Izhaja ivečer vsak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako je ta dan prtinik, Izide dan poprej. Cen* mu jc 80 kr. na leto. lnaarati te sprejemajo in plafujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu „Domo!juba', Ljubljana, Semeniške ulice it. >. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljub«*, Ljubljana, Kopitar* jeve ulice it. 2.
Št 17.
V Ljubljani, dni 4. septembra 1902.
Leto XV.
K sestanku naših nepolitičnih društev.
Sto let je že, odkar jc naš prvi pesnik Vodnik Kranjce - Slovence klical na delo. ..Išče te sreča, um ti je dan — našel jo bodeš, ak' nisi zaspan."
In predramil se je Slovenec k novemu narodnemu življenju. Na poljane slovenskega slovstva je dihnil topli veter. Tajal sc je led in iz kopne ledine je vzklilo mnogo cvetov književne pomladi.
Ravnikar, Prešern, Anton Martin Slomšek — kdo jih ne pozna teh slovstvenih dik, ki jih je rodila pomlad našega književnega preporoda?
Ravnikar je čisto narodovo govorico uvedel v slovensko knjigo, Prešeren pokazal nje lepoto v umetni pesmi in vladika Slomšek po „Družbi sv. Mohorja" poskrbel, da postane vse slovensko ljudstvo deležno dobrega tiska, dobre ljudske knjige.
Veliki so ti navedeni možje in vsak od njih ima za naš narod neprecenljivih zaslug.
Največji in najzaslužnejši od njih za ljudsko naobrazbo pa je vladika Slomšek vsled svoje ustanove „Družbe sv. Mohorja'. Ko bi ne bil veliki škof ničesar druzega storil, kot da je ustanovil „Družbo sv. Mo horja", morali bi ga vendar prištevati največjim možem svojega naroda.
Zdi se nam, da je bil o ljudski naobrazbi veliki njegov duh prepričan, da je pravo ljudsko naobrazovanje le ono, ki strinja v lepo celoto, nravne, estetiške potrebe in verske potrebe ljudske duše. — Saj velika njegova naprava, družba sv. Mohorja, vrši v tem smislu svoje poslanstvo blizo pol stoletja tako blagoslovljeno, da nasprotniki narodni in verski nemo stojč in le s tiho zavistjo v srcu občudujejo orjaško ljudsko izobraževalno organizacijo slovensko, ki se pojavlja po tej družbi.
Blagoslovljeno je bilo tvoje delo, veliki slovenski škof Slomšek. Celo „veliki" slovenski liberalci, ti smrtni sovražniki „kle-rikalizma", ne morejo zatemniti luči tvojega duha. Zato te pa, odličnega člena rimskokatoliške hierarhije reklamirajo za-se, češ Slomšek ni bil „klerikalec". — Kako smešna in malenkostna je ta liberalno-napredna neumnost !
Novo stoletje je nastopilo. Kakšna bodočnost, kakšen razvitek narodov v obče in slovenskega naroda posebej je pa skrit za zastorom bližnjih desetletij, to natanko vedeti ni dano smrtnemu človeku.
Le meglene slike velikih socialnih in narodnih sprememb so videti na obzorju.
Veliki tehniški napredek prošlega stoletja je ustvaril nov sloj veleobrtnega delavca in nepričakovane iznajdbe v občilnih in proizvajalnih svedstvih so narodno gos-
podarstvo prošle stare dobe popolnoma predrugačile.
Obrtni delavec zahteva svojih človeških in politiških pravic, mali obrtnik se bori za obstanek in malo kmetsko gospodarstvo stoji pred bankerotom. ker zemljiška renta ne daje dosti dohodka za golo življenje poljedelca in male rodbine.
Duševni materijalizem in gospodarski liberalizem se kažeta v svojih hvaljenih plodovih.
Nezadovoljnost, dušna razdvojenost in podli cinizem reže se ti v obraz, po drugi plati pa gospodarsko močneji dere gospodarsko slabejega. Obrtnik pada v proletarijat. kmet pa s solzo v očesu in težkim srcem zapušča svoj domači kraj ter se podaja v široki svet, da najde kruha zase in družino.
