^m	"Iv,. . _. .	*
HHV 9 . - B9 -Si » - » *	•
^»TOuaHgp Are pamgBUTKD uron mm gco. bb6> Aunroairo by m apt of octohk* s, t on yni if m pobt omc« of w»w york. h. t. b? urite b? the p^aa«* a. b. smešen, P. m, q*s?
fJT'AS NARODA
Za pol leta................ 3.00 V Ji M A 1 m L I 1 ^ /l^i lil W ■ # -/m	Issued every day except Sunday.
Za New York celo l*o... 7.00 ^^ ^ ^ 1 W ^ »	and legal Holiday.
Za Inozemstvo eelo leto... 7.00 list slovenskih del«VCCY Y AmerlH.	| T 75,000 We«	^
TELEFON: 3876 COBTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 189. — ŠTEV. 189. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 12, 1920. — ČETRTEK, 12. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVUI. — LETNIK XXVIII.
FRANCOZI SO PRIŠLI GEN. WRANGLU NA POMOČ
IZJAVILI SO. DA HOČEJO PRIZNATI NJEGOVO DE FACTO VLADO V JUŽNI RUSIJI IN DA MU BODO NUDILI VOJAŠKO POMOO. — W RANGE I? JE OBLJUBIL PRIZNATI VSE OBVEZNOSTI BIVŠE RUSKE VLADE.
Pariz, FrtBfijt, 11. av)rii*,fa. — Frant-oska vlada je sklenila priznati generala, barona Petra Wrsnpla kot voditelja de facto vlade v južni Rusiji. Pri tej objavi je zunanji urad dostavil, da pome-naj priznanje tudi katerikoli vojaško pomoč, ki bi postala potrebna. 1 raiKMja bo takoj imenovala posebnega komisarja ter pa odposlala v S**bawtop<j|.
l>va razloga &ta h la najbolj tehtna za priznanje g-enerala AVranila. V prvi vr>.li je prišla v pošte v njepova obljuba da bo pre-\'i<l vse obveznost j :n k da nje ru>ke vlade in drugič njegova obljuba, da bo dal Ktifciji demokrat »eno vlado.
Kramija je baje obvestila v>eraj Lloyd (ieorge-a o tem svojem koraku. Ob »steni čsmi je dobil francoski trgovski atašej v Londonu i a v od do, naj ne sklrn.' nikakib /.vez z Leouidotu K ra sinom in Leo norn K a in ene voui, ki predstavljata rusko sovetsko vlado v Londonu.
FraeosJti ztmanji urad je izjavil:--—-
nadalje, da je delal uspeh genera-1 la Wrangla razlitega toliko pre-tdsvie m skrbi boljše viški ruski i vladi, ker je baje najbolj kornpe-j tentni proti boljaeviaki voditelj,I kar jih je na«topdo dosedaj.	i
Fraueozi w nagibajo k prepričanju, da bo general Wrangel preje v stanu strmoglaviti boljševiš-ko rusko vlado kot pa Poljaki, 1 lemken, Kolčak ali drugi voditelji, ki no nastopili proti boljševiški vladi z orožjem v rokah.
Poljakom predložene pogoje »ovjetake vlade se smatra v zunanjem uradu le ca preliminarne predloge. Vni so prepričani, da bodo prišli aovjeti pozneje z dosti ostrejšimi pogoji.
London, Anglija, 11. avgusta — .
V	zadnjem uradnem sporočilu iz Moskve se omenja tudi boje na \ Krimu, kjer se sovjetske čete bo- I re pn»«* četam generala Wrangla. i
V	tem poročilu se glasi: —Na fronti na Krimu gredo bo
ji na celi ^rti naprej in sicer ugodno za naa.
Varšava, Poljska, 11. avgusta — Listi poročajo danes o obširnih novih grupirannjih in končen t ra ^ cijah poljskih čet na celi froti pre<l Variavo.
Vrhovno poveljstvo nad vsemi {toljNkiiui vojaškimi operacijami ] je bilo ponudeno generalu Maksi-j, mu Weygand in sicer od strani', sveta za narodno obrambo, ki se je seNtal včeraj ter odredil važne stvari glede obrambe Varšave.
Čeprav niso posameznosti teh ' sklepov znane, je vendar zviienoj nad \s«k dvom, da bo ostala Var-,' šava baza poljske defensive
Pariz, Franeija, 11. avgusta. — Ko je danes objavil franeoski z um' anji urad, se nahajajo sedaj Rusi v posesti nekako 24 milj dolge razdalje na direktni črti med Varšavo in Gdanskom in velika ^ sila prodira preko koridorja, da odreže ostali del železniške zveze.j' Odsek glavne črte, katerega držei boljše viki, se nahaja med Cieha-I novimi ter M lavo.	j!
Francoski general Weygand je! prevzel vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se izprazni iztočno Galicijo in Lublincki odsek za koncentracijo vseh sil ob srednji Visli v namenu, da se vprizori veliko ofenzivno gibanje. Dosedaj se svet za narodno obrambo še ni mogel odločiti* da bi sprejel ta pogoj, ki pomenja izpraznenje polovice Poljske.
Sprejem Weyganda je nadalje odvisen od odgovora sovjetske via. de na zadnjo poalanico kneza Ev-gena Sapiehe, poljskega ministra za zunanje zadeve. -
ŽENSKE SE POGANJAJO ZA KABINETNE SEDEŽE.
Washington, D. C., 11. avgusta. Načelnica Narodne Ženske Stranke, Miss Alice Paul, je rekla danes: — Ce bo dobilo sedemindvajset miljonov žensk v Združenih dr žavah volilno pravico, se bodo poganjale ca sedeže v predsednikovem kabinetu, za službe v diplo-matienem zboru ter za governer-aka mesta.	»
— Da, tudi ženska lahko postane predsednikf Zakaj pa net V ustavi Združenih držav mi niti be-ssdici proti timt.
PREMOGARJf SE MORAJO VRNITI m DELO
Poslovanje dveh r&zsodiščnih komisij. — 10,000 premogarjev za strajkalo. — Kršenje pogodbe.
Washington, D. C., 11. avgusta Zvezna premogarsga komisija in posebna komisija za okraje trde-p;. premoga, sta danes za povedal i štrajkujočim uslužbencem Pennsylvania Coal t'o., naj se vrnejo nemudoma na delo.
Obe posredovalni komisiji izjavljata, da se morajo premogarji vrniti na delo, ker je začelo resno primanjkovati premoga. Število štrajkarjev znaša nad 10,000 mož.
. i
S tem, da so zaštrsjkali, so kršili pogodbo, ki je bila sklenjena med njimi in delodajalci.
POLOŽAJ V MEZOPOTAMIJI \ POSTAJA RESEN.
Paris, Francija, 11. avgusta. —	t
Havasovi pisarni poročajo iz Bei-	i
ruta, da je položaj v Mezopota-	i miji izvanredno resen. Angleški
oddelki ob Evfratu so se umakni-	:
Ii. Angleška divizija ob Dibanieli	]
jt popolnoma obkoljena.	]
i
ALBANSKA POSLALA ULTI- ,
MATUM JUGOSLAVIJI.
-— 1
London, Anglija, 11. avgusta. Neka tukašnja brzojavna agentu- < ni je dobila iz Rima poročilo, da ] je poslala Albanija Jugoslaviji ultimatum. Albanija zahteva iz-prazfienje Taraboša ter 000.000 frankov odškodnine.
Tozadevna vest je baje dospe-la iz Drača.	i
DENAJLNE POŠILJATVE V ISTRO, NA OORlfiKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po «*cli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlja, ki j# zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja tre italjanskih _ lir po sledeči! cenah:
60 lir ........ S 3 30
100 lir ........ $ 6.00
300 lir ........ $ 18.00
600 lir ........ $ 29.00
1000 lir ........ % 58.00
Vrednost denarju sedaj ni sta) na, menja se večkrat nepričako rano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančna cena ma prej.
Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar doape 1 roke.
Denar mat Ja poslati najbolj pa Domestic Postal Mousy Order. ah po Now York Bank Draft
Tvrdkft Frank Bakssr, m Ocrtlaadt tt. Vow York V. .1
IflfflE	- j^^^DUftABUBG	I
~ ^Jh	/	•polotsz
£	sm^t^^J ^	V
i ^	r XMIMSKS	•MDttturK
>f	CtLC«W^^tL0b70K#! ^^on« ' ooooucaw	P
©POZE.M	f	1	I
D\	^VAESAV4>	-	I
P	#loo2	x i—	J
I [5lAU#	^ ^	•cvbuczJ
^ &	PR2CnYSL#	V	•QTACaKOHSTAMTlMOff ^^^
TM!MAPOL* ! VKRANIA	jI
'	VJRVHAJIIA	C _,
Vojaški strokovnjaki v Berlinu so mnenja, da se Varšava ne bo# mogla več dolgo vzdržati. Napre dujoči Kozaki so že dospeli do železniške proge Danzing—Ciechanov. Kakorhitro bo ta proga v nji hovih rokah, se bo morala Varšava vdati. Ameriški Rdeči Krii: seje preselil v Krakovo. Poljski kabinet bo najbrže tudi šel v to mesto.
VOLSTEADOVA POSTAVA JIM NE ZADOSTUJE
Prohibicijski uradniki izjavljajo, da je Volsteadova enforement postava nezadostna.
Washington, 1). C., 11. avgrusta. A. I). Van Buren, ki načeljuje ju-rldir-nemu oddelku urada prohibi-cijskega enforement komisarja, je i>javil, da se bo naprosilo pri naslednjem zasedanju kongresa, ki se bo sestal v deeembru za dodatno zakonodajo, tikajoT-o se prisilnega izvedenja proliibieije.
Volsteadova postava je baje nezadostna v številnih ozirih. Van Buren ni hotel navesti amendment ov, ki potrebni in sieer raditega, ker bi bilo nespametno objaviti jih predno bi bili piedloženi kongresnemu komiteju.
— Dejstvo je, — je rekel, — cir so se razmere zelo izboljšale |-o eeli deželi odkar je izdalo najvišje sodišče svojo odločitev. Seveda je Ijilo opaziti kršenja tu ali tam, a mi storimo vse, kar je v iifiših moeeh. Dejstvo, da sodišča niso v zasedanju, je imelo nekaj upliva, vedar pa smatramo razmere za dosti boljše.	4
Nikakor ni namen proliibieij--skih enforement uradnikov, da bi naprosili kongres za izpremembo določb postave .ki dovoljujejo izdelovanje sadnih in drugih sokov domačo uporabo. Kar se tiče tega, mora vsaka izprememba priti od kongresa samega.
Veliko interesa se je posvetilo vprasaoju, če imajo navadni poli-eisti pravieo izvršiti aretacije na temelju Volsteadove postave. Generalni pravdnik Armstrong iz Marvlanda je mnenja, da policisti ne smejo izvršiti aretacij na temelju postave kot je pravomočna sedaj.
Brzi pirnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
odplujo t Genovo 1. septembra
Vožnjo za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja sa 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor Želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piše za pojasnila.
MEHIKA SE NE BOJI USTAJE CANTU-JA
Mehiški vojni tajni*-Gales pravi, da bo nstaja poražena, ne da bi
bilo treba oddati strel.
————— •
Mexico City, Mehika, 11. avjr. Senjor Cales, vojni tajnik, je izdal dolgo ugotovilo na časopisje, tikajoče se us*aje geuerala Oantu v Nižji Californiji. On pravi, da ima trdno upanje, da ne bo treba izstreliti niti enega strela. To bo ekonomska, ne pa vojaška ofenziva. Finance Nižje Californije se bodo morale boriti proti financam Mehike.
Vlada bo odposlala 3000 mož na bregove Colorado reke z navodili, naj ostanejo tam ne da bi oddali kak strel. Cantu o prisiljen postaviti tem četam nasproti isto število vojakov. Stroški za njega bo-j do velikanski. On plača svojimi vojakom po £2.50 na dan, kar bi; znašalo na mesec za tako silo 250 i tisoč dolarjev, brez ozira na pre-' iskrbo. Mehiška vlada ialiko po-j daljša ta položaj za nedoločen j'"-as, dokler ne bodo blagajne go-vernerja Cantu-ja izčrpane.
Calles je prepričan, da ne bo iz-'?al Cantu niti enega centa svoje-, »a lastnega premoženju ,?a vzdr-žavanje svojih čet in da tudi zu-nai stoječi ne bodo pripravljeni vlagati svoj dennr v tuko malo o-t-iajoče podjetje. Z c/.ir.>ni na pietnjo Cantu ja, da bo uničil iri-gicijske naprave v Colorado River ter preplavil na ta način Imperial Valley. Izjavlja Calles, da je tozadevna bojazen farmerjev popolnoma neutemeljena. On pravi, da išče Cantu pribežališče v I Združenih državah in da ne bo nikdar storil kaj takega s čemur si bi pridobil le sovraštvo.
PEVSKO DRUŠTVO MORA PLAČATI.
Milwaukee, Wis., ai. avgusta. Pred zveznim sodnikom Geiger-jem se je razpravljalo o naslednjih slučajih kršenja prohibicij— 1 ske postave:
— Raddant Brewing Company i/ Shawano, se je priznala krivim, da je prodala 75 sodčke* piva, ki je vsebovalo več kot pol odstotka alkohola* in sieer za ceno $16.00 sodček. Kazen je znašala ♦150000.
BOUŠEVIKI ZAČELI | SVARITI MADŽARE
Koskva se je zavzela za obtožene madžarske ljudske komisarje. — Madžarski talci.
Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — (Poroča Karl H. Wiegand.) So-vietna vlada je poklala madžarskemu zunanjemu ministru na-i slednjo brzojavko:	j
Ruska sovjetna vlada je izve-i dela, da se vrši proces proti desetim članom bivše madžarske so-vjetne vlade. Ti člani so prišli samo vsled tega pred sodišče, ker so posvetili vse svoje delovanje trpečemu delavskemu razredu in preganja se jih vsled tega, ker so bili nasprotni ljudskim izkoriščevalcem.
Ker se pa ruska vlada boji, C bi se tem članom zgodilo kaj hudega in ker je v strahu za varnos1 ruskih državljanov, nahajajočih se na Madžarskem, je sklenila in ternirati tisoč madžarskih častnikov ter jih imeti kot talce. S temi tisoč častniki se bo zgodilo isto kot se bo zgodilo z desetimi ljudskimi komisarji v Budimpešti.
Pristaviti je treba, da zasleduje ruska sovjetna vlada natančno vsak korak sedanje madžarske vlade.
Berlin, Nemčija. 10. avgusta. — Sovjetna vlada v Moskvi je storila ponovne korake, da se obnove pogajanja z Rumunsko, ki so bila prekinjena meseca marca.
ŽENSKE NAMESTO MOŽKIH POVELJNIKOV.
Helsingofors, Finska, 11. avg. Ker je bila v zadnjem času boljše-viška mornarica demoralizirana, jc sklenil poveljnik mornarice nadomestiti vse višje častnike z ženskami.
Kot zastopnik Millwaukee Lie-derkranz, katero društvo se je dolžilo, da je razpečavalo na nekem pikniku pivo, katero so skuhali člani sami, je izjavil predsednik društva, da društvo kot tako t.i ničesar krivo.
Nekateri člani so prinesli namreč na veselico pijačo, da pokažejo svojim prijateljem, česa so zmožni kot pivovarnarji. Društvo pa je moralo kljub temu plačati sto dolarjev globe.	___
| NOVO RUSKO UPORNO GIBANJE
(V CENTRALNI RUSJJI OPERIRA BATJUŠKA MAKHN0 (?), KI ! JE IZVOJEVAL ŽE ŠTEVILNE ZMAGE NAD BOLJ&EVIKI — i POVELJNIK JE PREŽIVEL DEVET LET V JECl. — NJEGOVA i ARMADA JE SESTAVLJENA IZ RAZNIH ELEMENTOV.
Pariz. Francija, 11. avgusta. — Rusija je dežela m'stprij in ro-maitike. <_'e st» že vrši i:a skoro vsaki ruski meji vojna, j*' prostora za vojno tudi v centralni Kusiji. Ta vojna je znana kot Makluio vojna, po imenu njegovega voditelja.
On vojuje vojno proti boljševikoai ter se glasi ravno sedaj, da se bo njegova armad-** spojila z 0110 general Wrangel a na t;rimu. Ko je pričel z vojno, se ie boril proti Nemcem kot ukrajinski nacijoua* list. Poti svojim poveljstvom je imel 2'K) mož in Neme! so uporabili dva bataljona v poskrsu, dn «ra ujamejo. (Jozdovi, v katerih s»* bori, pa so zelo obširni, in oil ni le ušel Nemcem, temveč celo povečal svojo silo 11a :tt)00 mož ter konečno pregnal Nemee iz dotičnega okraja. Od tedaj naprej je tudi zajel nekaj strojnih in navadnih pušk in temi je pričel zmagoslavno karijero.
Makhno se je bori! proti boljše viški m silam ter jili porazil v o-strem spopadu, tekom katerega so 11111 padle v roke še nadaljne zaloge muiiicije in za nekaj časa se je pridružil silam Ukrajinca Gri-gorijeva. Ta dva voditelja pa sta se sprla in povest se glasi, da je Makhno napravil konee s tem, da je ustrelil svojega tekmeca ter pridobil sledilee slednjega zase.
Od onega časa caprej je bila njegova vojna proti boljševikoin skoro neprestano uspešna. Zadosti sil ima na razpolago, da drži v svoji oblasti veliko gozdnato pokrajino in v nekem spopadu z bolj-ševiki je ujel 1200 mož ter zajel trideset topov in dvesto strojnih pušk.
Večina njegovih sil obstaja iz kavalerije in armadnl Iren obstaja iz 5000 vozov, ki slede armadi vsepovsod. Kadar se kak voz polomi, rekvirira batuška Makhno novega na najbližji farmi.
Batjuška je dolgolas, mogočen mož, satr 35 let. Od teh 35 let jih je devet preživel v ječi radi političnih zločinov, s katerimi je pričel, ko je bil osemnajst let star dijak. Čudno je, da se še vedno na-. jziva anarhista, čeprav se bori proti boljševikoin. Kadar se ne bori, jima s^j glavni stan v Goule, kjer deli pravico Via javnem trgu. j Glasi se, da ni njegova žena le lepa, temveč tudi visoko izobra- ' » žena ter prav tako bojevita kot on sam, ki je prisegel, da ne Ijo pre-„ r.elial z bojem, dokler ne bo pognal \seh boljševikov iz Vkrajine. Če se bo konstituiralo narodno skupščino v Ukrajini, pravi on, ca se bo j svojimi 40,000 možmi podvrgel njeni avtoriteti in da 00 5el nato v vojno na reden način Medtem pa se zadovoljuje z guerilla vojno ter skuša ohraniti svoje ljudi pri dobri volji s tem, da postopa z njimi na očetovski in demokratični način ter jim dovoli pleniti, kjerkoli se nudi prilika za to.
