandidira tudi znani romanopisec Edgar Wallace.
Zvišanje bolniško • zavarovalnih prispevkov v Čehoslovaški. V večini čehoslovaških bolniških Okrožnih blagajn, ki so povodom zadnje epidemije hripe izkazale precejšen primanjkljaj, je ministrstvo za socijalno skrbstvo po sporazumu tozadevnih činiteljev odredilo zvišanje prispevkov od 4.3 do 6.5 odstotka.
Radi topitve snega narasle reke, ki so ponekod napravile že veliko škodo, so začele zopet povsod padati in se večje nevarnosti ni več bati.
Led, ki je plaval po Savi proti še zamrznjeni Donavi, je pri Beogradu poškodoval veliko število manjših parnikov in vlačilcev. Avstrijski parnik »Zemun« je bil prerezan na dvoje.
Dr, Dragotin Lončar je postal zopet prosvetni šef za Slovenijo.
Na Danskem so imeli občinske volitve, pri katerih so socijalisti zopet lepo napredovali. Pridobili so 50 novih mandatov. V glavnem mestu Kodanju so pomnožili svojo dosedanjo večino s Štirimi novimi mandati in jih imajo sedaj 35 napram 20 meščanskim. Ojačehje socijalistične stranke pri komunalnih volitvah bo seveda imelo odmeva tudj na parlamentarnem polju. Socijalisti so že bili na vladi in najbrž ni več daleč čas. ko jo bodo zopet prevzeli, seveda močnejši kot so bili preje.
Mussolini in Francija istega mnenja. V francoski zbornici se že daije časa tepo za sprejem zakona o zopetni pripustitvi katoliških kongregacij, ki daljšo dobo v Franciji niso bile dovoljene. In s čim utemeljujejo svoj predlog? Predvsem je treba vedeti, da je imela Francija dolgo dobo let protektorat nad katoliškimi misijoni. Odkar je bila Francija v sporu s katoliško cerkvijo, je cerkev iskala novih zvez, da dobi novega političnega potentata, ki bi pospeševal nje interese. Tako zvezo je dobila cerkev s svojo pogodbo z Italijo. Mussolini je vendar jasno povedal, da bodoi katoliški misijoni nesli sloves Italije v svet, oziroma poživili sloves nekdanjega rimskega imperija. In v francoski zbornici utemeljujejo prav na enak način pripust kongregacij, češ, da bi misijoni na cenejši način širili francosko kulturo in propagando kakor more to delati država sama. Seveda Francija sedaj lahko sklepa kar hoče, ker verovati ni, da bi zopet dobila zaupanje rimske cerkve. To so zopet dejstva. Značilno v obeh primerih je pa, da si hočeta pridobiti naklonjenost katoliške cerkve tako Italija kakor Francija, da z njeno pomočjo zasledujeta svoje — imperialistične namene. Te ni stari liberalizem proti cerkvi, to so dejstva, ki dokazujejo, za kaj gre; to so besede, ki so jih govorili državniki.
Marlal Foch, znani francoski zmagovalec iz svetovne vojne je umrl. Francoska vlada je priredila velike pogrebne sv e ča -nosti; mrtvaški oder so mu napravili pod slavolokom »Are de triu>mph«. Tudi naša vlada je poslala vojaško delegacijo na po-j?reb. Ni bil še ta pokopan, je umrl že drugi francoski general, znani general Serrail. Izmed francoskih zmagovalcev živi še general Franche de Esperev in par drugih. A kmalu bodo drug za drugim šli s tega sveta z,a onimi milijoni, ki so pod njihovim vodstvom izgubili mlada življenja.
„Moj mož sme kaditi
Ordinirati je začel
v Gosposki ulici 23 v Mariboru v hiši Spodnje štajerske posojilnice, zdravnik med. univ.
dl. lliim Hill.
Ordinacije ob delavnikih od 7.—8. ure predpoldne in od 5.-6. ure popoldne. - Ob nedeljah in praznikih od 10.— U12. ure.
Faiizem v Čehoslovašld je doživel popoln polom. Ravno te dni se vrši v Pragi senzacijonelen proces proti vodji lašistov, bivšemu generalu Gajdi, ki si je ob ruski revoluciji' pridobil dvomljivo slavo kot poveljnik čeških legijouarjev v iboju proti boljše-vikom. Gajda in njegovi pajdaši so poleg ■drugih čednih stvari obtoženi sodelovanja, 'kio so fašisti lansko leto s silo odvzeli državnemu prav-dniku akte, ki so bili zanje obte-žilni, iz njegove zasebne vile v Sazavi. Med razpravo se razikriva vsa 'gniloba in zadušljiva atmosfera, ki je vladala v tej ‘organizaciji, Kakor vse kaže, ho državno pravdni-šiv o dobilo pri teh razpravah1 dovolj gradiva za novo obtožbo veleizdaje.