Morali bi obupati nad človeštvom, ako bi ne imeli trdne vere. da se po tej veliki duševni in gospodarski krizi mora človeštvo najti samega sebe in najti soglasje v svojem gospodarskem in duševnem napredku.
Tudi mi Slovenci smo deležni te velike duševne in gospodarske zmešnjave. Gospodarski in duševni preporod ne bo šel mimo nas. »Šel pa bo preko nas ako bomo brezdelno ob strani stali. Veljali in obdržali se bomo le, ako bomo kot samo-stalna narodna sila se udeleževali duševnega in gospodarskega preporoda bližnje prihod-njosti.
Kakor smoobnarodnispom-ladi rešili svoj narodni čoln z delovanjem odličnih slovenskih mož, zlasti pa po srečno izvedenem ljudskem naobraže-vanju v družbi sv. Mohorja, tako bomo tudi v ti novi duševni in gospodarski krizi obvarovali svoj narodni obstanek, ako bomo delavni v ljudskem naobrazo vanji na gospodarskem in kulturnem polju.
Dosedanja sredstva ne zadostujejo več. Zato vidimo sto in sto marljivih rok, ki skupljajo ljudske mase v gospodarsko samopomoč.
Pa to še ne zadostuje. Ljudskim masam treba ustvariti n a o b r a -ževalna ognjišča, kjer se naj skupljajo v poduk in posvet o sto in sto perečih in nujnih vprašanjih javnega in kulturnega življenja.
Zato je prava potreba rodila srečno misel, da se naobraževalna društva in pri-jatelji ljudske naobrazbe snidejo prihodnje dni v posvet, kako zasnovati mogočno zvezo izobraževalnih društev.
Ljudska šola postavi le temelj ljudski naobrazbi, izobraževalna društva pa morajo naobrazbo ljudskih mas završiti.
Naobraževalna društva morajo biti vir za naobrazboljud-stva glede na javno življenje, ognjišča poštenega razvedrila in vzgoje valnice estetiške^a in religioznega č u v s t v o v a n j a ljudskega
Velika je naloga, katero ima izvršiti zveza nepolitiških izobraževalnih društev. Nasprotniki domači slovenski bodo kričali in zasmehovali to zvezo, češ, „črni nazadnjaki" hočejo širiti ljudsko naobrazbo! -Pa naj kriče! Vztrajnost v delu in ljubezen do slovenskega teptanega ljudstva, odlikuje ..črno nazadnjaštvo", da na svojih ramah nosi veliko stavbo družbe sv. Mohorja.
In to „črno nazadnjaštvo" posvetno in duhovsko. stoji ob zibeli nove kulturne zveze naobraževalnih društev. Bodi ta nova društvena zveza dopolnilo „družbe sv. Mohorja" in se razvijaj in rasti od leta do leta bolj!
Tako delavni za ljudsko naobrazbo. vzgojili bomo zavedno slovensko ljudstvo, ki se bo čutilo harmonično enotno narodno telo. Naj tudi vihrajo potem narodnostni in socialni viharji ob naših ladjah, v zavesti smo si, da naobražen, trezen, delaven in nraven narod ne more poginiti.
Petindvajsetletnica vladanja sv. Očeta papeža Leona XIII.
PiSe dr. Ivan Janežič.
(Dalje.)
II.
g). Leon XIII. in Slovenci.
Slovenci moramo Se posebej biti hvaležni pa' pežu L-jonu XIII. ker nam je storil velike reči in proslavil Slovencev ime. Pred vsem je počastil nas Slovence, da je poklical rajnega nadSkofa Jakoba Missia v kardinalski zbor in ga tako enakega storil knezom in vojvodom tega sveta.
Potem mu gre največja hvala zato, da daje Slovencem tako dobre in skrbne Škofe, kakrfine imamo: Jeglič, Napotnik, Mahnič in enako že umrli knezi.
Posebej je dobila ljubljanske škofi :e duhovščina lepo pismo papeževo, v katerim daje častivoem pre-Hvetega Srca Jezusovega posebne milosti.