Njesgov armada je v resnici kozmopolitska. Sestavljena je v glavnem iz južno-ruskin kmetov, a v njej je najti tudi Turke Tar-" tare, Srbe, Nemce, Ogre in Avstrijce. Uniforme so prav tako raznolike kot je njih narodnost.
I Boljševikom je ukrajinski batjuška tako na potr, fla so razpisali nagrado 'lestib miljonov rubljev za onega, ki ga jim izroči živega ali mrtvega.
JZ POLITIKE.
KK _
Chicago, 111., 11. avgusta — Mrs. George Bass, demokratične-j ga narodnega komiteja je i/.delalaj podrobne načrte, kako bi bilo mogoče spraviti ženske v deinokra-i tični tabor. Mrs. Bass, ki je dospela danes semkaj, je izjavila! med drugim, da ima na seznamu imena 5000 govornic, ki bodo seznanile ženske cele dežele s političnim rekoroom gover. Coxa, /enske se bodo prav posebry^ zavzemale za Ligo narodov. Z današnjim govorom Franklin Roose-t velta v tukajšnjem Avditoriju sel bo demokratična volilna kampanja dejanski pričela.
Nashville, Tenn., 11. avgusta. Tukaj se je razvil v'zakonodaji..
ki je bila sklicana k posebnemu zasedanju, da se odloči glede vpra sanja odobrenja ženske volilne pravic, zelo ster boj. Organizirane suf rage tke, ki imajo dosti pristašev, so še vedno trdno prepričane. da bo konečna zmaga na njih strani. Dejstvo, da se je speaker Walker, o katerem se je pričakovalo, da o sam predložil resolucijo za ratificiranje ameudmenta, izrazil proti ženski volilni prav;ei, j«» stvari brez dvoina zelo «>!.odo-^ valo.
POVEČANA PRODUKCIJA PREMOGA.
Washington, D. C., 8. avgusta.
Ker so se illinoisški premogarji vrnili na delo se je produkcija premoga v zadnjem tednu zvišala za več tisoč ton.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslali v stari kraj ali pa za vožoje listki.
Sedaj živimo v čaru negotovosti in slorabel vsak skuša postaift hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in sakot-rii bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa* p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn* be, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve ae zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanaa« Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po al* dečih cenah:	'
300 kron .... $4.50	1,000 kron .... $ 14.60
400 kron .... $6.00	5,000 kron .... $ 72.50
500 kron .... $7.50	10,000 kron .... $144 00
Vrednost denarju aedaj nI stalna, menja m večkrat nepriča« kovano; is tega razlofra nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe
▼ roka.
Dnar aam ja podati najbolj po Docuctia Uamtj Order, aH p« Vtw M Baak Draft.
Trrdka Frank Saksar,
^ J1 ! m Owttottm^w Ymkt ¥i 1
48 GLAS NARODA"
»SLOVENIAN DAILYT » —^ Owned »»»d Published by r
BLOTORIC PUBLISHING COMPANY ^^
<• corporation)
rptANK IAKMW, »r—i—«g »____LP in a BEN EPIK, TrtMBfW
»u«ln«M of t h« Corporation and Addreaae« of Abova Offlclarai __M Corttaodt »»»it. »tomU of Manhattan. Now York City. N. V._
__**<!»— Naroda" Uhaja'vaak daw tevaawill wadalj In pramlkov.
X« M4b Ivi« Vbil« Nat ta Amerika	la Naw York ca t*lo teta	97M
•n Can*«*	ba.a*	am pol leta	«3.50
Za Ml M«	13.00 2a Inoiamatvo xa celo lata	<7.00 ,
Z a tmtrt »eta _«1.SO	zi pol leta_»3.SO
O LAC NARODA
(Voice tf the Peoola)
teeued ovary day except Sundays and ili<my
______OubecHptloft yearly M OO_
__ _Advert tee ment un agreement__
Doptal brv« podplat to ombuoaU aa na prlobCuJeJo. Denar naj aa blagovoli poOlljatl •• Mooey Order. Pri ■pr»m*mbl kraja n«robnik oy proetmo. de ee nem tudi preji-
___ nje blYtWt naananl. da hitreje najdemo naalovnlka.
O L A• NARODA
al Corttendt Street. Borough of Manhattan, New York. N. Y. _Telephone: CortUndt »71_ ,
Prohibicija.
V kratkih presledkih se je poročalo o krvavih zločinih, kateri so imeli izvor v slat»*m ipauju.
Državni uradniki dobivajo neprestano pt*ma, v katerih se pritožujejo ženske, da so postali njihovi možje veliki pijanci, odkar je uveljavljena prohibieiju, oziroma odkar je prepovedana prodaja piva in vin«.
1'rav lahko je umljiro, kako je začel piti mufc žganje, ko ni mogel več dobiti piva.
Morda ima v Kak i teden samo enkrat priliko, da zadosti svoje po-željcnje po alkoholu Trav dobro ve, da se edini vir, katerega ima sedaj, lahko mahoma posuši m vsled tega postane iz zmernega pivca pijanec, ki ne pozna nobene meje.
Že to bi bdo slabo, če Vi Človek vnaprej vedel, da bo dobil ved < no dobro pijačo.
Zakotna kupčija z alokholnimi pijačami je pa cene pognala tako visoko, da ne more om, ki krši postavo kot prodajalec, delati r. primera us dobičkom. Vsled tega pa kupuje oziroma dela surov špirit.
Redno uživanje tt ognjene vode ima hude posledice, čezmerno uživanje pa smrtonoire.
Ce je človek prej preko mere užival opojn«? pijače, je ponavadi ! dobil V desetih letih takozvani delirium tremens, ako pa uživa sedanjo brozgo, ga dobi ze v enem letu.
Glavni argument prohibieijonistov je bil vedno, da so žrtve alkohola nagnjene k zločinom. Sedaj se je pa situacija se veliko bolj ! poslabšala
< e v, bo naj\išj- sodišče še enkrat bavilo z revizijo, ue sme pre , zreti te resne strani vprašanja.
Najboljše stori najvišje sodišče, če da posamezuiui državam pra-f vieo po svoje upravljati to zadevo.
N	\
. Trocki in Lenin.
i
—————
Londonski "Time-." priobčuje zanimiv članek o T ročke ni in Le-| ninu. t lan« k je napisa! neki ruski častnik, ki temeljito pozna ruske1 razmere in {»osebno sedanji položaj v Rusiji.
(Vprav sla Trocki in Lenin ironično simbola dvtigTavega ruske-pa orla brez kritne vendar je med njima velika razlika. Lenin je sa-j i-juč, ki obožuje \ M.jr>u svojega Krista, Trocki pa j»* aktiven mož i |»rez dokt rinarst va in silno auibii-ijozen. Lenin ,*e postal apostol so-1 « jjaiue revolucije, Troski pa ^a je piekosil s svojo hladno preračun • 1 ji voh t jo V (-armttični iiusiji j«r bila zaprta vsaka pot do sijajne ka-! i ijere človeku njegovega pokol jen ja in le socijalna revo«ucija ga je, privedla do moči.'
Lenin, ki bi drugače ne ubil niti uuhe, je pripravljen uničiti | » etrtino človeškega podu, da zogotovi zmago marksizmu. Tudi Troc-j ki s, ne sramuje pre«. uhojstvom, če so njegovi načrti v nevarnosti, j N« koč je prišel njegov š«ifer z avtomobilom deset minut prepozno, | pa k* je dal Tm«-ki i »rez vsake besede kratkoiualo ustreliti. Dočim Lenin večkrat usliii prošnje za pomiloščenje, je Trocki neizprosen i'i pravi: Besede "milost" ni v mojem programu. Lenin je fanatično ^dan sovjetskemu sist.mu in se ne smatra za gospodarja, ampak le za prvega med enakimi Trocki pa komaj čaka trenutka, da se proglasi r.m diktatorja. L-ninova zvezda ugaša, Trockija pa se bliža avojemil zenitu.
Trocki se ne vračava nikdar v spore med obema ekstreuinima komunističnima utrujam« — med zagovorniki skrajnega terorizma in med pristaši zmerne politike. I stvaril je okoli sebe lastno stranko oportnmstov, s pomočjo katerih lako izziva prepire po svoji volji iti uravnava intrige v srojo korist. Posrečilo se mu je celo potolažiti največjo sovražnico komunizma, ortodoksno cerkev, čeprav Lenin protežira Žide. Ko je zahteval patrijarh za svojo osebo ravno take privilegije, kakor jih imajo drugi* privilegirani, je Trocki nemudoma ustregel patrijarhcu i želji. Na patrtjarhavo zahvalo, v kateri se je čudil patrijarh, kako more Žid iti tako na roko glavarju nasprotne cerkve je odgovoru Trocki: "Ker omenjate mojo židovsko vero, vedite, da nimam nobene vere. Za me je vera opij, ki otemnjuje ra-tum Tudi ni moja krivda, da sem se rodi! kot Žid. Sovražim in zaničujem vse Žide, in »o oni vedo, zato so me prokleli v svojih sinagogah".
Troekemu se je »udi posrečilo, da se je brez posebnih zadržkov! polastil poveljstva revolucijonarne vojske. Z mobilizacijo' ni s&mo I koristil sovjetski vladi s tem, da una par tisoč zvestih komunistov ct le mdjone ljudstva v svoji železni oblasti, ampak si je zagotovil tudi avtekratH-no kontrolo nad močno vojsko. Trocki je upeljal tudi intenzivno propagnndo izven Rusije, da se oslabi odporna sila so- | vražutkov komunizma. V ta namen je ustanovil tndi boljševtški in format i vni urad.
Ho porazu Jadrnica, Kolčaka in Denikina je iskal Trocki nov povod, da vzdrži disciplino v avoji vojski. Potom propagande je izzval Poljsko, da je napadla Rusijo. Poljska invazija mu je zelo dobrodošla. V imenu natodne skupnosti in patrijotizma je izdal poziv na vse HnJ brez razlike strank in sprejel v vojno službo generala bivšega earurtičuega režima, med njimi generala Bru&ilova. Celo m o rarhisti hočejo videti v Trocki ju moža, ki se bori za nedeljiTOSt ruskega narod«.
( lankar prorokujc Trockiju važno nalogo v neposredni bodočnosti Rusije, če mu kdo prej ne vzame življenja. Toda njegovo življenje je relativno precej gotovo. Lenin mu je zagotovil svoje zaupanje. in Trocki ni človtk, ki bi dvomil o svojih prijateljih. Pred Dzer-j i ozkim, ki jo načelnik izredne komisije, katera ima v svoji oblasti življenje in smrt vseh Rusov, izvzemai Lenina, te zna Trocki dobro varovati; ponoči spi v dvornem vlaku, Last bivše ruske dinastije, obdan od kitbaoskik kozakov, ki ao spremljali in varovali carja. Ko-
>:iuJŠ2 B	. - •	•
zaki so Trockiju zelo vdani in Trocki se popolnoma zanaša na nje. Težko je prerokovati o usodi moža. kakor je Trocki. toda treba se je spomniti izreka grofa "Witteja, ki je rekel, da je v Rusiji vse mogoče. Po teroristični vladi Ivana Groznega je prišel na ruski prestol pustolovec Boris GoJunov, ki je bil tartarskega pokoljenja. Toda Trocki ne leta tako visoko. O svojih bodočih načrtih je izjavil; če bi bil kdaj prisiljen odstopiti, bi izročil svojo oblast samo kakemu absolutnemu vladarju, isamo carizem bi lahko povzročil tako nezadovoljstvo, da bi mi omopročil — drugič v življenju — zrevolucijonira-ti Rusijo. Tak je Troeki. Njegovo hlepenenje po oblasti se nikakor ne more primerjati z Leninovim fanatizmom.
Finis glorias.
Gospodje na m«rovni konferenei imajo prijetno zadovoljstvo. «^a vidijo sad svojeira truda: delo se je zdrobilo v noč. preden se je konferenca razšla. In tn se je zgodilo ponosni ententi, ki jo je poslušal svet koncem leta i91S, kakor bo usodepolno trombo na sodni" dan. Saj niti ne vemo, kako je prišlo do tega. samo vsak dan je bilo n-anj njene veljave; tako približno kukor naše hvaležnosti. Kje so «:asi, ko je razglašal nekdo med nami z emfazo, da smatra za prvo in glavno svojo dolžnost, da prepreže vso Jugoslavijo s francoskimi guvernantami ?
Da je prišlo tako daleč, sta dva vzroka : impetuoznost in neraz I merje med-dejansko in namišljeno močjo. Od premirja ni šla entente pri svojih ukrepih metodično, da bi na primer, kakor se spodobi za atko silo, najprej lepo posvarila, ampak je začela takoj z grožnja mi in sicer najhujšimi, ko pa jih je bilo treba udejstviti. se je naen krat pokazalo, da ji manjka moči, in so morali priskočiti drugi nr pomoč. To se je začelo že takoj na Madžarskem, nadaljevalo v Tur čiji in se bo kmalu <«dcstiio končalo za vedno na Poljskem.
Rusija je namreč pre rej kratko odklonila blagohotne angleške p svete pri pogajanjih s Poljsko. Do tega je bila upravičena, in sicei t(in bolj. ker ve, da ji Anglija jie more nič. Oe bi res kaj mogla, bi bila to pokazala sedaj, ko je Poljska v največji sili. Ta odffovor pa je Lloyda George-a razkačil. da je izjavil, da se bo borfht • Atrtrlija 7 vsemi sredstvi proti Rusiji. T« izjava ima globlji vzrok kot samo vprašanje prestiža.
Lenin j^ rekel, da hoče imeti Rusija skupno- mejo z Nemčijo. T" I je po njegovem pojmovanju dejstvo že tisti trenutek, ko sklene mir s Poljsko. Da bo hotel skleniti mir samo s sovjetsko Poljsko, je jas no, iz tega pa sledi, da je potem Poljska samo del Rusije, kajti bolj ševiki ne priznavajo držav z različnimi poglavarji, ampak samo ene-Iga poglavarja za celo ozemlje, makar za eelo Evropo. Potemtakem imamo pred seboj v gl; vnem Rusijo v svojem predvojnem stanju — | in ta Rusija se naslanja na Nemčijo. Izjava nemških soeijalistov jr znana, znano tudi, koiiko mandatov so si priborili pri zadnjih volitvah. Tega Anglija ne more prenesti, ona hoče imeti 1'oljsko po an-iLrleški volji, da bo tvorila jez med Nemčijo in Rusijo.
Ker je načrt, zlomiti ruski odpor zlepa ali zgrda, obstajal dalj« jč- .-a. >.o poskusili najprej zlepa, s pogajanji s Krasinom. Ker to n | rodilo uspeha, so se zc kazali znaki v Spa. Stinnes je to občutil ir govoril temu primemo. Zdaj pa je Nemčija kratkomalo izjavila, d." ostane nevtralna na vsr strani. Ali bo držal Lloyd George besedo tu Ji sedaj? Ali jo drži ali ne. prestiža je v obeh slučajih konec: Rusija st ne da vreči ob tl-i brez Nemčije niti proti volji Nemčije.
Pa če bi mela ententa vsaj gesto Napoleona in pognala svoje ar niade, bi to naredilo vtis, tako pa s« razodeva od dne do dne bolj j v svoji kla vernosti; najprej«* Rumunija, potem Poljska, nato Gr ska. In sedaj se sliši /opet, tla se vrše pogajanja med Bolgarsko in Rumunsko, ki jim ni težko zaslediti uiti povzročitelja, niti cilja ententa hoče spraviti obe državi, dali Bolgarski kos Romunije in humuniji rusko Besa rabijo, samo da bo prišlo do vojne med Rusij«. [in Rtiuiunijo in bo Humunijf pomagala Bolgarska. To ne stane en jtente nič, ima nadzorstvo na«! malimi državami in slabi Rusijo. Ka.i ■ ti ententa dobro ve. t'a ima opraviti danes s celo Rusijo, zato je od klonila prevoz tolikih tisočev iz Grške domov. Tudi pri nas se po
I javljajo znaki, da na- snubijo za vojno proti Rusiji. In tla bi se pri
1 .
• nas kateri med merodi.juitni gospodi prav lahko pregrešil do teg; I koraka, bi bilo* «"-isto mogoče, kakor je mogoče, da titulirartio Ttalij«
|Za svojo zaveznico. Pri nas je na to stran sploh mnogo možnosti __
Nekoliko odgovora na zavijanje.
V številki 177. "Glas Naroda" sem čital pod naslovom: "Priporočila in nasveti za prihodnjo konvencijo JSKJ. nesramni napad na mojo Osebo, kateri je bil spisan izpod peresa brata Novo-, sela. Vsak, kdor je pazno čital, s» je lahko prepričal, da take si vari ne spadajo v razpravo k bodoči konvenciji. Takoj v začetku njegovega ' klobasanja" kot jt on nazival mojo razpravo, je razvidno iz kakšnega namena je pomočil pero v črnilo. Naj navedem le začetek njegov: *'Ne glede na zamero itd." Takoj prve črke nam povedo, da ne bomo či-tali kaj poučijivega in stvarnega. Naj pa opustim vso to stvar in i idimo dalje. G. I^ovosel se je spo- < t&knil ob moje nasvete glede bolniške podpore. Vprašal bi pa brata Novosela kje sem jaz kaj takega pisal, da sem naredil tako groz no pregreho! Jeli sem jaz mogoče prišel s sedanjimi pravili v proti- , slovje, to je, da ne bi sedanja pravila tega velevala, čeravno se v sedanjih pravilih tako obširno nf čita ?