Riziko dela: 500 rudarjev zasutih*
V nekem ameriškem premogovniku je nastala ekplozija plinov, radi katere se je »šaht« zasul, ravno ko se je nastala eklpozija plinov, radi ka-je bilo s tem 500 rudarjev zasutih Rešilna dela gredo l'e počasi naprej. Nekaj sto jih že izvlekli, a večinoma mrtvih. Dva, ki sta bila še pri življenju, sta izdihnila, ko so ju prinesli na
pravi mlada gospo Mica. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam.“
Varuje perilo!
sveži zrak. Dogajajo se pretresljivi prizori. Delavstvo dolži premogokop-no družbo, da je ona z malomarnostjo in pohlepom! za čim večjim dobičkom zakrivila grozno nesrečo. Kdor se hoče poučiti o strašnih razmerah v amerikanskih premogokopih, naj čita Upton Sinclairjev roman »Car premog«. — Tudi na Poljskem v pre-mogokopu Myslovice se je zgodila te dni velika nesreča. Udrl se je strop in pokopal pod seboj pet rudarjev. Trije so bili takoj mrtvi, dva pa (bosta težko preživela poškodbe.
Poslabšanje položaja v Indiji. Državni podtajnik za Indijo je izjavil londonskemu parlamentu, da so krvavih nemirov v Indiji krivi inozemski komunistični a^itaitorji. (Prav tako,^ kakor pravi Pirimo de Rivera* Angleški izžemalci ubogih Indiifcev so seveda nedolžni.)
naribor.
Spremembe na tukajšnjem sodišču. Z
včerajšnjim dnem je postal dr. Peitler zopet predstojnik okrajnega sodišča. Na njegovo dosedanjo mesto pride dr. Kočar kot kion-kurzni sodnik. Dosedanji predstojnik oikrai-sodišča Pečnik je imenovan za sodnika poe-dinca na okrožnem sodišču. Okrajni sodnik g. Kramer je imenovan za sodnika; na nespornem oddelku pri okraj, sodašču. Premeščena sita tudi dva preiskovalna sodnika. In sicer postane g. Juhart civ. sodnik okr. sodišča, g. Štukelj (olimpijec) pa kazenski sodnik. Na njjju mesto prideta nova preiskovalna sodnika gg. dr. Travner in Lenart. Te spremembe so povzročile včeraj na sodišču obilo debate.
. ®r- Juvan se je peljal bojda iskat posojila v Beograd. Redaj se vrne, se ne ve! Podžupan dr. Lipold je pa v Cirkvemci in tako manjkata že dva člana mestnega sveta, ki bi moral imeti danes sejo.
Letna članarina za . Cankarjevo družbo* znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. —
Odrecite se kajenju, kor dim kvari zavese. Le če vzamete za pranje Schichtov »RADIOM«, lahko kadite brez skrbi.
Kultura.
Talpa:
'Miroslav Krleža, V agonifL
Miroslav Krleža si je znial ustvariti v hrvatski književnosti zveneče ime, V prvih povojnih letih ga je prevzel vsetga sijaj re-volucijoruurnih idej in takrat je pisal revolucionarno-marksistične drame (»Galicija«, »Golgota«), od tod pa je prežel v buržuaz-n® dramo, s čimer si je pridobil aplara meščanstva. Na oder je začel postavljati šalotke in tipe povojnega »agramerskega« življenja. V »Agoniji« nam na reporterski način slika oni povojni Zagreb, ki se ni znal vživeti v nove razmere in zato propada; to je agonija stebrov bivšega režima, ki so z njim vred skrahirali. Bivši konjeniški častnik Lenbach ije tak skrahiran tip, ki živi še povsem v miselnostnosti k. u. 'k. častniškega zbora. Zagreb nove generacije je vtelešen v odvetniku Križevcu, blaži ranču brez lestne-ga notranjega življenja, živečem samo v ziunianjostih, v formi Centralna figura je baronica Lenbach, ki je napravila vsaj delen kompromis z novo dobo. Po vda rek leži na njeni notranjosti, njeni ženskosti. Prisilena ije živeti ob Lenbachu, ki ga sovraži, uteihe pa ne najde niti pri Križevcu. Blaziranost triumfira . . . Tudi s to dramo je Krleža pokazal, da je umetniška sila prvega reda.