Slednjič je papež že večkrat blagoslavljal Slovence ali v Rimu ali po svojih poslancih doma po škojfiah; in prav ta blagoslov sv. Očeta je, na katerega se moramo mi Slovenci najbolj zanašati. Mi smo reven mal narod, brez prijateljev na Bvitu; sv Oče pa nas rad ima in Njegov blagoslov odtehta vse posvetne zavetnike.
b.) Poslednja dejanja Leona XIII
Sveto leto za Rim je napovedala okrožnici z dne 11. maja 1899. Na tisoče vernikov izmed vseh narodov je sprejelo vabilo sv. OJeta in pohitelo v H m počastit grobove apostolov in pozdravit Kristo-v« ga namestnika na zemlji. Lepi dnevi so bili to in Leon se jih z veseljem spominja in v posebni okrožnici dne 1. novembra 1900. hvalo daje vsem rom&rjem za to očitno spoznavanje svoje vere.
Predno se jo bilo še svoto leto začelo, je prišlo drč 24. maja 1899. apostolsko pismo papeževo, v katerem posvečuje p r o e v. Srcu Jezusovemu ves človeški rod Papežu so sledili škofje po svojih škofijah in verniki po vsem svetu so ska-zali Kristusu Gospodu in Zveličarju dolžno čast. Dobre posledice tega posvečenja se bodo pokazale še v prihodnosti. Na božični dani. 1900. je izšla nova okrožnica, s katero se dovoljuje milost sv. leta za ves kriščanski svet.
Na pragu novega leta dne 1. novembra 1900. je izšlo apostolsko pismo oKristusu Odrešeniku. Papož gleda v duhu svet, kako se trudi in peha za srečo, pa je ne najde, ker ni druzega imena, v katerem bi se ljudje mogli zveličati, kakor ime Jezus. Tukaj je resnica, tukaj je milest, podvrže naj se svet, pripozna naj Kristusu Odrešeniku in sv. Cerkvi Njegovo vstanovo, pa bode rešen.
Ko bi vsi hoteli poslušati glas papežev! Pa mnogoteri ne spoznajo.
Ako pregledamo še enkrat 25 letno delovanje sv. Očeta papeža L?ona XIII. moramo z veselim srcem hvaležni Bogu in Mariji zaklicati, da je sv. cerkev veliko pridobila pod njegovim modrim vladanjem in sicer: l.na ugledu pred svetom, kar kažejo prijazne diplomatske razmere z narodi in vladarji in spoštovanje vseh poštenih ljudi. 2.: na notranji
popolni uravnavicerkvenehierarhije.
Misijoni se širijo, nove škofove stolice se ustanav-
ljajo, semenišča in drugi zavodi po škofijah vstajajo itd. 3 Razvija se veselo in krepko krščanska veda in umetnost, ki nam vzbujati najboljše nado za bodočnost. 4. Preosnova socialne človeške družbe s? je pod njegovim vostvom živahno pričela, se krepko nadaljuje in obeta se srečno dovršiti. 5 Splošno se opaža med katoličani večja vnema za molitev, voč pripravnosti za trpljenje in požrtvovalno ljubezen.
Na vse to danes gleda z resnim pa mirnim očesom starček čast;tl|iv sv. oče Leon XIII. Vse to je zvršil, brez vojske, brez denarja, brez človeška pc-meči. Danes prav posebno čuti kako resnične so bo-sede Jezmove: »jaz eem z vami vse dni do konca;« danes se hvalešno ozira na mogočno varstvo Matere Bjžje.
Po človeško soditi so papežu L*onu XIII., 93letnemu starčku, dnevi življenja šteti, vendar smemo upati, da mu vsemogočni B g da doživeti še kaj veselega na svetu za cerkev, da bjde imel tudi na zemlji nekoliko povračila za 251etni trud v korist sv cerkve.
Slava Leonu XIII!