Ali se ni dosedaj zmiraj stvarno razpravljalo v Glasilu z nasveti za bodočo konvencijo, dokler niste Vi posegli vmes kcrt divja zver, ki plane po svojem plenu? Jeli ste ae do sedaj kaj takega či-tali v Glasilu, take napade od stra ni drugih članov, da niso i^ti dobri? Gotovo ste. Ali niso bili na-i padi in zavijanja kot so Vaša, pač » pa so bili ti odgovori stvarni, mirni. Največ nasvetov pa je takih, da so zamolčani, in kot je to
najbolje. Karkoli sem jaz pisal v Glasilu št. 171 se menda nisem toliko pregrešil, da bi se članice že poslovile od naše J&KJ. Kdor je čital št. 171, mislim, da ne bo rekel: "Križajte ga zato!" Vsak kdor je čital to mojo razpravo luhko uvidi, da to vse gre za do brobit Jednote. Mislim, da se ne bo noben hudoval nad temi nasveti, nego le mogoče oni, ki se čuti prizadetega. Kolikor sem do cranes že pisal nasvetov za konvencijo, sem pisal resnico in pi sal pravično. Obenem pa je pu-ščeno vsakemu svobodno mišljenje, nikakor pa ne priti s takimi i>razi v konvenčno razpravo kot ste Vi prišli. "Klobas", kot jih Vi omenjate, ne bomo devali v bodoča pravila, diktatorstva pa sploh raša Jednota ne pozna od nobene strani, zato se ne bodo moji vsi nasveti vpoštevali kakor tudi ne Vaie "klobase". Jaz nisem prijatelj dolgoveznega prerekanja. ■ še pa manj v javnosti, kajti to ne vodi do nobenega rezultata. Človek se mora nadejati le napadov od takih, ki se vselej po svoje iz-tazijo, to je, ker drugega ne vedo. —
Nili Vam mogoče znano, ker o-menjate, da če se bodo vsi nasveti vpoštevali, in da pri tem zahtevam, da se konvencija zaključi v šestih dneh. Jeli Vam znano, da gl. tajnik zbira materijal-nasvete, in potem izpisuje provi-zorična pravila, koja bodo potem predložena konvenciji v odobritev? Toda prepričini bodite, da ' klobase" ne bodo prišle v po-
Peter Zgaga
1 ~ --
Posten minira r i
—	Dolii se vas, da ste prodajali
zvondeneio mieito, —- je renel sodnik.
—	Vaša eestitljivost, jaz pravim da nisem kriv.
—	Pričevanje kaže, da je vsebovalo mleko pod 25 odstotkov vode.
—	Potem je moralo biti prve vrste mleko, je odvrnil obtoženec. — Ce pogleda vaša čestljivost v slovar, bo našla, da vsebuje mleko od osemdeset do 90 odstotkov vode. Ono mleko bi moral prodajati za smetano.
* • •
*
Moderna evropska zabava. I
Na vprašanje, kako je preživel svoje počitnice v Evropi, je neki mladi človek odgovoril:
—	Stem, da sem skuSal dobit* potni list.
*	a *
Kaj je delalo šum.
Žena: — Č'ula sem neki ropot, ko si prišel domov včeraj ponoči.
Mož: — Meni se zdi, da je ravno padla noč na zemljo.
Žena: — Ne, ravno dan je na-; počil.
Času primerno.
Zmagaj in zavezniki bodo zmagali g teboj.
Dobi batine in dobil jih boš sam.
*	T t
—	Poljsko je treba rešiti, — so kričali zavezniki.
—	Seveda jo je treba rešiti, — se je nasmehnil Čičerin, — rešiti pred njenimi prijatelji.
*	e *
O, neodkritosrčnost, kako krasno ime si si izbrala.
Ime ti je diplomaeijs.
V	cestni železnici sedi star mož ter se posebno zanima za malo štiriletno deklico, ki sedi v mater-nem naročju na nasprotni klopi.
Slednjič se ji približa, jo vščip-ne v lice in pravi: — Kako lepe in lebele nožiee imaš, mala.
—	Mama ima še veliko bolj debele, kaj ne res, mama? — se glasi »dgovor.
*	e *
V	našem kraju je bil nekoč krnet, bogat, pri šestdesetih letih, ii \dovee poleg tega.
Ker pa človeku tal dobro samemu biti. si je izbral družico, osemnajst letno deklico, kateri je bilo veliko več za njegov denar kot pa zanj.
Pri hiši je bil pa tudi brhek hlapec. Tone mu je bilo ime, visok kot gora in lep, da je bilo joj. In lelal je kot črna živina od jutra do mraka.
Mla«l žena, lepi hlapec 1u start mož.
fitatalji si lahko sami napravijo zaključek.
Ker se je bila pa vaši že preveč razširila govorica in ker so že vsi stikali glave, je prišel ženin brat ii kmetu ter mu rekel:
—	Veš kaj, boljše napraviš, da daš Toneta stran.
—	Toneta stran? — se začudi kmet. — Toneta, ki dela za dva?
*	a *
—	Kaj hočeš mali?
—	Za dvajset centov špeha in osemdeset centov nazaj. — Dolar bo pa mama jutri prinesla.
*	e •
V	Ljubljano je dospelo poslaništvo ameriških Sloveneev. Svoj glavni stan ima v hotelu Tratnik.
Uradne ure so od desetih do dvanajstih dopoldne ter od treh do šestih zvečer, tako vsaj čitam v sta-rokrajskih listih.
Ce pripomnim, da načeljuje poslaništvu Grdinov Tone iz Cleve-landa, se ni treba nikomur bati, da
bo dobil kak prepameten odgovor.
*	* *
Da, dobro ga pokate s prohibi-cijo v CUevelandu.
Toda dragi prijatelji, tiste dobre o ženski, ki je imela kotliček pri sebi in o možu, ki je šel s paj-po zdoma, žal ne morem priobčiti.
štev. Torej ne pomaga nobeno napadanje ali pa hvalisanje, "trkanje na prsa", kajti sedaj gre za bodočnost, ne za pn^teklost in ne zi>. sedanjost. Ponovno Vas- prosim, da prečitate še enkrat one nasvete v št. 171, in sem prepričan, da boste našli svojo pomoto. Ako pa najdete kaj škodljivega za Jednoto, pa Vam bom celo hva- ^ ležen ker me boste Vi najbolje "oprali". To sem smatral za po-1 tiebno, da toliko odgovorim naj "klobase" in napade od strani Novosela, da si ne bodete morda, domišljali, da sem vrgel puško v j koruzo.	_______
—— ——---
Nered crev j j
ja » vročih poletnih mesecih in igo- !
dnjih jesenskih pri obeh. odras;:.h in i j J pri otrocih splo&na prikazen. To | S
\ pnhaja morda cd nepravilne hrane, g
P»j*£« ah hitre izpremembe vreme- C
na ali drufih vzrokov. . jt
Several j
! Diarrhoea Remedy j
{ J (Saverov PnpomoČtk preti driski) 1 ' 1 I! as- j* izkazal vedno kot zanesljivo J j 1 j zdravljenje za dnsko, ielodedno kr-
; £e, colico. proti poletnan neredom i
: ! drobovja itd. Dobro in sigurno za | j j
! i oboja — odrastle in r.trcke. Cer.a i j | SOc in 2c davka. Na prodaj pri 1 ! lakarjih.	i i !
Ponovno pa izjavljam, da s tem zaključujem vsako prerekanje z bratom Novoselom v javnosti
John Pezdirc, 343 N. River Street, Reading, Pa.
JAPONCI MASAKRIRANI V OKHOTSKU?
London, Anglija, 10. avgusta. — V neki Reuter-jevi brzojavki iz Vladivostoka se glasi, da je dobila vlada poročila, da so bili japonski prebivalci v Okhotsku, pristaniškem mestu v Sibiriji ob morju istega imena, masakrirani in da je bilo mesto požgano do tal.
VABILO na plesno veselico, katero priredijo slovenski tamburaši iz Homer City, Pa., v Slovenskem Domu v Homer < 'it v dne 14. avgusta t. I. Začetek točno ob 6. uri zve-jčer; konec b«j ob polnoči. YsU {»-jiiina za moške 7->c, dame s<» proste. Torej, cenjeno občinstvo iz Homer City in okolice, vas \ljud n«» vabimo, da se vdeležite naše I veselice v "liilneui številu. Knako tudi vabimo fante iz Lucinshor«> in Mcliktyre. Posebno vabimo tudi slovenske pečlarje i/, Indiana okolice, da nas obilno posetite. Torej, prijatelji godbe, pi»dpiraj te slovensko g«)(ll»> za nadaljui obstanek, ker čisti prebitek bo za nakup novega godbenega orodja. Za plesažcljne bo obilo zabave. Iker slovenska tamburica bo igrala raznovrstne polke in valčke novega tipa. jl lačne in žejne 1m» «»l>il«» okrepčila v kleti. Torej, prijatelji slovenske godbe, od vas j.- «Hl\is na bodočnost slovenske g««ll»e. Na veselo svidenje 14. avgusta v j Slovenskem Domu. Za slovensko itainburico	Odb«u\
VABILO NA PIKNIK.
Zveza slovenskih pečlarjev iz Moxham—Hogback. Johnstown. Pa., priredi veliki piknik v nede Ijo 22. avgusta t. I. na prostorih Mr. Ivan K u k en be rgerja, H"i; | back-Moxhani, Johnstown. Na pikniku b<.d«» iz prijaznosti s«>«ie lovala sledeča društva: -d.,venska Moxharn godba, slovenski pevski zbor "Jug« »slavi j^i" * t»-r tambura-<ški zb«>r "Tri«Hav ". P«»leg tega bo še obilo druge zabave. Na ra/-polago bodo vsakemu najboljše pečlarske delikatese poleg izvrst ne kapljice za žejne. Cisti preostanek je namenjen v dobrodelne namene in sicer za takozvani "Debs Fund". Peč la rji in ostali rojaki, pridite in pokažite, da smo Slovenci zavedni delavci. Vstopnina za moške je 25<. Ženske so vstopnine proste.
Pripravljalni pe«"larski odbor.
(12-14—8)
Vi potrebujete knjigo
Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri cčenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za sveje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola* go celi družini.
Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern 0202 8t Clair Ave., Cleveland. O
Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Istotam [lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25.___.	«-Adv.
VABILO ur PRIPOROČILO.
Vsem slovenskim in hrvatskim rojakom in rojakinjam v Pitts-burghu, Pa., in okolici se toplo priporoča, da bi se blagovolili vdeležiti PIKNIKA, katerega priredi slovensko, pevsko društvo "Prešeren" dne 29. avgusta t. 1.
oa Klobučarjev i farmi v Sharpe*-burgu. Pa. KI«»vensko pevsko društvo "Prešeren" se na vsako povabilo odzove in va.s kratkočasi s slovenskimi pesmimi. Zavoljo tega tudi omenjeno d ruiit\o pričakuje i»d slovenskih in hrvatskih rojakov iu rojakinj v Pittsburgliu in Jokoli«*i, da se tega piknika vdeležite in s teiu pripomorete izčrpani .blagajni, da s»* zamoreuio še na-t dalje poučevati slovenskih pesmi in s tem povzdigniti slovenski narod. Za suha grla bo po naj-boljši moči preskrbljeno in ravno tak«i za prigrizek. Vstopnina za moške 50c. ženske proste. Se priporoča odbor. Kažipot: Vzemi Sharpsburg kar«> do 15. ceste in .kreni na levo, potem vedno po isti j cesti ter pazi na znamenje roke.
(lx 12,19,24—8) j------
Oglasi naj se mi moj brat ANTON SREBOT, doma iz Ljubljane. Rojaki.' prosim vas, opozorite ga na ta oglas. — Ivan Srebot. Ravnikarjeva ulica št. 13, Ljubljana. Jugoslavia.
(11-12—8) -,
ZAHVALA.
Na tem mestu se kar najiskre-neje zahvaljujem vsem da rov al-(ceni. ki so mi pomagali v moji dolgi bolezni ter tudi darovali to-[liko. da mi je bilo mogoče poto-jvati v mojo domovino na Dolenj-j skeui.
j Hotel -eni objaviti imena vseh darovalcev v več slovenskih listih, toda imenik je tak«j dolg. da bi vzel najmanj dve koloni prostora : iz lega razloga mi ni mo-«_'ot'*e na\«-s!i wike«.:a darovalca po imenu, kar mi naj moji do-|brotniki oprostijo. Vsega denarja pa s«-iti prejel .-iotll'.-'Mi. za kar se še enkrat iskren«! zahvaljujem. S tem t n*! i poirjujem. da sem od t v seh nabiralcev vm- pošteno pre-
V ><ih«»to se bom vkrcal na par-nik *"Argentina" in «»b t« j priliki kličem vsem sv<»jim dobrotnikom in piijatiljem: Živeli!
Jernej <iorišck.
■■■"PATENTI""
Pi»ile po II,.,j., knjigo Z;i p<>|afl-t.tl.t <• i/i ij.lt >li In putruUU ka-l-r.) v:.!.I	• II ZASTONJ
Inian. 30 LETNO SKUŠNJO
K.>I « m1 ^ t n i K z-t pua»!it»*. toi**-J
Se tix' ti«» izvfše. MoJ urud Je J« • r kuntitoi	ubvitrga Pa-
tentnega urada in ]ai lahko i«Vi,.< vriim t.. Jel.j, Pualjlte ml V.4J---	z.t i>rej{le«l.
itii ilinm v vaa»-m
A. M. WILSON,
Registered Patent Attorney
Vj'i V it »■ »r t'.g. U'anfiir.ytoii. D C. ^
I ~
Začimbe, ieHŠ£a la najraxnovrst. a«jša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Ptf*te po brezplačni cenik, i MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Stotino NEW YORK CITY.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
I	^	.
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Wisconsin na« rojak
IžffgBjV " ^JH^B^^j;:;-.
OIOMI WALETIOS,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mn gredo n« roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam še vnaprej zahva* ijnjomo.
Upzamiitvo Q0m	j
HMD JDGOSLDVAHSKE ® KATOLIŠKE JEDHOTE
TOTAHOVWZMA LITA ISM.	QLAVNI URAD ELY, BO,	XHKORPORIRANA LETA 1900,
t
PnflaMalk: nrpnir^viiiiM, •MOOl J. POKIMTA, Bos lTf, VI
Podpr^id. ^ UOVU^BALANT,	Boa LBOMAJU) BLABOOSIK, 9m m
UM, Pmr Amu, Locals, a	»J. MImmoCb.	__
Tsjnl_: JOSEPH PIHHLJUfc,	Mj.	KtJPNIK. B. B. Bat. M.
Minnesota.	Pa.
Bluajalk: O MO. L BMODGH,	Ely,	r___% pgl,
Mtneasrrfa	JOHN PLACTZ Jr., «C*-Tta Avt, Gft
Blagajni* nelsplafant* wrtala: L4JC lam0i% Mlch.
^ iaOOBTBIXO.8allda.OsU.	JOHN MOVEBM, gB4-2a4 AvSt, DnMtt
?rfccvsl Vklili	MATT. POOOBKA t w. Mi<11— m
Dr. JOB T. QUAHEK, MS B OMs Ohlcsgn, DL
SMS. M. B, Plastmi«*. Pa.	|fti|„M ft>,
__ -	MUDOLJ* PEBDAM, 002t flt Ckk
MaiiiaBI	AreBOS, Cleveland. Oblo.
JOHB BOTJŽB Blr. Mis—snls	I1UNK fiKKABBO, 4M4 WaBl^M
ANTHONT MOTZ, M41 Arenas	ML et, Denver. Colo.
BO. Chicago, 111.	GBBOOB HBEMaK, 40? « tt* ifft. IVAM VABUGA, K12t Nstrons Alley. Jobnstown, Pa.
ntUbugh, Pa.	isdnodno glasilo: -BLAB BABODA*
Vse stvari tlkaiofls ss srsdnlb adev kakor tod! denarne poMJJstsv ne se paMljaJo na glarn^fa tsjalks. Vee prltodbe naj se poftlljajo na predaš« nlks porotnega odbora. Prainjo ss gm)si norih članov tn epi od vas sdrs« BlBi jprUmk ss saj podUjsJo na vrbovnegs sdrsvnlks.
. JugoeloTaneka BelnlMB« Jednota ss prlporoCs vscas Jugoslovanom s obilen pristop. Jednota poet nje ps "National Fraternal OongrasT* lestrUL 1 blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotlsod dolarjev). Bolniških podpor, od •kodnln, la poeurtala Je lsplaCala le nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okrog 8 tteofl rednlb Oanovites) la okrog 8	otrok v Mladlneken
oddelka. Drakra Jednota se nabsjajo po ramalb siornaMk »iH^nal Tam, kjer Jih le nI, prlporofissw vetanovltev novih. Kdor Seli postati Osa nsj se tglsM pri tsjnlka bUflaega drsMva J8KJ. Za vetanovltev novih drnlte> ee pa obralte na glavnega tajnika. Nove draAtvo ee lahko veanovi s 8 Oas sil Bsaleaeai
DO 8EDAJ PRIJAVLJENI DELEGATI IN DELEGATINJE ZA ENAJSTO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. J. V CHICAGO, ILL.
Ime delegata:	§t. dr.:	Mesto in država:
Joseph A. Mertel	1,	Ely, Minn.
Stefan Banovec	1,	Ely, Minn.
IiOuis C liani pa	2,	Ely, Minn.
John Merbar	2,	Ely, Minn.
Joseph Bregsč	3,	La" Sale, 111.
Joseph Anbel	4,	Federal, Pa
Michael Musich	5,	Soudan, Minn.
Frauk Justin	tf,	Lorain, Ohio.
John Ilenieh	9,	Calumet, Mich.
John D. Zunich	9,	Calumet, Mich.
Michael Mravinee	11,	Omaha, Neb.
Frank Stravs	12,	Pittsburgh, Penna.
Frank £abkar	13,	Baggaley, Pa.
Martin K ore v ar	15,	Pueblo, Celo.
(»regor Hreščsk	16,	Johnstown, Pa.
Max Keriišnik	18,	Roc-k Springs, Wyo.
John Kumše	19,	Lorain, Ohio.
Louis Ves«l	20,	Gilbert, Minn.
Frank Škratje	21,	Denver, Colo.
Nikola« Kadelja	22,	So. Chicago, II.
Anton Frit*	25,	Eveleth, Minn.
Anton Zbašnik	26,	Pittsburgh, Pa.
Z A. Arko	27,	Dtamondville, Wyo.
Jakob Vehsr	29,	Imperial, Penna,
John Lamuth	30,	Chisholm, Minn.
Karol Zgonc	30,	Chisholm, Minn.
John A. Germ,	31,	Braddock, Penna.
<• J Pofvnta, (gl. odb.)	32,	Black Diamond, Wash.
Anton Ericn	33,	Trestle, Pa.
Jehu Bresovec	Conemangh, Pa.
Joseph Dreiuelj	36,	Couemaugh, Pa.
F rank Zorich	37,	Cleveland, Ohio.
Frank Budie *	37,	Cleveland, Ohio.
l>an Predov.ch	38,	Pueblo, Colo.
Božo Prpi. h	39,	Roslyn, Wash.
Anton Koeogiav	40,	Claridge, Pa.	(
Frank Hostnik	41,	East Palestine, Ohio.
JOM-ph Sterle	42,	Pueblo, Colo.
Frank Perčič	43,	East Helena, Mont.
Jakob Stergar	45,	Indianapolis, Ind.
Anton Kostelie	47, ,	Aspen, Colo.
Joseph Cvitgovii	49,	-Kansas Citly, Kans.
F. ti. Tsnsotti	50,	Brooklyn, N. Y.
Martin Oberžan,	52,	Mineral, Kans.
Frank Gregorks	52,	Little Falls, N. T.
John Povsha	54,	Hibbing, Minn.
Frank Nagods	57,	Export, Penna.
^ Martin Ždbert	58,	Bear Creek, Mont.