V igri, ki je spričo ne znata &g a dejanja, prepletenega s psihologiziranjem, zelo težka, so nastopili vsi umetniki, kolikor jih premore naš teater:	Skrbinšek (Lenbach),
Rakuša (dr. Križovec) in Laura (Kraljeva). Igra je .bila v obeh dejanjih dobra, dosegla •pa je višek v subtilnem drugem dejanju, kjer je bil kontak med odrom in publiko •popoln. Posebej je treba podčrtati izborno Raku še vo masko in njegov« izbrane kretnje. Kraljeva ni ‘bila dobra to poit samo v igri, marveč tudi v maski, 'kar se p ie doslej le redno posrečilo. Tudi Starčevi (Madleine Petroivna) se je to pot vloga prilegala.
Talpa:
i ■■ Nova literatura.
Izšel je 4. zvezek te dotbro urejevane, (moderne revije. Številka je posvečena Ame-
riki in njeni književnosti. Med1 drugim prinaša ocene književnih del čitajočemu pro-letarijatu že dobro znanih pisateljev: Upto-na Sinclairja, Lewisa Sinclairja, Theodorja Dreiserja in Jacka Londona. Med znanstvenimi eseji so priobčeni posamezni odstavki iz del naštetih pisateljev, poleg tega pa tudi prevod svetovno znane pesmi Michaela Godda »Čudni1 jpogreb u Broddrocku«. V kulturnem pregledu so notice o amerikanskem življenju (linč, prodana žurnalistika, črnci), ki nam nudijo globok vpogled v bistvo ame-rikanskega življenja: njene lažidemokracije in puritanske hinavščine. Številko Ikrase mnoge slike iz Amerike od1 priznanih umetnikov (Luis Lozovvick, H. Ross). — Revijo toplo priporočamo. (Naroča se:	Beograd,
Cara Uroša 15. Naročnina: 60 Din). — Talpa.
Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v ,CANKARJEVI družbi■!
Čulkovski:
Kako se narede take pesmi ?
Kako se narede toke pesmi?
Hodi prijatelj sikozi življenje z odprtimi vedno očmi, skušaj umevati vsako stremljenje, zmerno presojaj strasti,
Vedno imej sočutno srce in svojo sebičnost zatiraj, ljubezen dio brata ti naj ibo nad vse, stremuhe obsojaj, preziraj.
Za vtise svoje izbiraj besede, ki sicer me prijajo hinavcem; za to seve ne boš imel polne sklede in malokedaj kaj pod palcem.
A bodi uverjen, da več kakor hvala1 •elitnih kuilturonoscev, prijateljska, žuljava dlan ti bo dala, rudarjev, kovaičev in koscev.
Ko vtisom si dal primerni izraz, jih zveži v stavke in verze, in nič ne mara j, če ti manjka okras, ki ga uče univerze.
Vse skupaj pa lepo v ritem ovij in če hočeš, zabeli še z rimo; naj srce iz vsalke ti črke gori1, navdušenje naj ne gre mimo.
Torej, srce čuteče, odprte oči, na polju in med! kolesami.
Kjer plamen ljubezni, pravice plamti, tam se naredi take pesmi!