Dobro se je izrezal. V Londonu je poseben klub lenuhov. Bog obvaruj, da bi zapazili koga v hit-rici. Plačati bi moral kazen. Nekega lepega dne zapazi nek član društva, da je klubov član (zdravnik) jezdil v največji naglici. Seveda so ga takoj v prihodnji seji obsodili radi tega. A zdravnik se je malomarno odrezal: »Ja, moj konj je tekel, kakor bi bil obseden, jaz sem bil pa prelen, da bi ga brzdal«. Ko je s tem dokazal svojo lenobo, so ga enoglasno oprostili kazni in ga celo pohvalili.
Petelin — pijanec. Petrograjski časniki poročajo, da ima lastnik nekega hotela v Hingenbergu v Liv-landiji petelina, ki je — pravi pijanec. Ta petelin posrkava z največjo neumornostjo ostanke piva, katere so pustili gosti, toliko časa, da se popolno upijani. Ko ga ima pod kapo, postane razposajen, se vleže in začne spati. Ko prespi mačka, gre zopet pit.
Zadnja roža. Saški kralj je umrl. Dan predno je umrl, zahteval je, naj mu prineso rožo. Takoj so_ ustregli njegovi želji. Ko je nekaj trenotkov pozneje prišla kraljica k njegovi postelji, podal ji je s tresočo roko, ne da bi mogel govoriti, rožo. Kraljica je rožo pritisnila k ustnicam in se britko razjokala
		Listek.	
	»s5		ms
			
Agitator.
(Iz spominov ljudskega prijatelja.
(Zabilježil Podgoričan.)
(Dalje.)
„Živio! .. . Živio ! . . . je grmelo po sobi. a gospod dohtar jo lastnoročno razdeljeval časnike.
Ko pa so se polegli valovi navdušenja, je pa nadaljeval :
■Gospoda, pa še nekaj! Čtsi so resni in naš pošteni boj zahteva posebnih sredstev. In posebno času zelo primerno sredstvo bi bilo razbiti tal v nedeljo n»sprotniški shod.«
Ploskanje in pritrjevanje je prekinilo govornika.
«Tako, gospoda moja, pokažemo svojo moč v dejanju."
Vse je vihtelo pesti.
»In za vselej vzamemo pogum temu krivemu preroku nastopati v naših krajih in begati ljudstvo, S tem si zagotovimo za vse večne čase naše trdne postojanke.
Zato predlagam vam, častiti moji prijatelji, po treznem in vsestranskem premisleku: V nedeljo raz-bijmo shod!"
Ta predlog je Bpravil vse na noge. Ploskali so, teptali z nogami in upili: Živio!
Notarjeva gospa je pa prišla k dohtarju in mu segla v roko, milostivo se nasmehnivši! »Izborno, gospod dohtar!"
Podlipar in Prelec sta si pa grizla UBtnice.
Dohtarjev predlog je bil sprejet. Potem so se še dogovarjali, kako vprizorijo prihodnjo nedeljo zmenjeno igro.
Groznik je bobnal s prsti po svojem trebuhu in se smejal. Nagnil se je k svojemu sosedu in mu šepnil :
»Še bomo na konju!"
»Ta dohtar ti že izvije!« mu odvrne sosed.
Mokomerec pa se je zadovoljno nasmehil Flajš-manu, kakor bi mu hotel reči: »O, še jih bomo!«
Bibolez pa ni mogel spraviti glasu iz sebe, tako je bil vesel.
Po noči so se razhajali.
„Na svidenje v nedeljo! Na svidenje!«
m.
Zalogar je bil prišel v soboto v Št. Jakob. Ustavil se je pri kaplanu, ker sta bila že prej v
pismeni zvezi. Treba se je bilo še nekoliko pomeniti in pripraviti ljudi za shod.
»Prerok je že tukaj!«
Ta glas se je razširjal bliskoma po Št. Jakobu in zvenel preko polja po vaseh.
„Jutri ga bomo slišali", so se pogovarjali kmetje, • Radoveden sem, kakšen je in kaj nam bode povedal.«
»Pravijo, da gospoda ž njim ni prav prijazna. Zaničljivo in razdraženo govore o njem.«
„D» se le ne strinja ž njo in ne daje vsakemu vsega prav, potem je brez dvoma naš prijatelj «
Gostilničar Šmit je bil sladak kakor fajgelnov korenček, ko je razkazoval Zalokarju in kapelanu gostilniško sobo in stranske prostore.