Martin Govednk	60,	Chisholm, Minn.
John Pedzire	61,	Reading, Pa.
Anton Koiieek	66,	Joliet, 111.
John Urbas	69,	Thomas, W. Va.
John Zvesieh	70,	Chicago, 111.
Chaa. K rail	71,	Collinwood, Ohio.
John Zamida	75,	Canonsburg, Pa.
Joseph Mrak	76,	Oregon City, Ore.
Anton Koss	77,	Greensburg, Pa.
Matija Mauti	78»	Salida, Colo.
Martin Jurkaa »	81,	Aurora, III.
Mike Skok	82,	Sheboygan, Wis.
Math Karcicb	64,	Trinidad,• Colo.
Frank Levstik	85,	Aurora, Minn.
Matija 8pek	St. Louis, Mo.
Matija Penita	88,	Bear Creek, Mont.
Karol Strnila	89,	Gowanda, N. Y.
Valentin Pera .	92,	Rockdale, HI.
Anton Celare	94	Vaukegan, HI.
Mohor Mladič	101	Chicago, m.
John Petrits	X06	Butte, Mont.
Anton Kikel	10t	Youngs t own, Ohio.
Joseph Ahim	llfl	McKinley, Minn.
Anton Korosketg	. Ill,	LeadviUe, Colo.
Marku L Blata .	U4. | By. Min«.	AIM
George Previč	116,	Delmont, Pa.
Marija Koščak	120,	Ely Minnesota.
Anton Kovač	122,	Homer City, Penna.
Pavlina Ermenc	124,	La Salle, 111.
John Telban	125,	Iselin, Pa.
Joseph Udovich	128,	New Duluth, Minn.
Frances Koščak	129,	Ely, Minn.
Poleg navedenih delegatov, je prijavljenih še nekaj delegatov, ki niso državljani in nekateri so pa pooblaščeni, da bi obenem zastopali dva društva, ali ds bi zastopali društva, katerega pooblaščenec ni elan. Dvomljivih poverilnic se torej ne more uradno upoštevati. Vsa taka društva smo opozorili na pravila in prilika je dana za za-/tostiti pravilom.
Veliko pritožb je čez pravila, ker se zahteva, da mora biti delegat ameriški državljan. Tudi meni se zdi, da se z dotično točko krati pravico članstvu, toda dokler imamo taka pravila, jih moramo upoštevati. Postave, oziroma pravila moramo spolnjevati, dokler so Ista v veljavi, potem pa naj bodo slaba ali dobra.
Z bratskim pozdravom
Joseph Pishlgr, gL tajnik.
-	_ _	e
POROČILO PREDSEDNIKA ZDRUŽEVALNEGA ODBORA.
Pred odhodom v domovino meseca novembra 1. 1. sem oddal in prepustil delo za združenje jeduot in zvez mojemu souradniku bratu Fr. Skrabee. Mislil sem, da se povrnem v teku treh mesecev zopet nazaj v Cleveland, in tako zopet sam prevzamem delo v prid zdru-J*uja, toda razmere v domovini so pa postale tako resne, da mi ni bilo mogoče se vrniti preje pri najboljši volji kakor še-le dne 10. julija 1920.
Ker pa nisem imel prilike in časopisov na razpolago, da bi zasledoval gibanja za združenje, mi je bilo možno šele sedaj oglasiti se v javnosti, ko sem prejel to pogodLo, katera je danes priobčena v Glasilu.
Kakorhitro sem se pa povrnil, sem se takoj začel zanimati za naše glasilo ter pazno zasledoval razna priporočila in nasvete za prihodnjo konvencijo. Moram se izraziti, da mi najbolj ugajajo nasveti glede solventnosti in pa nasveti, kako zboljšati ali omejiti bolniško podporo.
Pogodba, katera je sedaj priobčena, je popolnoma prenarejena in ne odgovarja niti malo pogodbi, katera je bila sestavljena na tskupni združevalni konferenci zastopnikov vršeče se .v Clevelandu v dneh 7., 8. in 9. julija 1919. Pogodba se glasi:
ZDRUŽITVENA POGODBA.
Slovenska Narodna Podporna Jednota, bratska podporna organizacija, ustanovljena in poslujoča po zakonih države Illinois, se strinja s sledečimi organizacijami, ki se hočejo z njo združiti n ki v ta namen pošljejo Franku Alešu, predsedniku združitvenega odbora, ali njegovemu nasledniku, pravo in pravilno sprejeto /11 potrjeno kopijo združitvene pegodbe najkesneje dne 30. junija 1921, nam-reč s Slovensko Delavsko podporno Zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Pennsylvanije, s Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo, enako organizacijo,' ustanovljene in poslujočo po zakonih države Illinois, z Jugoslovansko Katoliške Jednoto, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Minnesote, in s Slovensko Zapadno Zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Colorado, v sledečem :
1.	Imenovane štiri organizacije, ki morajo sprejeti združitvene pogodbo najkasneje dne 30. junija 1921, se združijo posamezno s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, kakor hitro bo praktično in pod pogojem, da združitev odobre zavarovalninski department v državah, v katerih so navedene organizacije inkorporirane.
2.	V slučaju, da katerakoli ena ali več organizacij izmed gori naštetih štirih zvez in jednote ne odobri združitvene pogodbe ali je ne sme ali ne more sprejeti, velja kljub temu združitvena pogodba za ostale stranke.
3.	Združitev v vsakem slučaju se izvrši na ta način, da gori imenovane organizacije izroče Slovenski Narodni Podporni Jednoti vse poslovne knjige, denar in vse drugo imetje, ali predno se to izvrši, morajo blagajnik in drugi fiuaneni uradniki Slovenske Narodne Podporne Jednote poležiti potrebno večje poroštvo.
4.	Ci m Slovenska Narodna Podporna Jednota prejme premoženje, postane takoj odgovorna za vse obveznosti organizacij, ki so ji izročile svoja premoženja.
5.	Pogodba pa ni veljavna med Slovensko Narodno Podporno Jednoto in tisto organizacijo, izmed gori imenovanih, katera ob času izročitve premoženja ni stoodstotno solventna, ravno tako ni pogodba veljavna za nrbeno organizacijo med imenovanimi, ako ni Slovensko Narodna Podporna Jednota ob času izročitve premoženja stoodstotno solventna ( kar se' tiče posmrtninskega sklada na temelju lestvice National Fraternal Congress). Lahko se pa izvede pogodba, ako organizacija, ki ni solventna, doseže popolno solventnost v devetdesetih dneh od časa finančne preiskave.
6.	Združitev, kot je določena v tretji točki te pogodbe, se mora izvršiti kolikor je mogoče najkasneje v šestdesetih dneh od časa, ko zavarovalninski departmenti prizadetih držav odobre pogodbo, in najkasneje v decembru 1921 se ima vršiti izredna konvencija Slovenske Narodne Podporne Jednote. Čas in prostor konvencije določi združitveni odbor, postavljen od prizadetih organizacij in v katerem ima Slovenska Narodna Porporna Jednota pet zastopnikov. Slovenska Delavska Podporna Zveza šitiri zastopnike, Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza štiri zastopnike, Jugoslovanska Katoliška Jednota, in Zapadna Slovanska Zveza po po tri zastopnike. Izredna konvencija se pa ne sme vršiti pred 31. decembrom 1920 in sklicati e ne sme .nihče drugi kakor samo zastopniki v združitvenem' odboru onih organizacij, ki so se že združile po določbah te pogodbe.
7.	Omenjena izredna konvencija obstoji: a) iz glavnih.odbornikov vseh združenih organizacij, b) članov združitvenega odbora vseh združenih organizacij in c) delegatov krajevnih društev vseh združenih organizacij, ki se volijo na sledeči način: Eden delegat, na vsakih sto članov; nobeno društvo ne save poslati več kot dva delegata; društva, ki imajo manj kot sto članov, se Ikhko združijo z bližnjimi društvi, ki imajo manj kot dvesto članov, in volijo skupaj delegata. Drafetra, ki ao na ta način združena, imajo pravico do de-
legata, kakor večja posamezna društva. Nobeno društvo se pa ne sme razcepiti v svrho zastopstva.
8.	Vsi člani izredne konvencije so opravičeni do dnevnic in povrnitve važnih stroškov iz blagajne Slovenske Narodne Podporne Jednote.
9.	Omenjena konvecija ima popolno oblast napraviti izpremem-be v imenu, ustavi, pravilih, določanju plačilnih obrokov, upravi in volitvi uradnikov pri Slovenski Narodni Podporni Jednoti, kakor želi, in po načinu, kot določa ustava in pravila S. N. P. J.; član vseh združenih organizacij, ki so se združile s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, se pa morajo podvreči v vseh ozirih zaključkom izredne konvencije.
10.	Izredna konvencija mora za jamčiti v novi ustavi absolutno svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričali jaza vse člane.
11.	Fstava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija, posta-nejpo veljavna prvi dan četrtega meseca po zaključenju konvencije. Do tega časa morajo biti v veljavi ustave in pravila organizacij, ki se združijo, in razmerje med Slovensko Narodno Podporno Jed-r.oto in člani jednot in zvez, ki so se združile z omenjeno jednoto, se ravna po starih pravilih, izvzemši kjer ta pogodba določa drugače in izvzemši, da v tem ni priziva zoper sklepe glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote.
12.	Kako hitro s«- izrojre premoženja imenovanih organizacij iSlovenski Narodni Podporni Jednoti po določbah v tej pogodbi, se' ima takoj določiti glede dela gl. odbornikov združene organizacije' in določijo se jim plače ali nagrade (pod pogojem, da dotični odborniki ostanejo v službi dokler ne stopi v veljavo nova ustava ln pravila Slovenske Narodne Porporne Jednote) ; glavne odbornike s stalnimi službami imenovanih organizacij nadomestijo odborniki z enakimi stalnimi službami Slovenske Narodne Podporne Jednote, izvzemši da glavni tajniki vseh imenovanih organizacij nadaljujejo s svojim delom v glavnem uradu Slovenske Narodne Podporne Jednote pod nadzorstvom glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote toliko časa, dokler ne stopi v veljavo ustava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija; dotični glavni tajniki prejemajo svoje plače do omenjenega časa. Glavni odbor Slovenske Narodne Podporne Jednote lahko vposli tudi druge gl. odbornike združenih organizacij, da izvršujejo dela, ki so jih preje vršili in v tein slučaju so opravičeni do dnevnic po pravilih organizacije, h kateri so preje spadali.
13.	V slučaju, da kateri glavni odbornik, krajevno društvo ali posamezni elan katerekoli organizacije, ki se združi s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, ni zadovoljen s kakšnim sklepom glavne-
• ga odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki je sprejet po rdruženju, se mora prizadeti gl. odbornik, krajevno društvo ali po-' samezni član za«*asno pokoriti sklepu, ima pa pravico vložiti priziv ' proti dotičnerau sklepu pri novem glavnem odboru Slovenske Na-j rodne Podporne Jednote, ki ga izvoli izredna konvencija, j 14. Vse stroške združenja (ne pa pripravljalnih izdatkov posameznih jednot in zvez) plača Slovenska Narodna Podporna Jednota. Tukaj so všteti tudi oni stroški, ki nastanejo pri selitvi glavnih tajnikov združenih organizacij, kot je vožnja na železnicah, stroški s 1 pošiljanjem opreme itd.
15.	Vsa krajevna društva obdrže zaradi točnosti v poslovanju stare številke in imena do časa dokl*r ne stopijo v veljavo nova pravila, ki jih sprejme izredna konvencija. Vsa korespondenca med dru štvi in gl. odbori se do tega časa vrši na starem pismenem druStve-i.em papirju, toda pisma, naslovljena nečlanom, se morajo označiti z
^ besedami "Ta organizacija se je združila s Slovensko Narodno Podporno Jednoto". ! _ •
16.	Vprašanje solventnosti vseh prizadetih organlzacrj odloči
cenitelj (actuary), ki jo priznan od države in cigar poročilo o solventnosti mora zadovoljiti zavarovalninski department države Illi-I nois. Stroške računske preiskave v svrho solventnosti trpi vsaka po-samezna jednota in z-%eza in svote dotičnih izdatkov se zabeležijo v poročilu kot plačane, ali pa kot dolg, ki še ni plačan.
Pogodba sprejeta in podpisana v imenu prizadetih jednot in zvez dne..........................19____
Slovenrka Narodna Podporna Jednota.
.............................. predsednik.
.*.............................tajnik.
I (Pečat.)
jM	k
__Slovenska Delavska Podporna Zveza.
..............................predsednik.
.............................. tajnik.
(Pečat.)
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. *
..............................predsednik.
.............................. tajnik.
(Pečat.)
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
..............................predsednik.
* ..............................tajnik.
(Pečat.)
t f
Zapadna Slovanska Zveza.
..............................predsednik.
» » •
• •«....................tajnik,
(Pečat.)
Ne bodem se dosti spotikal ob to novo (v Chicagi) narejeno pogodbo ,toda priobčiti sem jo pustil zato, da se članstvo J. S. K. J. malo bolje spozna, kako se dela za popolnoma enakopravno združe-, nje jednot in zvez.	.	] ______(Nadaljevanje na 4. strani) | ^ ^ .
NAZNANILA
NAZNANILO.
C'lanom društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ. v Coneinaugh, Pa., se tem potom naznanja, da se je na seji dne 18. julija 1920 sklenilo, da se pozovejo vsi člani in ako mogoče tudi enakopravne članice na prihodnjo sejo dne 15. avgusta 1920. Na dnevnem fedu bo ze-io važna točka radi združenja tukajšnjih društev Franki in-Cone-maugh. Zato se opominja člane da pridejo vsi na sejo da se ta zadeva reši ako mogoče, da ne bo po-t«m kakega prerekanja glede tega. —
Nadalje je tudi zadnja seja pred našo konvencijo in je treba dati navodila delegatom, da bosta mo-Jgla delovati v prid članstvu in Jednoti. Ako ima kateri kaj za pri j poročat i ali prositi, naj se oglasi pri prihodnji seji, da se izpolni ali vsaj poskuša vstreči vsem, ako mogoče. Pridite vsi.
Z bratskim pozdravom
John Brezovec, tajnik.
(2x5—12)
NAZNANILO.
. .Cleveland, O.
Vsem članom in članicam društva Sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. se naznanja, da se zagotovo vsi vdelcžite redne mesečne seje, katera sc ima vršiti dne 15 avgusta tega leta v navadnih prosi orih.
Na dnevnem redu imamo, da nekoliko pregledamo naša sedanja pravila in da potem naročimo rašim delegatom, kar članstvo zahteva, da bo v korist članstvu in naši slavni Jednoti.
Zato prosim še enkrat vse člane in članice, da se zagotovo vdelcžite te seje, ker je zadnja pred {konvencijo. Bratje in sestre, le od |vas bo odvisno na kako podlago postavimo našo slavno Jednoto. [Zatorej vsi na sejo dne 15. avgu-'sta 1920.
Vas bratsko pozdravlja
Frank Zorich tajnik.
(2x5—12)
NAZNANILO.
Chicago, 111.
Prihodnja redna mesečna seja društva "Zvon", št. 70 JSKJ. se j vrši v soboto, dne 21. avgusta ob pol 8. uri zvečer v navadnih pro-jstorih. Ker je to zadnja seja pred ' konvencijo, se mora iste vdeležiti vsaki član. Prvič, ker se inora izvoliti veselični odbor za veselico, oiiroma banket, ki se vrši dne 18. septembra, ob priliki konvencije; drugič, ker moramo dati navodila našemu zastopniku, oziroma delegatu za konvencijo. Na tej seji bo pa tudi več novih članov sprejetih v društvo in J. S. K. J.
Ob tej priliki pa moram pohvalno omeniti delavnost našega odbora (skupnih društev) ki se prizadeva, da ta konvencija osta<-ne vsem delegatom dolgo v spominu. Kar je ta odbor do sedaj že vse naredil, ne bom našteval, o-menim naj samo to, da je že sedaj pripravljenih .privatnih stanovanj več kot za polovico delegatov, da bo wsaki delagat dobil stanovanje in hrano pri domačih ljudeh, kateri bo želel.
Z bratskim pozdravom
Ivan Bedenčič, tajnik.
Vabilo na piknik,
katerega priredi društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 JSKJ. v Johnstownu, Pa., v nedeljo 22. avgusta. Vabimo vse cenjene rojake in rojakinje v nani okolici, da se polnowtevilno vdeleže našega piknika, ki se bo vršil na znani slovenski-zemlji. Vstopnina 25 centov.. Za dobro zabavo in drugo i bo skrbel odbor. K obilni vdelež-|bi vabi	Odbor.
(12*19-^38 _Ai^jJ
POROČILO PRKDSBDWIKA ZDRU&EVALNBGA ODBORA.
'vNadaljevanje s 3. strani.)
Priporočam, da vsak dobro prečita to novo pogodbo posebno točke 6. in 13. V točiti 6. se čita jako lepo v strogi enakopravnosti — —, posebno pri številu delegatov skupne konvencije, ako,ravno je marsikomu uu^o, da J. S. K. J. šteje večje število rednih članov in članie, kakor nekatere prizadete gori imenovane organizacije.
Točka 13. je popolnoma nepravična. Po tej točki se zamore članstvu goditi krivica, nr da bi imeli pravico do priziva. Pravico bodo imeli se pritožiti šclirpri novem odboru, ki ga izvoli Izredna kon vencija N N. p. J. Poteg tega torej najmanj bo moral vsak držati jezik za zobmi, Četudi se bi mu godila krivica.
Pogodba »e mi *ndi ne vidi zboljiana v tem. da bi se dalo garancije, da bo organizacija v resnici prenovljena. Razume se pa, da bo delegacija S. X. I*. J. v večini in tako zmožna vladati matijšino.
Torej, cenjeni m. člani in članie« J. S. K. J. ker je enajsto glav-ro zborovanje pred durmi, vas pro*im, da stvarno razmotrivate o tej pogodbi in obenem bi prosil tudi, da ne napadate v javnosti in pri društvih po uepotrebnem združevalnega odbora J. S. K. J., ker odbor vedno skuša delovati le, da če pride do združenja, da se pride, ako bode le mogoče — po najbolj poštenem načinu in nič drugače. To delo odbor J. S. K. J. odpravlja že od zadr.je konvencije, ki se je vršila na Eveleth, Minn, leta 1916 in to popolnoma brezplačno.
Napisal bi o zadevi združenja lahko še marsikaj, ker je pa sedaj odločilni faktor le članstvo J. S. K. J., pripuščam vso zadevo in lazmotrivanje vam ter priporočam, da društva na svojih sejah o združenju razmotriva.io in oddajo svojim delegatom dobre in koristne nasvete, ker le z dobrimi in koristnimi nasveti bo možno na konvenciji kaj stvarnega in za vse članstvo nekaj koristnega narediti.