»Viničarski tabor** iz St. Petra pred sodiščem
Pri okrajnem sodišču v Mariboru je pretekli teden končala po ponovnem pre-lašanju zanimiva tožba radi žaljenja časti viničarskih krogov, ki se je vlekla že od septembra lanskega leta. Porodila se je ta tožba v času1, ko so se celo viničarji okrog Maribora začeli gibati v svojih strokovnih organizacijah, da si izboljšajo svoj bedni položaj. V Počehovi v Lajteršbergoi pri Mariboru se je ustanovila najprej duhovniška »Zveza viničarjev«. Ker pa so viničarji kmalu uvideli, da jim v (tistem taboru ne bodo prinesli boljših časov, so zapustili zvezo in celi odbor s člani vred je pristopil k naši »Strokovni organizaciji, viničarjev«. To pa nasprotnikom, ki so imeli v oblastni skupščini celo svojega viničarskega poslanca g. Rozmana, ni šlo v račune in so zato na svojem »viničarskem taboru« pri Št. Petru sredi avgusta silovito napadali pripadnike naše organizacije viničarjev. K nasprotnikom je prešel samo .prejšnji predsednik »Zveze viničarjev«! Jožef Šešerko, ki je ( obiskal tudi tabor v Št. Petru:,
I Iz Št. Petra se je vračal Šešerko tako bojevit, da je na potu dlomov, ko je v Počehovi srečal predsednika viničarjev, Ivana Ulbla, tega strahovito ozmerjal in mu očital, da je ukradel denar organizacije. Ivan Ulbl je vložil radi tega po odvetniku dir. Reismanu proti Šešerku tožbo Tadi žaljenja časti, 'da mu pri sodišču nudi priliko dokaza resnice. Šešerka pa je zagovarjal bivši oblastni odbornik dr. Veble, ki je imel že parkrat nesrečo s svojimi tožbami proti našemu uredniku. Pred sodiščem Šešerko ni biil več talko korajžen, ampak je enostavno tajil, da bi bil tako govoril. Navedel je celo vrsto prič, ki bi naj dokazale njegovo nedolžnost. Pa tudi Ulbl se ni dial ustrašiti in je privedel k sodišču toliko novih prič, da
je bila končno Šešerkova krivda nedvomno' dokazana. Po petih razpravah je bil končno Šešerko obsojen radi žaljenja Ivana Ulbla na 500 Din kazni, oziroma 10 dni zapora in na plačilo stroškov. Za vse to se ima sevedat zahvaliti voditeljem iz Št. Petra, ki mu naj tudi plačajo kazen in stroške.
Tr&culle.
Dopisnik »Slovenca« se je v torkovi številki tudi obregnil črez reklamo, ki jo dela »Svoboda« pri predavanjih. K temu mu moramo povedati na uho, da je pred vsem platno in dvorana naša, katera je tudi za predavanje brezplačna in si ne bomo pustili kratiti od nikogar, da ne bi v njej in na našem platnu delali reklamo za naša podjetja. To si naj vsi zapomnijo, katerim naša reklama na platnu ne ugaja.
Naznanilo, Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom avto-podjetje Arzenšek nadaljevala in se vsem priporočam. Želje ali pritožbe glede prometa se naj sporočijo podjetju.
Trbovlje, dne 20. marca 1929.
Ema Arzenšek, vdova.
Zahvala. Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem trg. zadrugi »Delavski dom« v Trbovljah za podlporo od 300 Din, katero mi je nakazala ob času moje bolezni. — Delavci, zavedajte se; pristopajte in 'kupujte vse m samo v »Delavskem domu«. Urbanija Fram, Trbovlje I, Loke 280.
Eksportna hiša §
„ L U N A“
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine dom. izdelka: otročje nogavice od Din 5’— naprej damske	»	„	»	7—
moške nog-(sokni)»	„	6'—	»
vezenine	n	*	1‘—
čipke	»	„	1’—
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka — Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonk. cenah-
Krasne novosti damskih pomladan skih klobukov priporoča modistinja
M. J AH N
MARIBOR
STOLNA ULICA ŠT. 2
a
Popravila se izvršujejo hitro in točno I
Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član .CANKARJEVE družbe't
se dobi sukno do-20 Din naprej ptč
J. TRPIN, Marlftor.
Klobuke
penio, ovratnice, čevlje, moške in ženske-nogavice, dežnike, palice itd. Moike Obleke a Din 290, 300, 360, 450 itd. Obleke sa dečke a Din 90, 120 itd. Vse to kupite najboljše in najcenejše pri tvrdki
naročajte in ilrlte jeL Politiko**! JAKWB^AH’ Maribor
Glavni trg 2.
MALA NAZNANILA.
ICreppe de Chine
In foular svile od 98 Din naprej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Him, Slani m 17.
Va2no za vse!
Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14.
____________________m___________
■laktrolehnlCna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna prelzkuševalnlca, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Kovteki za potovanje,
torbico iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj nižji cenii pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
I! gonilne Jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Tvornica štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Produktivno zodrn?o mizarskih mojstrov
r. z. z o* z.
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
MfthlliiA Lastna Izdelava vseh vrst pohištva od navadne do najfinejie bdelave, ii mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Samo pri Produktivni za-dragi mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica j8.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti Imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnlno.
Ali ste ie krili T
svoj« potrebe v tiskovinah a
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najniž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd,
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Prav nič Vas ne stane
ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki
L. ORNIK, Koroško cesta 9
Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn. Vsled tega so tudi umevne NAJNlSlE CENE kljub plačilnim olajšavam.
1.	MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higijonsko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delav' cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva lz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak' v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.