Kaj bi hranilnice morale biti pa niso. Naši sloveaaki posiaaci dr. Voaujak, Klun pa Toakli zdrnžeai z nemškimi konservativci so tudi upozorili miaistra grofa Taaffeja aa sedaaje hraailaice, ki so pozabile aa to, kar bi po svojem prvotaem aameau biti morale. Prvotai laruea hraailaicam (šparkasam), v pravilib izražea, je: 1° aavajati delavce ia splob meaje premožne Ijudi k varčljivoeti ia štedljivosti, da svoje aiale pribraajeae deaarje tudi lebko tako aalagajo obrestinosao, da si sčasoma pomorejo do aekolikega kapitala, ia 2" da brez obresti v listuicab, omarab ia kaaab zaležeai kapital izvabijo v obrestiaosea ia sploh koristea pioaiet. Toda pri tem posredovanji ia delovaaji bi ae smele z deaarjem tako baraatati, da bi se same črez aiero bogatile ter le aa lasten dobiček gledale. Samo toliko bi smele dobička za sebe pridržavati, kolikor uprava ataae t j. uradniki, oskrbniki, davki itd. Vse drugo bi moralo ua koriat obračati se kapital upotrebnjočemu ob5e8tva. Vnled tega bi ae raorali deaaiji v braailaicab založeai zopet izposojevati zvečinoma ia na.iprvlje meDJšiai pose8tnikom ia obrtaikoai. to pa pioti mogoče njajbiiini (.bre-tun in lebkim pogojem ddplačevaaja. Doižnikoin bi se raoralo s pdsojili reaaičao pomagati, da si staaje zboljšajo! To je prvotai ia pravi aameo braailaicam. Zavoljo tega so se oaaovale ia glede aa aja bile so od vlade dovoljeae. Temu lepemu aameau so ae hraailaice zveČiaoma izaeverile. Po8tale so deaaratveai zavodi, kateri gledajo le aa lastai dobiček, aa bitro ubogateaje. Oae ugajajo zlaati trgovcem, kojim pngoato po8ojujejo pioti menjšim obrestiai ali vaaj meajšim stroškom, kakor gruataim poaestaikom. Caaih ae ved6 kam z deaarji ter kupnjejo državaa dolžaa pisma, vredaostae papirje. Ravaatelji iačejo V8O svojo 5ast v tem, ob koaci upravaega leta svetu aazaaajati, da so toliko ia toliko pngospodarili. Zlaati težijo vse hraailaice aa to, da založijo mogoče vebke reaervae zaklade ali foade. Redko kedaj pomislijo, koliko žuljev, trpljeaja ia ekrbi da je stalo uboge delavce, obrtaike, zlasti pa kmetake ljudi, predea so jim ovih deaarjev aaaoaili. Marsikateii kmet dolžaik moral ai je zadaji krajcar od U8t proč vzeti, da je braailaičaega advokata vtolažil. Maogo pa je tudi takšaih aesrečaikov, katere 80 hraailaičai deaarji popolaem odrli ia po dražbi s posestva zapodili. Toda braftilaičai reservski foadi se med tem maožijo, da tjz ajih deaarjev zajemajo ia darujejo v raznovistae aameue; le aa aboge dolžaike Dihče ae zmisli. Ti morajo zmiraj previsoke obresti pla5evati ifl kot Ia5ae vraae sitim jesti aositi. Ptujska hraailaica ima v reservaera foadu aakupi5eaih 92,142 fl., cel.jska 181,183 fl., mariborska bliza Vj milijoaa. Sledoja daiuje po pravilih obreati tega foBda uže pet let Manborskemu mestu, do eedaj vkup 101.540 fl. To ao lepi deaarji, pa braailaičaim dolžaikom ae konstijo aič. Koliko težav ia koliko stroškov pa hraailaice delajo po8estaikom, predea jim deaarjev proti iatabulaciji posodi;o, to je obče znano ia zlasti sloveaske aarodajake priHililo skrbeti za poaojilaice. Te bi veliko lež.i dobiodejno delovale, ko bi jira hranilaice in drtigi deaaratveni zavodi, zlasfi pa avstii|«ko-dger^ka aacjoB/ilaa bauka, dajali deuarjev proti nižiim obrestim aa razjiolagaaje. Toda tega ne storijo, dokler jib vlada ae piisili, kar so omeajeai poslaBci tudi dognati aameravali. Miaiater giof Taaffa je poslaacem precej odgovoril ia razložil, da tudi vlada pri poaoiilaicah prizaava aamea pomagati meajšim poaeataikom in obituikom z lehkimi posojili. Zavoljo tega je tudi po deželaib aameatnikih ukazala obresti zaižati. Ia les, od 327 braailaic je 118 hitro obreati skrčilo na 5 proceatov. [Med temi je tudi Maiiborska hraailoica, ki je hvalevredao ia bitro skleaola od vlog pla5evati 4%, a jemati od posojil 5°/0-] Naposled je mioister obeČal v tej zadevi še dalje po8i*edovati v korist gruataim poaestaikom ia meajaim obrtnikom! S tem ae prevažaa re5 ai vseskozi ugodao rešeaa, veadar sprožeaa. Za to pa gre bvala vrlim poslaacem sloveaskiin ia konservativaim; liberalci pa ae za kmeta pobrigajo samo ob času volitev!