Toraj nasvidenj« v Chicagi dne 13. septembra ter vas pozdravljam, Vai »obrat	- .
Rudolf Perdan, **"	predsednik združevalnega odbora
O solventnosti Jednote.
Kakor sem že aekoč obljubil, hočem nekoliko razpravljati o zgoraj navedenem predmetu. Vem že v naprej, da ne bo 10 odstotkov članstva razumelo povsem globoko to razpravo, kajti pisati o tehničnih predmetih ni lahko, še težje je pa take stvari natančno razumeti, oiieinu ki nima stika s poslovaijem Jednote.
Naši sedanji asesmenti s« nanašajo na takozvano "National Fraternal Congress" tabelo umrljivosti, po starosti ob pristopu, s pričakovanjem, da bodo nasi prihranki donašali 4 odst. obresti.
Zadnje cenjenje o solvenosti naše Jednote, je bila izdelano, kakor smo obstali z dnem*31. decembra 1919, rezultat je bil sledeč:
Aktiva — sedanja in prihodnja.
Sedanja vrednost bodočih prispevkov ..............$2,541,238.00
Pripoznaua gotovina ..............................$ 347,748.00
Skupna aktiva____$1,888,986.00
Pasiva — sedanja in prihodnja.
Sedanja vrednost bodočih posnirtnin ................$2,117,617.00
Narastle obveznosti ................................$ 57,668.00
Bolniški in poškoduinski ter onemogli sklad..........$ 27,500.00
»	Skupne obveznosti... .$2.202.785.00
Stanje solventnosti ? dne 31. decembra 1919 ............85.755^
Primankljaj do 100,7 solventnosti ....................14.245^
Do solventnosti iinm torej primanjkuje nekaj tisočink čez 14 odstotkov kar Ifi v denarnem oziru znašalo $313,799.00. Ako bi imeli z dnem 31. decembra £313,799.00 več v naši blagajni, bi bili sto od-Ktotno solvenfni. Vzrokov za ta primankljaj je več. V prvih letih obstanka Jednote. se je pobiralo od članov mnogo nižje asesmente kakor sedaj, to je povzročilo primanjkljaj takoj od začetna. Pozne-js pa, ko smo pričeli plačevati po National Fraternal Congress lestvici, je pa vse članstvo bilo asesirano po starosti ob pristopu, namesto takratne starosti članstva ko se je sprejelo prej omenjeno lestvico. Ko bi vsi člani pričeli s 1. januarjem 1911 plačevati svoj ases-ment po staro&ti v kateri so se takrat nahajali, bi ne bilo tega primanjkljaja. Dalje je še en vzrok in ta je: Članstvo naše Jednote, je večinoma uposleno pri nevarnih delih, kar povzroči dosti nesreč in umrljivost je višja kakor se sme pričakovati po "National Fraternal Congress" tabeli umrljivost. Proračun kaže, da se naši asesmenti prenizki v splošnem za 20.36%.
Eden način za pokritje tega primanjkljaja je, če se naknadno k sedanjim asesmentom naloži še rezervni asesment po 25e na mesec od $1000.00 zavarovalnine. Taki asesmenti bi zvišali vrednost naših bodočih prispevkov zn $320,589,00, kar bi Jednoto spravilo na sol-ventno podlago, s preostankom $6.790.00. Ako bi bil rezervni ases-meut 30c, bi bi preostanek $70,908.00.
Mesečni asesmeni za rezervni sklad bi bil lahko tudi bližji, za 5c, če se sklene, da bi tudi bodoče novo članstvo plačevalo za rezervni sklad oziroma zr. sedanji primanjkljaj. Kar pa od aktuarske strani ni priporočljivo, ker to nam bi škodovalo pri dobivanju novih članov v bodoče. Ako pa sami pokrijemo svoje obveznosti in damo novim Članom tako ali še boljšo priliko, kakor jo dajejo druge organizacije, tedaj smemo pričakovati še nadaljnega napredka v članstvu.
Drugi način za dosego solventnosti katerega so že uvedle nekatere ameriške organ'*Zhcije je ta: Ako se bi vae sedanje članstvo od 16 do 50. leta, ascsiralo po sedanji starosti po lestvici, katero imamo sedaj v veljavi, člani pa, ki so nad aO let stari, pa bi plačevali za starost 50 let. To »e razume tako: Če je član pristopil v Jednoto pred desetimi leti ko je bil 16 let star. bi potem načinu sedaj spadal v razred za 26 let, oziroma »e bi upoštevala sedanja starost za plačevanje asesmenta. Član pa, ki je pristopil pred 20 leti, ko je bil star 45 let bi plačeval za starost 50 let. Ta sistem bi bolj prizadel mlajše članstvo kakor stare. N.jbolj bi bili prizadeti oni, ki so mladi pristopili in ki so ie dolgo pri Jeduoti. Če bi upelj&li to prevredbo, se bi povzdignila solventnost Jednote na 106 odstotkov.
Tretji način je z^pet, če prevredimo nase esesmente po "American Experience Table", katera je višja kakor "National Fraternal Congress Table". Ko je aktuar preiskoval umrljivost našega član atva, za nazaj odkar Jcdnota obstoji, je pronašel, da so skušnje na ie Jednote v preteklosti bolj sorodne z "American Experience Table" kakor z "National Fraternal Congress". Kakor že popre; rečeno, je nmrljivost pri naši Jednoti višja, nego se pričakuje po ta beli National Fraternal Congress-a. Če bo umrljivost v bodoče, nižje kakor je bila v preteklosti, tedaj bi prej omenjeni načini odgovarja h. Ako bo pa v prihodnje primeroma ravno tako visoka umrljivost ae bi pa zahtevalo po American Experience Table sledeče asesment* sa $1000 00 zavarovalnine, ž razumevanjem, da bi se moralo članstve Manizalt po aedaji str osti. __________
QjJU3NAItODA.12.AVq.192q-
Sedanja starost	Asesmenti	za Sedanja starost	Asesment za
članov(ie)	posmrtnino	članov (ic)	posmrtnina
16	$1.00	31	$1.43
17	$1.02	32	$ 1.47
18	$1.04	33	$1.51
19	$1.04	34	$1.56
19	$1.06	35	$1.61
30	$1.06	36	$1.67
21	$1.11	37	$1.72
22	$1.13	38	$1.78
23	$1.16	39	$1.85
24	$1.18	40	$1.92
25	$1.21	41	$1.09
26	$1.24	42	$2.07
27	$1.28	43	$2.15
28	$1.31	44	$2.24
29	$1.35	45	$2.33
30	$1.39	46	$2.33 Asesmenti sa tedanje članstvo kateri so pristopili v Jednoto v starosti 47 let in više.
Starost ob pri-	Asesmenti za	Starost ob pri-	Asesmenti za
stopu	posmrtnino	stopnu	posmrtnino
47	52.35	52	$2.97
. 48	$2.45	53	$3.12
49	$2.58	54	$3.28
50	2.71	55	$3.44
51	$2.83	56	$3.62
S piemembo asesmentov na navedeno tabelo se bi postavilo Jednoto naj najtrdnejšo podlago kar bi odgovarjalo zahtevam **Mobile zakona" v vsake j državi. Jednota bi bila tudi zmožna vsakemu članu izplačati njegov del (withdrawal value) kadar isti doseže gotovo starost, ali pa če preneha plačevati asesmente, se bi zamoglo garantirati gotovo svoto za slučaj smrti (paid-up insurante).
Ker pa nikakor ne pričakujem, da bi zamogli uvesti tako pre-uredbo, je skoro nepotrebno obširnejše o tem razpravljati. Sicer pa bodo delegatom tudi to na razpolago in na konvenciji se bode lahko obširnejše razpravljalo.
Moje mnenje je, da bode članstvo v splošnem najmanj prizadeto z uvedbo rezervnega asesmenta po 25 ali 30c za $1000.00 zava-rovolnine. Ostala bo ravno ta lestvica kakor jo imamo sedaj, h kateri bo prištet še rezervni asesment. Preveč radikalnih prememb na enkrat skoro ne moramo narediti, to bi povzročilo nezadovoljnost med članstvom, akoravno bi bilo njim samim v korist. Za potrebo povišanja asesmenta je članstvo težko prepričati.
Ako se bo konvenciji videlo napraktično, da bi uvedli rezervni asesment ali da bi na drug način zvišali prispevke, tedaj 5e eno sredstvo in to je znižanj** zavarovalnine. Aktuar je navedel sledeči način: Vsak Član do ko dopolne 50. leto starosti, bi bil podvržen zvišanju zavarovalnine za 1% za vsako leto starosti po 50. letu. Na primer, če bi bil član star ob času smrti 51 let, se bi njegovim dedičem izplačalo $900.00 posmrtnine namesto $1000.00. Dalje, če bi bil član star 70 let, se bi dedičem izplačalo $800.00 posmrtnine namesto $1000.00. Z druginmi besedami povedano, bi zavarovalnina $1000.00 izgubila vrednost za $10.00 vsako leto po 50. letu starosti člana. Za članim ki gi slučajno živel do 80. leta. se bi izpačalo $700.00 posmrtnine namesto $1000.00, To upam, da je dovolj pojasnjeno.
V navedenem imamo torej več načinov, s katerimi se da rešiti vprašanje solventnosti. Na delegatih bo torej leieče, kako bomo to vprašanje rešili. Od svoje strani bi bil poprej za vse drugo kakor za znižanje zavarovalnine. Kajti organizacija, katera na plača polne zavarovalnine, ne more imeti privlačne sile za novo Članstvo. Brez novih članov pa sploh ni za pričakovati napredka v organizaciji.
Z bratskim pozdravom
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Priporočila in nasveti za prihodnjo konvencijo JSKJ.
Rock Springs, Wyo., July 25. i Slavno ured. Glas Naroda:	i
Prosim, da. sprejmete tudi to 1 moje skromno poročilo za lližu- 1 jočo se konvencijo Jugoslovanske 1 Katoliške Jednote v predale na- i šega Glasila.	j
Prav z veseljem zasledujem j! razne nasvete in priporočila raz-j^ nih članov in delegatov. Kakor tudi od strani društev, posebno ■ pa od brata Pezdica, kat?ri se trotova zanima za izboljšanje Vsa 'r s: mu za njegov trud, ker izra-/.'i j<* nekaj jako dobrih nrsvetov kateri bodo tudi gotovo vpošte-vairi od sedaj bližujoče se konvencije. Žal pa, da ravno od tistih, ki bi imeli dati svoja navodila iz svojih izkušenj ni nič kaj slišati.
Kar se tiče konvencije, je mo-jpe skromno mišljenje, da se bo-demo tudi mi morali privaditi in! poslovati na konvencijah po raz* nih odborih, kot je to v navadi pri vseh drugih narodih, kateri so starejši na društvenem polju ir imajo več izkušenj kakor pa pri nas. Vzemimo na primer Društvo Fraternal Order of Eagles, katera organizacija šteje čez 400 tisoč članov. OnT naredijo pravila za glavni odbor in postajna društva kakor pri naši Jednoti. Tam imajo izvoljene posebne odseke in j vsak odsek dela svoje delo. Reši; ge po previdnosti in v korist ee-| le organizacije. Potem svoje poročilo predloži sknpni konvenciji, katera potem poročilo sprejme ali pa popravi. Konvencija nikdar ne traja" čez 5 dni. Na konveneiji je , pe tudi čez 2000 delegatov. Ko bi i pri naiih organizacijah imeli to-1 liko delegatov in poslovali po redu kateri je sedaj v veljavi, bi ♦ - ,
vzelo najmanj 20 do 25 dni, pred-no bi bila konvencija končana, kar bi pa stalo veliko denarja. Zato je moje mišljenje, da bo potreba priti do odsekov, ki bodo rešili vse njim izročene zadeve. Skupna konvencija jih bo potem sprejela li pa popravila, ako bo potreba.
Prihrani se pa tudi precej časa, ako se izvoli predsednika za konvencijo, kateri ima že izkušnje, kako da se ima konvencija voditi, da dele nepristranosko ter da nc pusti, da bi se delegatje za kakšne male društvene malenkosti prerekali in čas tratili cel dan ali Še več. Take zadeve spadp^>> odboru za pritožbe ter jih ta naj resi. Toliko o konvenciji. Glavni faktor za rešiti na tej konvenciji bo pa gotovo solventnost ter združenje. Zaradi tega bodem skušal tukaj povedati svoje mnenje, potem bodo delegatje že sami sprevideli, če imam prav ali ne.
Solventnost se bo morala doseči, ker drugače nam ne bodo razne države dale svojega dovoljenja do poslovanja, ker imajo zato potrebne postave sprejete. Kako pa priti do solventnosti, pa mislim sledeče:
Ko se je upeljala lestvica za po letih, se je sklenilo, da se upošte-I va leto vstopa vr Jednoto, ne pa | leto, v katerem* je bil član ob času, ko se je lestvica sprejela. Jaz vem sam, da jaz plačujem premalo, ker pristopil sem v Jednoto leta 1901 v starosti 17 let, lestvica je pa prišla v veljavo pred 6 leti in bi imel plačevati na 30 letv pa plačujem "na 17. Ker rezervni sklad ni nikakor odgovarjal solventnosti ob časa, ko se je sprejela lestvica po letih, mislim, da je
dolžnost tistih Članov,, ki so sto- t
pili prej v Jednoto, da plačujejo t po starosti, ko se je lestvica spre- e jela. Potem bodemo enaki a čla i ai, ki so pristopili pozneje, ter i plačujejo prave svote, kakor se 1 jih postavno zahteva od vsakega, t Vem, da mi bo marsikateri opo- e rekal, da to ni pravilno, vem pa j i:-: svoje izkušnje iz prejinjih kon- 2 venci j, kjer so delegatje le gle-- j 3ali, koliko "da bi podpore plačali, gledali pa niso, kje se bo denar 1 dobil. Vsak je le rekel, da se ases- a meita ne spie zvišati, sedaj je pa c primanjkljaj. To se je godilo v 2 Lr. Salle leta 1907 ter v Denver ] leta 1910. Vem, da se bode še 1 marsikateri delegat spominjal, da 1 je to gila resnica. Pripoznati je 1 potreba, da smo zakrivili ter moramo skušati popraviti tam, kjer 1 q: prav. Če pa naredimo naklado < aa vse enako, pa delamo krivico, < tistim, ki so pozneje v Jednoto 1 pristopili. Zadolžnic na certifika- 1 le pa jaz nič kaj ne odobrujem, i ker iz trgovskega stališča ne iz- j gleda nič kaj priporočljivo ter bi 1 tudi Jednoti dalo jako slab ugled, i Zmanjšati zavarovalnino pa tudi 1 ne bode kazalo drugim kot sta- 1 rejšim članom, ki so bili pri Jd- « noti poprej kot je bila lestvica 1 sprejeta.	,
Drugo glavno vprašanje je < pa združenje. Imeli smo že pri ' naši Jednoti od zadnje konvenci- 1 je splošno glasovanje radi zdru- < ženja, članstvo se je ob istem ča- 1 su izreklo proti združenju, podj! pogoji, kateri so bili isti čas dani 1 na glasovanje. Za zadnje pogoje pa, ki so šli na glasovanje pri dru 1 gih Jednotah in Zvezah, pa naša < Jednota ni zamogla glasovati, ker ni zavarovalinski komisar države ; Minnesote dopustil. Mislim pa, daj prej ali slej bomo morali priti do združenja, to pa pod pogoji, ka-j tero bodo zadovoljivi za nas in vse druge prizadete, ne pa, da bi se kar kje v en dan izročili in priklopili kaki drugi Jednoti.
Glavni faktor pri združenju pa bo moral biti da se bo združenje sprejelo na pravi trgovski podla-, gi ter da se bode tudi opustilo vse verske kakor tudi politične nazo-( rc ter sodelovalo le za pomoč v Slu čaju bolezni in smrti. Sedaj se je( zapeljalo v vse Jednote versko ali j politično minšljenje ter ako nisi ravno iste misli kot voditelji, po-i tem so tvoja beseda in veliko krat dobri nasveti le bob ob ste-J no, ker imajo zmerom dovolj svojih privržencev, da se te zavrne. Zaradi tega bo pa potreba, da de-njemo za združenje, katero bode v resnici bratsko v vseh ozirih Kar se tiče verskih stvari, so cerkve zato, za politične pa razne politične stranke.	|
Pravila bo pa tudi potreba pre-j delati v nekaterih točkah, ter u-pam, da bo brat Pishler, kakor se je izrazil pripravil že provizorič-na pravila, katere bode izročil delegatom, ki jih bodo potem pregledali ter dodali, kar se bo njim zdelo potrebno. Jako pa obžalujem, da imamo sedaj točko 219, katera zahteva, da mora iti vsak delegat tudi državljan. Jaz dobro vem, da je veliko društev, katera imajo v svoji sredi člane, kateri niso državljani te dežele, so pa jako marljivi na društvenem polju ter delujejo za procvit in pro-speh drutva in Jednote. Take, ki se v resnici za to zanimajo, je potreba tudi za delegate izvoliti, brez razlike, če so državljani ali ne. Kakor sem izprevidel iz poročila tajnika, so jih nekatera društva izvolila, in jaz, če bodo prišli na konvencijo, sem zato, da se jim da sedež in glas, ker člani že vedo, katerega je za voliti.
Upam, da sem povedal svoje mnenje, to pa nepristransko, ter tudi ne bom nič užaljen, ako mi bo kateri oporekal. Jaz sem ved-nc pripravljen druge nazore sprejeti, ako se dokaže, da so boljši.
Upajoč in želeč najboljšega u-speha in napredka vsem delegatom in tudi uradnikom bližajoče s« konvencije, ter želeč, da se ie več članov in delegatov oglasi s svojimi nasveti, pozdravljam vse Člane in članice sirom te nafie nove domovinte ter ostajam, vedno udani sobrat,
Max Keritihrfk,
. predsednik In delegat dr. St. 18.