»Gospodje, kakor nalašč so ti prostori za shode", je zatrjeval priliznjeno, »vidite, na vseh straneh so vrata, skozi ta-le so pa pride naravnost na dvorišče.«
OJprl jih je in spustil oba po treh stopnjicah. Za njima se je zlobno zarežal. In ta smeh je opazil Zalokar, ki se je bil slučajno ozrl po strani.
»Šmit je Judež!« je dejal Zalokar, ko sta bila s kaplanom sama.
»O, kaj še! . . . Prijazen mož je in postrožljiv«
„Pa jaz mu ne zaupam. Prepričan sem, da je zmenjen z našimi nasprotniki. Jutri nam lahko zagodejo.«
„0, nič se ne bojte! Nam se ne more ničesar zgoditi. Kmetje bodo stali kakor skala«.
»Ko bi bili svobodni «
»Vi ae bojite?« se nasmehne kaplan.
»Jaz ? Jaz nikogar ! Ideje bodo zmagale!"
„Da bi le skoraj!"
Po krščanskem nauku so se polnili Šmitovi prostori.
Gospoda se je širokoperila med kmeti, ki so se stiskali okrog miz in stali ob stenah in prehodih, molčali in gledali gospodo, ki je trkala s kozarci in pila.
»Zakaj ne pijete?« zakriči na kmete Groznik.
»Saj nismo prišli pit, ampak poslušat,« ga zavrne Hribar, ki je sedel s soBedi pri okrogli mizi.
„Saj ni še pridige«, pravi zaničljivo Groznik in zamahne Šmitu, ki je hitro izginil iz sobe.
»Za kaj bom pa pil?" reče Kozarček sosedom. „Moj žep ima luknjo, pa sem izgubil med potom.«
Vsi se mu zasmejejo.
Takrat pa prinese natakarica „štefan« vina na mizo.
»Mi nismo naročili ... Ne bomo pili«, se brani Hribar.
»O, je že vse plačano. Gospod Groznik so naročili", pove natakarica.
Kozarčku zažarc oči, zadovoljen pravi:
»O, Bog mu daj dobro 1 Bog ve, katerega bode odri sedaj, da bode to ujel?«
»Morda ravno tebe. Nikar se ne pritakni!« ga svari Hribar.
»Mene? , . . Jaz no vem, kako bi me še mogel, pil bi pa vse eno!«
„Vidiš, ti si že ob pamet, ako vino le vidiš«, pravi Smola.
„Smotke! Smotke !« zakriči Flajšman.
In ko mu prinese natakarica skrinjico, jih vzame polno pest in jih ponuja kmetom:
»Nate, da vam ne bo dolgčas . . . kadite!«
Kmalu so imeli kmetje dovolj smotk, na mizah pa polno vina in kruha. Gospoda je bila hipoma prijazna in radodarna. Smukala sc je priliznjeno med kmeti, Groznik je izpraševal svoje dolžnike po zdravju, Flajšman, kako kaj kaže letina, Bibolez je pa priliznjeno govoril:
»Ob, kako velika družba nas je! O, kako je danes prijetno!"
Ponujal je okrog tobačnico.
Kmetje so bili ginjeni in zdelo se jim je pri jetno kakor otroku v materinem naročju. Tista visoka gospoda, ki je vihala nos, ako je kdaj zašel kmet v gostilniško sobo, kjer so se zbirali, je bila danes ponižnejša in prijaznega kakor vsak kmet Celo milostivi notarjevi gospej niso smrdeli kmetski škornji; upraševala je kmete, kdo ima kaj masla naprodaj in se hvalila, da ga mnogo porabi.
Le malo mož je opazilo limanice, na katere so copali lahkoverni kmetiči.
I Iribarja je jeza kar kuhala. Ko mu je Flajšman ponudil smotke, je zarežal: »Jaz kadim za svoje, kadar jaz hočem.«
»Bom pa jaz dve vzel namestu tebe,« se oglasi precej Kozarček.