Waokagaa, 111., Aug. 2. • Društvo sv. Rofca, ftv. 94 v Waukegan, HI. je na svoji redni
seji dne 18. julija 1.1. vzelo v pre- na tres pravila JSKJ. ter priporoča gh sledeče: Ker izprevidimo, da le to močna slovenska podporna orga- uil nizacija zamore tekmovati z ve- do likimi angleškimi podpornimi or- ' ga nizacija m i ter da je obstoj na- *e ših Jednot in Zvez zagotovljen, de priporočamo, da se naša Jednota ud združi z dzngimi slovenskimi pod- ka pornimi organizacijami.	no
Ker pa naša Jednota ni solvent-; pr na, zato se po obstoječih posta- m< vah sedaj ne more združiti. Da demo do solvenosti, ki je temelj *lc združenja, zato naše društvo pri- in poroča, da se zviša asesment na let vse člane in članice JSKJ. v toli- ce ko, da bomo postali solventni prej ko je mogoče.	lo
Asesment naj se poviša soraz- dr merno s starostjo člana ali člani- ju cc na primer: lCan je pristopil ktbc Jednoti in ni plačeval svojega kr asesmenta po sedanji lestvici do m tistega časa. dokler ni - naša Jed- re nota to lestvico vpeljala. Plačeval de je samo asesment za pokritje tekočih stroškov. Ko je naša Jednota vpeljala sedanjo lestvico, je tuk član plačeval asesment po tej ltstviei s tistim letom, ko je v Jednoto pristopil, ne pa s tistim, kolikor je bil takrat star, ko je sn Jednota lestvico vpeljala. Naše društvo priporoča za te člane in članice deloma toliko višji ases-ment, kolikor so poprej malo pla -čevali. Toraj naj se jih uvrsti v ^ t>sti razred kot so bili stari v ča- hC su, ko je Jednota sedanjo lestvi- ^ •co vpeljala.
Ako konvencija na kak način st odkloni združenje nase Jednote z ^ drugimi Jednotami in Zvezami. st • tedaj nase društvo priporoča, naj sc spremeni v pravilih člen L toč- j,, jka 1. v toliko, da se glasi: Ta Jed-i nota se imenuje; "Jugoslovanska ^ [Podporna Jednota", v angleški ^ 'prestavi pa: "South Slavonic , Benefit Union" v Združenih dr- s i žavah ameriških. _ Okrajšava za
ime je: J. S. J.	•
L Vzroki, da naše društvo pri- yj . poroča spremembo imena so: Na- sJ . ša Jednota ni v zadnjih letih ns-. predovala v številu članstva toli- q . ko, kakor so druge Jednote ali .
I	TU
t Zveze. Zadnja konvencija in po- ^ /tem splošno glasovanje sta zaprli ^ i.vhod v našo Jednoto vsem tistim i rojakom, ki žele pristopiti k .Ted-
I'roti edino zato, da so zavarivani "
. . . n za slučaj bolezni ali smrti, nika- _
... i i • 11 . kor se pa ne strinjjo s tem. da bi ^
.•podporna organizacija propagira- t
la za kako versko, protiversko alij^
. politično idejo.
? Res so naša pravila popolnoma p . nepristranska v teh ozirih, v Jed-
-	notinem imenu pa nekateri vidi- fj
-	jo kal, iz katere lahko vskali vsa- a jkovrstna verska propaganda na ^
-jškodo pravega namena, katerega ^ -'si je postavila naša Jednota, ki se ; glasi: Podpirati svoje bolne čla- n
-	ne in članice, v slučaju smrti pa v
-	skrbeti za vdove in sirote svojih j
-	članov in članic.
11 Nekateri pa zato ne pristopijo s
-	k naši Jednoti, ker se jim zdi pre- f 't malo katoliška. V naših pravilih f, k pogrešajo nekatere točke, v kate- p
0	rih naj bi bilo ižraženo versko p a prepričanje posameznega člana
'i ali članice.	č
a Zato se nahaja naša Jednota v c zelo težavnem stališču glede na- z predka v članstvu. Edino prestop iz mladinskega oddleka nam obe- v I" ta številnejše članstvo, pa tudi v n ta oddelek ne smemo staviti pre- .1 velikega zaupanja. Iz izkušnje v nam je znano, da kadar mladina I" odraste, začne sama misliti. Do- V kler stariši plačujejo zanje ases- 1 ? ment, so dobre naše Jednote, ko č e pa postanejo samostojni, se v z dražbi drugih narodnosti navza- c 6 mejo ameriškega duha, ameriška t društva jih vabijo v svojo sredo, fc 11 obljubujejo jim nižji asesment J kakor plačujejo pri naših Jed- t notah, in tako se bo mnogo naše t mladine izneverilo tudi naši Jed- i noti.	s
l" Da ne bo članstvo J. S. K. J. 1 e mislilo, da iz kakega protiverske- i ^ ga razloga priporoča naše društvo 1 8 spremembo Jednotinega imena, i ;e zato priporočamo, da se v naša * pravila pod točko 199. uvrsti sle- I ° <Ječc: Vsakega člana ali članico, * kateri na društveni seji predlaga < kako versko, protiversko ali po- r litično idejo, se za en mesec su- 1 spend i r a, ako poskuša to storiti ( drugič, se ga črta iz društva in v Jednote.	1
1	Nadalje priporočamo, da se
..
adzorni odbor voli iz bližine lavnega sedeža Jednote, ako je < o mogoče, ker s tem se bi prihra-ili vožnji stroški ob času pregle-ovanja računov.
Točka 201. naj se spremeni ter e glasi: Vsak član ali članica, ki ela kot stavkokaz, kjer je od n i je postavno proglašena stav-a, j se črta iz društva in Jed-ote. V društvo pa zopet lahko ristopi, ako ga tudi unija sprej-ae za člana.
Pod točko 219. naj se dostavi ledeče: Mora biti zmožen čitanja n. piscanja ter član Jednote eno eto, ter član društva šest mese-ev, do dneva ko se vrše volitve.
Ker je čas do konvencije že ze-o kratek, zato poživljamo tudi Iruga društva, naj se oglase s svo imi priporočili. Čim več točk bo-)omo v glasilu razmotrivali, tem erajša bo konvencija. H tem bo-lio prihranili nekaj denarja, ka-•ega mnogo potrebujemo, da pri-lemo do solventnosti. Za društvo sv. Boka, štv. 94, Waukegan, 111.: Anton Celarec, delegat.
Danes se hočem dotaknili nekoliko bolniške podpore. Veliko .1119,že čitali, kako bi se stroški :nižali pri podpori. Nekater\ pri-joročajo za prve tri tedne nič, Irugi zopet za prve tri tedne polo ,'ico in ne vem še kaj. Toraj bratje in sestre JSKJ. taki predlogi >c meni ne zdijo bratski. Ako pogledamo v poslovanje bratskih )tganizaeij, nima nobena tega si-itema, kot se ga to priporoča. Po-kui poglejmo vso ameriško industrijo in povsod opazimo napise: 'Safety first". Ali ni to dosti j^sno /.a nas? Afto bi člani vpoštevali to, bi bilo tudi manj bolnikov in manjši stroški bi bili. Da bi pa bolniku jemali podporo, kakor prej omenjeno, veste kaj bi < tem napravili.
Član hi rajše čakal, da bi zbolel ilo trde postelje kot da bi se javil bolnim. In potem, kje so nižji stroški, ako član čuti, da ga napada bolezen in se javi bolnim. Ob tem času mu zdravnik da pomoč do hitrega okrevanja in javi zopet zdravim in gre zopet na s\oje delo.
Slučajno, da bi prihodnja konvencija to odobrila ,da se članom ne plača s prvega podpore, bodemo pa še višje naklade plačevali zr dolgotrajne bolezne. to je gotova stvar, obenem pa tudi bratsko ni.
Ne priporočam, da bi plačevali podporo po nepotrebnem. Temu sem velik nasprotnik. Male nakla de se pa tudi ne smemo ustrašiti, ako imamo kdaj nekaj več bolnikov, da so potrebni in da se jim pomaga.
Člane in članice bi pa prosil, da naj sedaj izrazijo svoje mnenje v glasilu, ker potem kritizirati, ko je že prepozno, je neumestno. Sedaj je čas zato, da člani povejo svoje mnenje, kaj da zahtevajo. Glasilo je tudi dosti obširno, vsak teden enkrat, in tudi upam, da priobčnjo vaše članke, katere napišete.
Videl sem tudi nekaj priporočil in nasvetov radi stavkolom-cev. Eni priporočajo tako, drugi zopet drugače.
Da naša točka v sedanjih pravilih ni dosti jasna, je gotova resnica in je bo treba izpremeniti. Jaz bi priporočal, da bi bila dovolj stroga v tem oziru.
Zadnji štrajk je nam dosti pokazal. Izpregovoril bom samo malo iz naše okolice, ker sem imel čas opazovati. Ko so kompanije začele zopet z-delom s stavkolom-ci smo slišali o več nesrečah, zato ker so morali ludje delati, če sc. učeni takega dela ali ne. Naši Slovenci niso bili prizadeti, ker so bili rajši doma. Jaz bi svetoval, da naj bi prihodnja konvencija napravila omenjeno točko tako strogo, da bi ne smelo biti stavko-kazov v naši organizaciji, ker naša Jednota je delaVska ne pa ka<* -pitalistična. Kadar se delavci borijo za boljši obstanek, naj bi bili složni, potem bi bilo pričakovati boljše bodočnosti. Ameriška industrija je dosti velika, da se delavca plača, ko ga pa nočejo zlepa, se je treba boriti. Pa dajmo se vsi, ne pa samo* eni, drugi pa hodili delati.
Kateri odobrava tako idejo, ni vreden, da bi bil član kake pod« (Nadaljevanje na 5. strani) j
illEr	*
tiiporočila in nasveti za prihodnjo kon
vencijo JSKJJ
( Nadaljevanj* ■ 4. strani.) d porne offanturije. Kot tak ne je Ij kruha samo nam, ga tudi um se- p bi, največ mladini, ki raste za na-:
ml. —	k:
Nekateri se ne strinjajo z na-jl< i j m glasilom drugi »e pa. Eni za
h le v a jo »v oje glasilo, drugi da bij" gi» tinkala kaka sclovenska tiskar-1
na Po mojem mnenju bi zelo po -t r* bo val i svoje lastno glasilo, ko j bi bili ▼ drugačnih razmerah koti smo dan«*«; Ogromni stroški, ki bitj, »«• napravili za icdajo svojega gta- ^ sda, bi mogoče naleteli na sovra- U( itvo in prepir med članstvom. To ^ b škodovalo naši dični organiza- 4"j eiji. Jaz bi »vetoval, da naj še o- ^ stane staro glasilo, to pa iz slede-F čih razlogov: 1. Mogoče pridemo bi dc cdruienja. 2. Bo pa wtoodtttot- b na solventnost po mojem mnenju it prva stvar za rvšiti, kar pa tudi J' ii« bo brei stroškov. Sedanje gla- n »ilo je pa tudi najbolj razširjen Ul list med našim narodom Samo malo agitacije je treba več v prid JSKJ od strani odbornikov in članstva, pa mislim, da bi zado stovalo, ker priobčuje članke, ki . v prid naše oraganicacije.
Osebnosti bi pa tak ne smelo j. piiob«-evati, ako bi itueli svoje laitno glasilo. Tako jr m<je mne-nje, vendar pa prepustim vso za- pj devo članom in člann-ain JSKJ.
Ako m i bo čas dopuščal, bom j, še tudi o pravilih in točkah raz- U{ piavljal, ako mi pa čas ne bo do- m puščal, pa prosim, da se mi ne Ste- al je v zlo.	A
Pozdrav vsem članom in člani- ui cen širom Amerike	bj
Joseph Dremelj,	st
član dr. št v. 36, JSKJ
__ni
Danes se lioč.-rn nekoliko dotak- n< niti one točke, ki veleva za zvi- v< sanje m /ni/aiije Inilniške podpo- ^ re in piaourtmue, \|«»j nasvet je:-**1 1. C'latti, U«»ji nameravajo zvišat i .r( l>olnn»ko p< k 1 j h »n» ali }H»smrtuino! * ali olnije, naj obvestijo tajnika]11 društva. Isti mora. ali naj bi st predlo/il priwn jo na prvi seji^a društva, na koji naj bi članstvo n glasovalo o sprejemu v višji raz-|'c r«d. Ce i*dglasuje večina, da sej,, ^prejme v višji razred, naj bi n pnM tednih društva in odbor, ime- P uovan od predsednika, skrbeli, dai1'' proilca natančno preišče dober • zdravnik; ta odbor naj bi bil na- 11 vzoč pri preiskavi kot priea. 2. x Prosile*- bi moral odgovarjati zi4* tenuieo na vsa vprašanja v p mi- 1 nji m vprašanja, ki jih stavi " zdravnik. (V bi ae pozneje dogna- ° lo, da prosilce v višji razred ni v odgovarjal resnično, naj bi bil * vato p v višji razred neveljaven in/' član naj bi stopil v svoj prejšnji c" razred, t e bt pa bil v tem času bolan, uaj bi se mu plačala pod- V pora v smislu prejšnje zavaroval- ^ nine. V slučaju suirti liaj bi se de- l1 dičem plačala posnirtnitia. za ka- r tero je bil zavarovan, predno se je zglasil v vtšji razred. V viš- " ji ra/rt*l naj bi se prejemalo le tiste člane, ki so popolnoma zdra-|^ vi ter jih »pozua za zdrave zdrav-'P nik in vrhovni zdravnik. 4. V viš- * ji razred naj ne bi zamogli sto-!0 piti člani, ki so prejeli kako svo-j^ to za poškodbe, članice v drugem stanu iu pa oni, ki trpe na kaki ' kronični bolezni ter so že za to v prejeli kako pt*tp<>ro. 5. Za kro- 1 njene bolezni naj bi se smatralo * naduha (Atahma); Kmphiseiia, ki ' je ravno tako neke vrste naduha; 11 Mi>*cardtt Ls, srčua bolezen, srčne11 mišiee; Endocarditis, srčna bole- 1 zen (notranje mrene); Broken' * compensation, tuvna bolezen po-'^ slabšana; Chronic rheumatism,!4 kronični revmatizem; Tuberculo-'* fis, jetika ali suik-a; Diabetes,!1 sladkosecnost (sladkorna bole-'* zen); Bright disease, vnetje led-'' vie; Ponephitis. krvavenje lešl- ! ▼ie, Sypliylis ami its signals, ai- ' ftlis in njega po*ledict»; All meleg- 1 nat tumors and growths, vsako- * vrstni izrastki; Bronchiectasis, 1 razširjenje pljučnih cevk; Mitroi1 and ventral regugitation, bol«zen Srčnih zaklopk; Plenracv tuber-! eular, vnetje pljučne mrene. 6. ' Zdravniško naj bi bil preiskan ( vsak, kot sedaj, kdor hoče zvišati 1 •projo zavarovalnino, pa najsi bo ' za podporo ali posmrtnino; lcdor( pa hoče znižati, pa naj se javi le(! društvenemu odboru. 7. Jednota naj bi izdala take vrste karte!' (matice) in vaak član društva <bi ■ moral imeti svojo karto v dru- i Šfomam asiuvu vloieno; ujmk
Irpštv« bi pa na iste karte žabe-jeieval. koliko je kateri Član
»odpore prejel. Seveda imamo iHii sedaj to zabelježeno in to v-tnjigali društvenega blagajnika, .oda bolje bi bilo, da se to vpelje, roliko se»m omenil glede te torke > zvišanju v višje razrede, član-rtvo pa naj o teiu presoja, ali je
0	ca vp<]6tevati, naj se, če pa ni, tudoval se zato ne boni. ker wem| * ne more nikoli ustreči.
Nadalje se hočeta nekoliko po-lati v razpravo glede certifikat o v policy). Naša sedanja pravila so lekako tak ure koč mila. Na vsako | »olico se izplava posmrtnina. če le lan umre. pa naj potem umie ka-: te stnrti hoče. Ako hočemo trezno nisi it i ni če se malo bolj pogio- ' »imo, bi morali pravila delati >olj stroga. v>aj pri posmrtnimj ij podpori. Podajam pa članstvu' fSKJ. svoje nasvete, t<»da ti moji! lasveti niso "tabulirani", da bi\ uorali priti v b.nloča pravila Jed--Hite. Zato pa že vnaprej prosim I lanstvo, da se_ naj ni k do ne bij tre^l name, če bi mu ne ugajali i lasveti, kajti pravico ima vsaki' lajati nasvete, p«iteiu se uaj vpo-j te vajo ali ne. 1. Naj bi postale! s.lice neveljavne vsakega člana, ii bi opravljal v času stavke la\kokaška dela ali čuvaja (de-»utvi dela; članov, ki se sami »resdijo k oborožen i sili in **> pri-j iljeni nositi orožje kot i»olicaji.« leputyji, vojaki m mornarji voj-ie mornarice; članov, ki bi bdi' isiuK'eni od države (justificirani) | tli pri zasačenju kakega zločina. Iko bi opravljali člani taka dela n bi izgubili življenje, ali če bi' »ili usinrčeni od države ali pri za-, ačenju zločina, naj ne bi plačala take smrtne slučaj" Jednota! lobe-nega izplačila in take police laj bi postale neveljavne. 2. Ne-; eljavne naj bi bile police članov, ti so ob pristopu v društvo ali led noto zatajili svojo pravo sta-^ ■os.t in pristopili starejši kot bi se'
smislu pravil sprejemali; čla-i >ov. ki iwJjsitujejo v inozemstvo;! samomorilcev in umrlih za sušico,j iko nisti bili eno leto člani Jed-j iote od datuma, ko so pristopili c JisJnoti, ter članic, ki bi umrle i.' teku 8 mesecev po pristopu na -etluein porodu in ki bi zatajile iri Vstopu nosečnost. Vseh takih »lan o v in članic naj bi postale po-' ice neveljavne in pownrtnina se laj ne bi nanje izplačala. 3. Neveljavne naj bi bile police članov lo U) dni po pristopu k Jednoti
iv	smislu pravil, Če bi bila tako zdelana). Dalje police črtanih,! jdstoplih, is to t ako naj bi bile ne-J veljavne vse police onih članov, | ki bi stopili v višje razrede do 60j lni po prestopu, ter samonioril-rev in članov za sušico, ako niso bili v VEŠjom razredu eno leto zavarovani. Istutako onim članicam, ki um rje jo na rednem porodu pred 8 meseci po prestopu v višji razred. 4. Za člani aamomorilci hi •lani, ki ne bi bili še eno leto člani, pač pa nad 60 dni, se naj bi plačalo le pogret) do zneska $125. L'lanom, ki bi stopili v smislu teh pravil prestari k Jednoti in bi zatajili svojo pravo starost, se v slučaju smrti povrne le vplačana svota po odštetju prejetih podpor. 6. Ce bi član storil samomor ali bi umrl za sušico, pa ne bi bil v vinjeni razredu še leto dni, če umre članica na redaiem porod«
v	teku 8 mesecev po prestopu v višji razred, naj bi postala polica veiljavna za prejšnji nižji razred in poeimrtnina se naj bi plačala na staro polico. 7. Ce bi bila krivda člana, usmrčenega od države (justiliciranega) ali ubitega, dvomljiva, ali ga ni mogoče spoznati (identificirati), naj bi se po-izvedelo natančne podatke in zadevo predložilo le konvenciji v razsodbo. 8. Dedcema zapade, ako se ne bi dediči v teku dveh let po smrti člana zgladili pismeno ali ust meno pri glavnem tajniku in če se ne izkaze z uradnimi listinami. kot se za to zahtevajo, da so oni pravi dediči pokojnika in imenovani v oporoki, d. Po pre-
Iteku etirtga leta in §>ol po smrti Člana naj bi se posmrtnina, za ka-
1	tero se mi uikdo glasil, oglašala v 'Jednotinem glasilu skozi 6 mesecev in sicer vsak mesec enkrat in če se ne bi v tem času ni k do gla
'sil s pravimi listinami, naj bi sc 'ta dedščina položila nazaj v po 'smrtninski sklad JSKJ. in dediči zgube vso pravico do nje. 10. Po grehi naj bi se plačali za vsem: ČU^i, izvzeti so le tisti, ki bi bil
usmrčeni od države, ki bi bili 1 -OHHiičeai. ubiti pri isvcievmijn j kakega hudodelstva, ki bt prist o- j pili k Jednoti s kako boleznijo,'i katere se ne bi zaaioglo določeno I spoznati in bi jo zatajili pri pri- > s-topu. ki bi zatajili pravo starost i in pristopili k Jednoti preritari, * dalje za stavkokazi in nrtimi. ki bi a ob ča*u smrti opravljali dela, ki t bi jih Jednotina pravila prepove- i dovala. ter za članicami, ki bi za- t* tajile ob pristopu k Jednoti no- l sečnost in bi umrle v teku 8 me«- i jecev po pristopu na rednem po- t rodu. To »o moji nasveti, katere < priporočam eenjeni delegaciji bo- i doče konvencije, članstvo pa naj «i presoja: če m* za vpoštevati, se j naj. če pa ne. pa vsaj prosim, da 1
me naj ne kritizira, vsaj s psov- t kaiui ne, kot sem to že prejel od i nekega »obrata, za kar mu pa ne I zamerim, ker pregovor pravi: ^ "ptica se po perju poena" — i človek pa po pisavi.	J(
Mogoče še oglasim. Pozdrav- I 1 jeni l	fj
John Pezdirc,	1
tajnik društva št. 61 JSKJ., .1 Reading, Pa.	I - 1
Ker je čas kratek pred bodočo
'1
konvencijo naše slavne JSKJ., se 1 čutim dolžnega. izraziti moje 1 mnenj.-. Ni^uoi namen kritizirati 1 nik. gar. Vsak mL-di, da je njegov 1 na vet n j'>oljši. Tako je tudi uio-'* fct če n. .1 < ni delegat, ki je iz-1 raz ! . j mnenje v 171. številki ] gledo p . .-ore za ženske. Pravi, I da n.' L. d' bila nobena podpore, t če ni čla-.ica polnih 9 mesecev. it
Po mojem mnenju te točke ne < rabimo, ce pa bo vpeljana v pra- s vila. potem smo zasidrani, da ne < bomo dobili nobene nove članice*
v	našo slavno Jednoto. Bolezni so i vsakovrstne, zatorej naj se napra-j'
vi	razlika med boleznimi. Ce si je i članica saina kriva bolezni po iz- » javi zdravnika, potem naj se ji ne't plača podpora za 30 dni od začet- s ka b«»lezni. Po preteku 30 dni, če j se bolezen še nadaljuje, naj se ji t plača podpora, za kolikor je zava- ' rovana. Nadalje naj se tudi plača f članicam bolniška podpora po 1 pretoku 3 tednov za bolezni, ki bi t mogoče izvirale iz navadne me-' sečne bolezni.	p
T«*>ka 306 se mi ne vidi pravil-!1 na, ker pravi: "Upniki umrlega' člana ali članice nimajo nobene' pravice do posmrtnine." Dostikrat satnei dolgo bolehajo, da porabijo ves prihranjen denar v bolezni kakor je sušica itd. Kjer je . bil poprej na stanovanju, pravijo, da ga zdaj nočejo več, ker do'i smrt nine so opravičeni samo po-J< stavni dediči ali krvni sorodniki/ Ta točka naj bi se izpremenila ,tako-le: "Ko je bolnik porabil i ves prisluženi denar v času nje-! i gove bolezni in če je bolezen ne-( ozdravljiva, naj bi bil dotični, pri katerem je bil na stanovanju in' hrani, opravičen do njegove smrt-] nine." Za to naj bi skrbel dru-štveuii odbor tako-le: Ko je članu potekel ves denar, naj se pokliče društveni predsednik ali tajnik, katerega društva član je bolnik, j in njemu se pove, koliko je dolžan na hrani. Ta račun naj se dA( društvu vsaki mesec, dokler bolnik ne umrje. Potein naj bi se plačala hrana za njega iz njegove smrtmne. Če bi prišel račun vsaki mesec na društvo, ne bi moglb biti nobene goljufije.	j
Najmanj se čita in razpravlja glede združenja in solventnosti.' Glede solventnosti je teako vprašuje. Po mojem mnenju ne bi bilo pravilno m je mogoče tudi protipostavno, da bi se izdale za-, dolinice, ker že mno^i člani pla-| čujejo veliko let, za kolikor so se zavarovali, in če bi zdaj vzeli za-' dolžnico, bi bili pri tem dediči oškodovani. Naklade je tudi težko napravit, ker so življenske potrebščine dandanes jako draige in že zdaj je dosti članov, ki težko' plačujejo asesmente. Po mojem 1 mnenju bi bilo najboljše, kakor [ je že glavni tajnik poročal, da bi ' r.e afieement povišal za 101 1 vsakih $500 zavarovalnine.
H koncu pozdravljam vse člaa-1 stvo in delegate JSKJ. 1	Louis Champa,
" predsednik društva «t. 2 JSKJ., 1	Ely, Minn.
Bliža se enajsta konvencija - JSKJ., zato sem se namenil tudi 1 jaz izraziti svoje mnenje.
Dosti se je že pisalo, kako ? zmanjšati stroške Jednote. Ja« ^ mislim, da pri konvencijah bi ae ^dalo nekaj prihraniti. Naša Jed-"jnota nima takega društva, ki bi ,l imelo toliko-članov, da bi jih ne i mogel en delegat zastopati na
GLAS NARODA," 12."AVO.* lSett'
tonveuciji. Zakaj je treba dveh, j mi še glavni uradnik zraven f >osti članov je, ki so ponosni naj-o, ker je veliko delegatov oa ' convenciji, pa mislim, da pet de-J < et dobrih delegatov bi bilo dosti, a društva JSKJ. Tak delegat, ki J el čas molči na konvenciji, je: lab, to je resnica, še slabši je pa' ak, ki nič ne razume in hoče ves as govoriti. Dontikrat eden eno; tvar predlaga in drugi prosi za ►esedo, pa ravno »to ponavlja za ijim, tako da se s tem samo čas rati. Jaz bi t odi priporočal, da| Lruitvo, če hoče delegata poslati,1 laj bi mu plačalo dnevnice, ne pa lednota. Na zadnji konvenciji se e ravno tako delalo od začetka.'^ cot bi bilo vseeno, če konvencija ! raja 3 mesece. Dosti stvari ni j melo no I »enega pomena, pa smo' tot rat ili 3—4 ure za to, včasih še' ee. Ko so pa prišla pravila na rsto, se je pa vsakemu silno mu-j lilo domov. Dragi sobratje, to je j ta vzrok, da so naša pravila tako!, pomanjkljiva. Torej, cenjeni de-'' egati prihodnje konvencije, pri-1 »oročam vam, da se gleda na v«a- j :o minuto časa, da se prav pora-ii, da ne bodo zopet rekli člani, co pridemo domov: nič drugega liste napravili, kot nekaj tisočakov ste pojedli Jednoti, kakor je a eni eden po zadnji konvenciji »ovedaL Pa mu ne zamerim, ker am vidim, da je resnica.
Kar se pa tiče solventnosti, se >a jaz čisto strinjam z nasvetom i tot ga priporoča so brat J. Dre-uelj. Mislim, da bi bilo dobro, če ►i bilo mogoče glavnemu tajniku tati račuu v glasilo, koliko bi pri- i lo na vsakega člana za plačati,' la flbi dosegli solventnost.
Kar se pa tiče glasila, pa ja/r ečeni. da glasilo bi bilo potrebno :a našo Jednoto, da bi uradniki n člani pifali kaj koristnega za Fednoto. Žalibog, zadnja štiri le-a se je tega malo videlo v gia-ilu. Nekaj časa po konvenciji se e kritiziralo eden drugega in poem, ko so se naveličali, je pa bilo rot bi vsi spali spanje pravične-ra. Se ni drugega videlo v glasilu cot mesečno poročilo glavnega ajnika.
Ako bi mi čas dopuščal, se še >glasim prihodnjič. Pozdravim 'se člane in članice JSKJ.
Anton Eržen, Član društva štev. 33 JSKJ., Trestle, Pa.-
Veliko čitam o nasvetih bližajoče se konvencije JSKJ. Ker nisem ravno preveč zmožen zlagati iopise ali nasvete, prosim člane, la me ne bo kateri kritiziral. Se-i'eda. -vsem ne bodo povolji, ka-feorrav.no se tudi vsi vpeljati ne morejo, kar sem jih že prečital.
Večkrat sem že čital, da priporočajo ali svetujejo čim mogoče v kratkem času zaključiti konvencijo. Res, jaz nisem proti temu, rečem pa, akoravno dan ali dva dalje trpi, samo naj se pravilno vpeljejo pravila. Lahko se pa na drugo stran Jednoti malo pomaga na stroških.
Jaz mislim, da se brez poročil pristoplih vseeno člana lahko pre vzame, ker mora biti vsak novi kandidat zdravniško preiskan in preiskovalni list popolnoma izpolnjen. S tem se prihrani Jednoti nekaj denarja, glavnemu tajniku in vrhovnemu zdravniku pa nekaj dela, ravno tako tudi krajevnemu tajniku.
Kar se tiče bolniških kartic, naj bi ravno tako odpadle do prihodnje konvencije.
Bolniška podpora naj ostane kot je bila dosedaj.
Jaz bi priporočal, da naj se zviša asesment toliko, da bo Jednota solventna, nikar pa ne znižati posmrtnine. S tem bi se morebiti odganjalo nove kandidate, ker eni ne gledajo, ako plačajo 5 ali 10 centov več na mesec, samo da je velika posmrtnina.
Glede glasila JSKJ. je moj nasvet, da ostane se za naprej Glas Naroda, kot je bil dosedaj. i Kar se tiče suspendiranja in črtanja, točka 201, je moj nasvet, da naj bi to točko Jednota popolnoma ovrgla in naj bi v »lučajih stavke vsako krajevno društvo po .stopajo, kakor bi hotelo samo Ali pa naj se člana za ča« stavke izobči od bolniške podpore in tudi posmrtnine, kadar je stavka kon 'Čana, se ga pa zopet vzame za čla [na kot je bil pred stavko. I Seveda, jaz vem, da ae bo mar sik aferi namtejal tem mojim na svetom. Smeh ali ne smeh. Naši Jednota šteje do 8000 članov. Jan hi gotovo mislil, da nima 25 od rtotkov članov, da jim ne hi bile test« Msfti t tawni ati v jami
Torej premislite, ubogi trpini, kaj 1 morem« narediti s kapitalistom. 1 Zadnjič je bila jeklarska stavka. 1 Kdj smo dobiliDelo izgubiti 15 « do 20 odstotkov ali še več. Torej
enskrat, ta točka naj bi se iz- ' premenila v eno ali drt^o stran. 1 Prcxim. da mi ne zamerite.
Martin Huda le, tajnik društva št. 31 JSKJ., Braddock. Pa.
NAZNANILA.
i
7T-.	i
Johiistown, Pa.
Vsem članom in članicam dru- j stva sv. Cirila in Metoda štev. 16 « JSKJ. v Johnstovvnu naznanjam., da se polnuatevilno vdeleže pri J. Iiodnje seje v nedeljo 15. avgustajl ker imamo več važnih reči za re-šiti in dobrih nasvetov dati našemu delegat u. kateri nas bo zasto-i pal na gl. zborovanju. Nadalje prosim člane in članice, da bolj < hitro in točno plačujete svoje pri-j< *pevke. kar se tiče asesmenta. da' ae bo oporekanja. Ako je potem'l kdo suspendiran, je to njegova! krivda. Z bratskim pozdravom
Joseph Lntihar, tajnik. ,
Braddock, Pa.
Članom društva sv. Alojzija št. ' 31 JSKJ. v Bradaoeku se nazna- ! tija, da se je pri seji dne 18. julija « predlagajo in zaključilo, da plača 1 vsak član 25c v društveno blagaj- 1 no za mesec avgust in september. ' ali pa. ako član plača 50< enkrat. * ravno tako zadostuje.. Seveda, eden ali drugi bo rekel, že npet je ' naklada, ali dragi sobratje jaz vam ne morem pomagati. Dru- ' št ven i stroški so precej veliki, no- { tri pa še toliko ne pride na mesec. : kar je treba društvenim uradnikom plačati.	' Vsi člani so vljudno prošoni, da ! se v največjem številu vdeležijo prihodnje seje v nedeljo 15. av- ' gusta, ker imamo več važnih točk : na dnevnem redu.
Z bratskim pozdravom	*
M. Hudale. tajnik.
Lorain, Ohio.
Člane društva sv. Alojzija štev. 19 JSKJ. v Lorainu se prosi, da . se polnošteviluo vdeleže prihodnje seje, katera se bo vršila v nedeljo 15. avgusta ob 1. uri pop«»l-dne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih reči, kakor tudi priprave za prihodnjo konvencijo. Zatorej vsi na sejo omenjenega dne!	j
Odbor.
Ely, Minn. |
Članicam društva Severna Zvezda št. 129 JSKJ. v Ely se daje na znanje, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji, da bomo priredile veselico ali zabavni večer dne 6. septembra, na Labor Day. Začetek ob 7. uri zvečer.
članice se vljudno vabijo, da se prihodnje seje polnošteviluo vdeleže. kajti izvoliti moramo še veselični odbor in več drugih reči imamo za ukreniti.
Priporočamo se tudi drugim
bratskim društvom, da nas pose-tijo in nam tako pomorejo do boljšega uspeha. V nasprotnem slučaju vam rade volje vrnemo.' Torej se vam vnaprej lepo zaliva- * limo in se priporočamo za obilno vdeležbo.
S sestrskim pozdravom
Frances Puehell, tajnica.
i*
Rock Springs, Wyo.
Društvo sv. Alojzija štev. 18 JSKJ. v Rock Springs vljudno^ vabi člane, tla se boljkomogoče -polgoštevilno vdeleže prihodnje seje v nedeljo 15. avgusta. Raz-' pravi jati imamo stvari, tičoee se društva in Jednote. j	Louis Taueher. tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem iu znau-i jcein. da se je dne julija ob pol' j 11. uri zvečer ponesrečil moj bra- ■ tranec	j
FRANK MASLE
pri vožnji z motornim kolesom.' Nesreča je hotela, ko je ravno ho-j tel prehiteti drugi avtomobil, da' je preveč vstran zavil ter tako ; zadel ob ograjo pri cesti. Vrglo 1 ga je s sedeža čez ograjo tako. da 1 je priletel ravno na tračnice ul
ifiie železnice ter si pri padcu razbil lobanjo iu takoj nezavesten,] obležal. Ž njim sta se tudi peljali ] dve dekleti Ivana Stržinar iu Ka-'; faela Hodnik, katerima se pa k •reči ni nič hudega pripetilo. Ta-1, koj r.o ga pripeljali v tukajšnjo 1 bolnišnico, kj.-r je že drugo jutro-] ob 2. uri v miru zaspal. Pogreb se je vršil dne 28. julija ob pol ] 10. uri s cerkvenimi obredi, pri 11 katerem ga je spremilo društvo,] sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little . Falls, N. V., katerega član je bil več let. Spremila ga je tudi tukaj ] šnja Slovenska gixlba. katere član je tudi bil precej časa.	<
I Prav iskreno se zahvaljujem i vsem onim, ki so se vdeležili greba ter vsem, ki so mu poklonili vence v spomin in pa godbi,i ki mu je skoro brezplačno igrala ' žalost i uke.
Pokojni je bil doma iz vasi \V' tranje gorice, pošta Brezovica pri j Ljubljani. Star je bil 33 let. V i 1 stari domovini zapušča še stariše, 1 brate in sestre ter sorodnike, tu-; kaj v Ameriki pa več bratrancev 1 in bratrank ter obilo znancev. I Naj mu bo rahla ameriška zemlja!
I	Žaluj
oči ostali: Frank Masle, bratranec. , 39 Danube St.. Little Falls, X. V. j > ■IHHHiHHHiaflB
-	NAZNANILO.
Otvoril sem dobro urejeno restavracijo, kjer bo vsakdo dobro po-'i strežen. Pri meni bodo gostom na ^ razpolago dobro domača jedila po zmerni ceni. kakor tudi čisto prenočišče.
Rojaki obiščite me in prepričajte se sami.
Jugoslovanski Reatavrant j' Marko Udovič, lastnik , 404 E. Cth St. N?w York, N. Y.
ii Suho Grozdje
{ tmportirano is starega kraja
j 22 centov funt.
[ Boksa 60 funtov $11.00 Posebn* cene na veliko.
j BALKAN IMPORTING GO
i	81*53 Cherry Strict
New York, N.Y.
V /. naročilom pošljite $3. v naprej.
a	1
i HHHHIHHSBSSiR: # n
■ ♦
j NAZNANILO IN ZAHVALA.
* i
t? Tužnim srcem naznanjam vsem , sorodnikom, prijateljem in znan-, ceni žalostno vest, da mi je premi-t nul ljubljeni soprog oz. oče
___FRANK KROPU&EK.
i Dne 29. julija je po kratki muč-i ni bolezni podlegel poškodbam v »Irovu. Pogreb pokojnika **e je vr--;šil dne 1. avgusta v Kemmererju, i.Wvo. Tu zapu:'a mene žalujočo ■soprogo in tri nedorastle otroke 51 ter enega brata, v starem kraju ^pa očeta in dve s»~-tri.
Prijazno se zali valim v-eui tu-1 kajšnjiin vloven^kim društvom za i njih obilo vdeležbo pri sprevodu >ina mirodvor. Najlepša hvala dru-? štvu "Bratje Slovenci" štev. 267 IjSNPJ.. katerega član je bil pokojni. za njih jiodaritev krasnega ' venca. Pokojni j,- bil član tudi društva Bratje Zaveze Št. 4 JPZS. i iu društva sv. Cirila in .Metoda št.
-	144 KSKJ. v Shebovganti. Wis. -; Prisrčna hvala tukajšnji šolski r | mladini in okrajni organizaciji i št. 27.VJ C. M. W. of A. za njih
podaritev vencev. v'"*ehno se za-■ hvalim svojim sorodnikom za to-'ijlažbo ob času nesreče in za poda-* i rite v krasnega venca.
Tebi. moj ljubljeni soprog in i- oče. pa naj bo lahka ameriška v gruda !
Žalujoči ostali: i- Marie Kropušek, soproga. Frank, Edward in Roman, sinovi. Sublet. Wvo.. fi. avg. 1920.
ifHHHHHHHB
'i ---
I iwssijwssi^s] wsawsaiMS
columbia	zl.ošr
__	PLOŠČ V VSEH JEZI-
gramofone
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA.
zastonj 9 predmetov zastonj
Nikdar ft* nlttt Imeli tako dobra prilike kot vam jo nudimo danM. Ura. ki Jo vidite tukaj naslikano. Je ena naj-bolJSih, kar jih Izdelujejo. Da omofo^lmo vsakomur nabavo t«* dracocene ure. ki bo slutila vi-<" l^t, nudimo posebno nizke cene ln itrlhodnjih M dal Jo bomo prodajali po laetn1 ceni. Take poelaJ-ene ure art-dnjevelikobti z umetrtimi okr-Hkl in garantirane za več let, IzdHJuJe "Illinois Watch Case Co.". Kolesje j« iz	niklja, postavljeno v pri-
stne draculje in garantirano. Kate boljše ias kot katerakoli driifea. Te ure smatrajo za najboljše na svetu in vsak-to, kdor Jo ima, bo vedel ceniti rjer.o vrednost In Jo ne bo dal nikomur za nobeno ceno, kajti liou.bu bi vain ne dalo ta kesa zadovoljstva kot vam bo dala ta ura za $22.00. Da pa seznanimo litatetj* s temi urami najboljšega amerl fikera Izdelka, smo sklenili prodajati jih po tovarntikl ceni. ki je »12.J*.
POZOR. ..Ker smo sa tc 30. dnevno rasprodajo daJl ni stran samo 2.0<i0 teh ur po tej Jako nizki renl. opozarjamo fita tel Je. naj hite s naročili. In vsakdo bo dobil kot darilo, zastonj, sledeče predmete: <l» avtomati.no ftilo. s katerim sf lahko popravljate svoje čevlje aH Sim nice, ker »Iva kot stroj ter \xame istočasno dvuje Šivov z obeh strani. 2 igli In SS Jardov čevljarske drete saeno s vsakim iilom. (2) Mvllenf priveselk za verižico. (3) Avtomatični stroj za strl-teje las. s katerim lahko vsakdo strtite lase po svoji %-oljl brez vsaJOh navodil. <4> U«p Žepni glavnik. t&) Pozlačen prstan * vašima. s»fetnlcama. «> Patentirana \*eriilra za kijuče. (7) Nov prelzku&en slereoskop. ki pf>večuje najmanjše predmete do njihove naravne velikosti In po'eft^fa bv Bi k. im Ustnik za cigarete iz čisteča jantarja. <»>Uanmeier. najnovejša Iznajdba, kl naznanja Ispremembe vremena z i en ali več dni vnaprej, /grajen je v obliki hiiice. v kateri tlvlta dve osebi, moški in Ženska. Če naznanja lepo vrsme. pri««* iz h!3lce tenska. če pa detevno, se ienska skrije ln is hišice pride moški s dešnikom. AH nI zanimivo in dobro, če imate tak termometer v svoji hiši?
Nobenega teh predmetov as ne nore prodati po-	-------------
sebej aa katerokoli ceno. kajti Imamo Jih sa samo
za darilo n vso uro. katero kupite pri nas. Mi no-	garancijski kupon
temo denarja vnaprej, samo 1 zreti U ta kupon, na-	Cospodjc: Prosim. poAlJIte ml uro. katero prodajate po
pišite natančen naslov, priden I te S5 centov aa pošto tovarniški ernl za I12.95 In devet predmetov, katere dajete
ln za stvari bost* plačali, ko Jih dobite. Mi ga- trot darilo brezplačno v prihodnjih 30. dneh, zakar prtdevam
rar.Uramo popolno aadovoljatvo, ali pa vrnemo denar. *5 centov za poštne stroške in za stvari bom plačal ko Jih PfAite Še danes.	wn dobil.
UNION SALES CO.
Dspš. SS4	x3slov ........ .......................................
2029 W. Chicago Aw Chicago, ML o^^^c	z^rulanih drtav naj ooš.lejo dan ar a narod'l uZ H
ANŽE 0|TOV
AU
ZAVZETJE BAST1LE.
J25	(Nadaljevanje.)
—	Torej je v Haramont narodna garda?
—	Da, gospod abej.
—	In ti si njen načelnik T
—	Da, gospod abej.
Abej je dvigni roki k nebu kot veliki duhoven.
—	(jrozota razdejanja! — je vzkliknil.
—	Goapod, — je rekel Pitov z nežnim glasom, — vi torej ne veste, da je narodna garda naprava, koje naloga je ščititi življenje. prontoMt in lastuiuo državljanov?
—	O, o, — je mrmral starec, j>ogreznjen v svoje misli.
—	In da je ni dosli moči, katero bi bilo treba dati tej napravi, — posebno na deželi radi roparskih tolp.
—	O, nikarte zamenjavati, gospod abej. Videli boste moje vojake in nikdar ni še bilo bolj poštenih ljudi....
—	Molči, molči!
—	I>a pridemo h predmetu....
—	Kaj pa hočeš pravzaprav?
Pitov ne je previdno umaknil dva koraka nazaj.
—	No, - je rekt l Pitov, ki se ..e vedno bolj umikal. — Vsak vojak potrebuje puško
—	Ah, vi nimate mkakih pušk, — je rekel abej ter se pričel tre-*ti od veselja. Vi nimate pušk! Vojaki brez pušk! Pri moji veri, to m lepi vojaki!
—	(Gospod abej, — je rekel Pitov, ki je zopet napravil dva koraka nazaj, — kdor nima puške, jo mors poiskati.
—	In vi jih iščete? — je rekel abej.
—	I>a, gospod i: be j.
—	Kje pat
—	Pri vas, j* os pod ubej, — j«» odvrnil Pitov.
—	Puške pri m-ni» — je vzkliknil abej.
—	Ne manjka vam jih.
—	1 >a, moj muzej. Ali si prišel plenit moj muzej?
.laz uočfm onih starinskih stvari, temveč dobre mornariške puške, ki nimajo niknkr zgodovinski vrednosti.
Ha, je reke' abej ter položil svojo roko na korobač. — Tu se kafe izdajalec!
—	Gospod abej, — je rekel Pitov, — dovolite nam trideset mor nariikih pušk.
—	Nazaj! — je karjovel abej Fortier.
Pri tem je napraxil korak proti Pitovu.
—	Deležni boste časti, — je rekel Pitov, — da ste sodelovali pri oproščen ju domov ne.
—	Jaz naj dam oroije proti sebi in svojim, — je vzkliknil abej — Jaz naj dam puške, da bodo streljali name!
Pri tem je potegnil korobač izza svojega pasu.
—	Nikdar, nikdar* — je rekel.
—	(lospod abej, stavili boste vaše ime v list gospoda Prud-hommea.
—	Moje »me v li*t gospoda Pruhomme a! — je vzkUknil abej
—	S častnim ometi jen jem zvestega državljanstva.
—	Hujše na sramotilni oder in galere!
Kaj, vi se obotavljate? — je vprašal Pitov z mehkim glasom. —
—	Ničesar nočem slišati ter te bout spodil.
•• Abe je pokazal p:i tem s prstom na vrata.
—	To bo imelo z.-lo slab učinek, — je rekel Pitov, kajti dol-idi van bodo izdaje. Ne izpostavljajte se temu, prosim vas, gospod abej.
—	Napravi iz mene mučenika, osel, to je vse, kar hočem, — je rekel abej s planite«'-in:i o."ini in pri tem je bil bolj podoben krvniku kot pa ubogemu £ rejniku.
Ta uti* je tudi »»pravil na Pit ova, kajti slednji se je umaknil topet par korakov nazaj.
(iospod abej, je rekel, — jaz sem miren odposlanec, ki je prišel.,,,
—	Oropat
mojo zbirko orožja, kot so tvoji tovariši oropali hišo
invalidov.
—	To je imelo za posledico mnogo slavorpevov, — je rekel Pitov.
—	In tebi bo prinenlo dosti batin, — je odvrnil abej Fortier.
—	<Iospjod Fort"er, — je vzkliknil Pitov, ki je spoznal stari mučilni inštrument. — vi ne boste na tak način kršili mednarodno pravo?
—	Le čakaj, boš videl, ti lopov.
—	Uospod abej, mene ščiti moj značaj parlamentarja.
—	U čakaj!
—	(jospod al»ej! Gospod sbej! Gospod abej!
Pitov je medtem dospel do vrat, ki so vodils na cesto ter kazal pri tem
ar o jem u nasprotniku vedno lice. Ko pa je dospel do konca, je moral ali »prejeti ».oj ali pa bežali.
Da beii, je moral odpreti vrata in da odpre vrata, se je moral
obrniti.
Ko pa se je obmd. je izpostavil Pitov abeju oni del svojega telesa, ki ni zavarovan niti pri kirssirjih.
—	Ksj. ti hočeš moje puške! — je rekel abej. — Ti si prišel po moje puške----Ti si prišel in rekel: — Puške ali smrt!
—	Gospo«! sbej, legs nisem nikdar rekel....
—	Ti veš. kje so moje puške.... Zadavi me, ubij me, a le preko mojega telesa boš prišel do njih.
—	Tega nisem zmožen, gospod abej, — je rekel Pitov.
Z roko na kljuki ;n z očmi na dvignjeni roki abeja, ni štel Pitov v duhu števila, pušk, ki so se nahajale v srzenalu, temveč število udarcev, katere je pričakoval.
—	Torej mi niče te dati svojih pušk, gospod abejf
—	Ne, nočem ti jih dati.
—	Vi nočete?	..	^
—	Ne, in stokrat ne.
—	Potem ps jih imejte! — je vzkliknil Pitov.
Pri tem se je obrnil ter plsnil skozi vrata.
Njegove kretnje pa niso bile tako hitre, da bi korobač abeja ne zadel njegovih ledij in udarec je bil tako močan, da je celo premagale« Bastile od bolesti zakričal.
Na ta krik je prišlo več sosedov, ki so z začudenjem opazovali, kako je Pitov s sabljo in čelado odhitel kot jelen, d očim je stal abej j Fortier pri vratih, s korobačem v rokah, sličen angel ju s plamene-
v _ UMii	_t_
■ h ■	' - -
^'rfSfllhiŽIČ^iTriJ^f^ifl^T^ff^iT'" i	-g. IfteMfifcTi ifAžiir tri rmr
Kje se nahaja njo j brat. TjOUIS GALETI? Doma je iz Javorja pod Ljubljano. Za njega bi jaz i jako rad zvedel, zato prosim cenjene rojake, če je kateremu kaj znano o njem. naj mi sporoči. kje se nahaja, če pa sam čita, ga prosim, da se mi javi. ker mu imam veliko važnega sporočiti, predno se podam v stari kraj. Pred tremi leti se je: nahajal nekje v lllinoisu. —h John Galeti, 972 State Street.;!
Girard, Ohio. (12-13—8) j' _________
slovenski zdravnik
638 Penn Ave. Pittsbarfk. Pa.
fk	Dr. Koier J« naj
stare J41 slovenski J sdrovuik. lotcU fx Ust v PlttBburvhu. ~ rf kl Una 2S-teuao A prakso v sdravlj« ntu vssb moSklh •	bolezni.
j^fef ZastruDljenJe kr rl zdravi s Klasov Item »t,«, kl n Je 1 šumel dr. «rof.
Krlich. Če "mat«- mc-oH* ali reenur-fke po tet.su v prtu. «r»i<1»i. V- is« bolt-fli« \ kost**«, vrt (lite in iidatll vam bom t<rl. Ne *»»kr.Jte. k«r tu U> »e«.*n ss iiiilese.
V»« mu«k	tlmin t«, o !
KrttjAanI metodi. Kjkm hiinj uimiii^ | • la vam prenehujf J<1rkv."t>, ne AwkaJ I le. temveč pridite in jaz »tm k* bom I tut ur t povrnil.
Itydruael« all vodno kilo uidraMn
» 36. ur.j in sicer ..r** o[ier»i-ijt.
t 'oleznl m*.fc—rj». Iti puviro^gjo bo
letne v križu In hrbtu In v^astb tudi
or I pui^anju »we, uidruTlra ■ r„to
vi.tft Jo.
Revmstlfem. trstan)e. boler.jv o
teh line. arUtAH-«, Ikrul« In <lruire ko-*.!<- bolezni, ki n»»tai>cjo vsled neCI-<•»•■ krvi ozdravim v kratkem ^ssu nI potrebno letati.
1'radne ure: v«ak dan od I. ure sju-rr»J do S svsčer: v r>»tklh od I sju-tr t J do 6. popoldne: ob nedeljah od L*'	d« t tmiinulna
KRETANJE PiRNIKOV
KEDAJ PttEBLIŽNO OOPLUJSM IZ NEW VORKA.
NIAGARA	17. »va	— Havrs
RVNOAM	18. avfl	— Boulogne
LA LORRAINE	SO avfl.	— Havrs
ROCHAMSEAu	21 avg.	— Havre
ST. PAUL.	21 ava.	— Cherbourg
LAFAYETTE	27 avg.	— Havrs
ROTTERDAM	28 avg.	— Boulogns
PESARO	i 1 sept.	— Genoa
LA SAVOIE	3 scot.	— Havre
PHILADELPHIA 4 sept.	— Cherbourg
FRANCE	. S sept.	— Havre
: NOORDAM	1 8 sept.	— Boulogns
LA TOURAINK	! 14 sept.	— Havre
! PRES. WILSON	i 14 sept.	— Trst
N. AMSTERDAM 14. sept	— Boulogns
j LA LORRAINE	i 17. sept	— Havre
I BELVEDERE	i 21. sept	— T«-st
) RYNOAM	j 22. sept	— Boulogne
I COLUMBIA	i 28 sect	— Trst
ARGENTINA '	I 7 Okt.	— Trst
PRES. WILSON > S novembra — Trst
»
Glede cen ti vezne nstv« in mi wrugo pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK S A K S E R
82 Cortlandt St. New York
LLOYD SABAUDO
Prihodni.- od plutje la N'ew Torka par-lik na 2 vijaka S. S. "PESARO"
1. ssctsirbrs Izdajajo se direktni vozni ilstkl do vsek
Klavnih mest v J Nicosia vlit. Brezplačno Tino potnikom S. rusreda.
Cgsulich črta I
DireJctoo polivanje w Dubrovnik (Oravosa) tu Trst.
ATSS3ENTIN A......14. avswte
1-KKS. WILSON .. 14. septemkim
Potom I lat k ~v. Izdanih se ve« kra-ie v Jugoslaviji m SrMjl
Ratki^n« ugodnosti prreum. irs-
C«Ck In tr«tj«t> rsareda Potniki tretjea« razreda Sobhraj« I
brezplačno vin*.	!
PHELPS BROTHERS & CO.
IPsseenger Ospsrtmen«	1
4 West Street	New Verb I
ANCHOR LINE
Parnik "CALABRIA"
odpluje
17. avgusta
0
V	Hambuig in Gdansk.
' Za tretji razred v Hamburg-.............(v.»............$120.00
Za tretji razred v Gdansk....................................................$135.00
in $5. vojnega davka.
V	vašem mestu ali bližini je lokalni agent.
Cunard Line
parnik na dva vijaka
"Pannonia"
** 28. AVGUSTA
Cena za tretji razred:
naravnost v Dubrovnik in Trst ......................$125.
naravnost v Napol j ..................................$ 84.
vožnja do Trsta preko Napolja .......................$ 98.
in $5.20 vojnega davka.
V	vašem mestu ali bližini je lokalni agent.
r-TT—-) PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
J« iuisni toliko zaupanja v svoj u*iieb in sposob-
Mtffljj^H	noKt. «ls vas morem ozdraviti, du za svoje prizade-
y^s^B vanj«? i»ri vatam »lravljeuja ne ra' tevam niti eea-i^H U »naprej. riaAijte m mojo uslugo, ko boste zdrs-
^^Hk	Ja« sem najstarejši SperoalM v Iltlsbar^bu,
Igll^Q^^ s 40 l«*tno irtk*x K meni prihajajo ljudje od blizu In dsM. da jih hitro osdravlm. Gevsri se ^iifii
|K jj^^H	Dr. B. r. MTJLLiN, ipecijalist.
411 FOURTH AVE., 2 nadstropje. PITTSBURGH
I*szite na Stev. 411 Četrta Ave.	PENNA.
^—^—
DOCTOR LORENZgT
KOINJ SLOVENSKO OOVORKČI ZDRAVNIK	\ Jt r)
ftPaCUAUIST MOtKIH tOLUNI
644 Penn Ave "toburch. pa.
Moja stroka jo zdravljenje akatnik in kronižnin bolezni Jas sam ie adravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in k«4 znam sloversko, zato vas motem popolnoma razumeti ia fp^mt ti vašo belren, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 le i nem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju bolezni. Zato mm morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma asdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
eseeMi«. J*	»• ■ i s 'isl "nI	i
PO PO*VI mm zdravim. mm^MamN?MSMiTs 1MB IN
Dr. L0RENZ w^^aW ftitsburcm, pa.
ROJAKI, NAROČAJTE BE HA "GLAS HAEODA", HAJ-Hr" VEČJI SLOVENSKI DMEVEIK T ZDE. DRŽAVAH.
——S9SBS9KSH9
Želim zvedeti za rojaka IVANA RiKrAliE, doma iz Padova. fara F ara ob Kolpi na Kranjskem. Slišim, da se nahaja nekje v Pennsvlvaniji v premogovniku.! Rad bi mu sporočil nekaj, tičoc1 se njegove domačije v stari domovini. Zato prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa če sam čita te vrstice, naj se sam oglasi na: Joseph Cop. 5301. St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	(10-14—8)
SPREJME SE TAKOJ
painter finisher. Za sposobnega moža stalno delo ter dobra plača. Tilly Auto "Works, South Nor-walk. Conn.	(12-14—8)
Rad bi zvedel za svojega brata JOŽEFA FORTUNE; doma iz Stehar je vasi, fara Št^ Lovrenc i na Dolenjskem. Imam mu povedati važne stvari o materi v starem kraju. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu John Fortuna, 35S2 E. 81. St., Cleveland, Ohio. (10-12—8)
I
1 Pozor!
i
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozj New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Ciste sobe z eoo ali dvema poste- . Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. aHH! i
August Bach 'MTtT
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K.?J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, noyice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga
vsak dan razven nedelj in praznikov.
|-—----—
STANE:
I Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za yse leto	$7.00
i
i
Najmodernejše vrejena
TISKARNA ]
t, TKA PES (fŽŠ COUNCIL, fr
^-SGe^gSi-''
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
W Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
12 Cortlandt Street. Ne« York Citv,
•	/	-"-r