„Mož bodi, mož!« ga zavrne Hribar.
»Mož bodem šele, ko bodem kadil«, se na smeje Kozarček, ko jemlje smotke. »Ti si pa bolj ženski. . .«
»Tako se govori!« reče Flajšman in udari Kozarčka po rami. »Pa pijte ! Pijte! Groznik lahko plača.«
„Mi smo vsi eno, kmetje in gospoda! Mi smo bratje I" je kričal Podlipar.
»To je gotovo!« je pritrdila notarka, in pristav je zaklical; »Živio narod!«
„Bog živi kmete!« zavpije notar in vsi zagrome: »Živio !«
„Ah! Hinavci!" je sikal Hribar in nekateri somišljeniki; mnogim kmetom so pa igrala srca in žareli obrazi, zakaj še nihče jih ni tako častil. Spo-gledavali so se, suvali s komolci in si kimali, zakaj dobro se jim je zdelo.
Med rjimi je bilo precej postarnih mož, pa še nobeden ni nikdar slišal, da bi kdo klical »živio kmet!" pač pa jim je dostikrat priletelo na uho: »Delaj, paver!«
Take izpremembe je pač moral biti vesel najtrši kmet.
Gotovo bi se bili pobratili takrat kmetje in gospoda, ako bi ne bil prišel v sobo prerok s kaplanom in nekaterimi somišljeniki.
Med vratmi je stala „mala" gospoda: diurnisti, trgovski pomočniki, dacar in konjski hlapci. Med temi gospodi si je moral vsak, ki je hotel v sobo, pot priboriti.
„Kam pa silite? Vse je že polno! Prej bi bili prišli I Zunaj ostanite!"
Tako so vpili gospodjo in nastavljali komolcu, da sa komaj predrli. Smejali so se za njim in delali zaničljive opazke.
„Vroče bo!« šepne Zalokar kaplanu.
»Nič se ne bojte, saj imamo kmete ... Le poglejte jih.«
Kmetje so se spoštljivo odkrili, gospoda je pa prasnila v smeh.
Kaplan se ozre po ljudeh. Gospoda je bila vsa navzoča, a tudi kmetov je bilo dovolj, tako da je bil kaplan prepričan, da gospoda ne more storiti ničesar, ako kmetje ostanejo zvesti. Na svoje kmete se je pa kaplan zanesel, samo to ga jc osupnilo, ker so sedeli pri polnih kozarcih. Vinu ni zaupal, a dobro je bilo, da ni vedel, kako je prišlo vino na mizo; morda bi bil izgubil pogum.
Kaplan in Zalogar stopita na pripravljeni oder, in ko se kaplan pozdravi še z nakaterimi gospodi in pokima bolj znanim kmetom, začne kot sklicatelj shoda govoriti. Kmetje so se odkrili, gospoda je pa obdržala klobuke na glavah in nalivala kozarce, Tudi kmetje so bili žejni in ta in oni je posegel po vinu.
»E, saj je zastonj."
Kaplan je predstavil govornika, gospoda Zalo-garja. Ko je omenil njegovo ime, je postal, pričakujoč ploskanja, a gospoda se je zaničljivo kremžila in ropotala s stoli, kmetje pa niso poznali častitljive navade, zato so samo poslušali. Nevoljen je kaplan nadaljeval, pripovedujoč o gospodarskem gibanju med naprednimi kmeti, in povzdigoval organizatorja gospoda Zalokarja. Poudarjajoč, da je povsod treba gospodarja, je predlagal, da se voli predsednika za shod.
Na to vstane neki kmet in reče :
..Gospod kaplan naj bedo predsednik!«
Gospoda je ironično ploskala, a kmetje so < . kimali:
.Kdo pak, kakor gospod kaplan/
V presledku, ki je nastal med tem, jedel (>roz nik med svoje kmete, jim polagal roke na rame in prijazno silil:
„Možje, pijte, pijte! O, Šmitu ga ne bo zmanjkalo. Danes je ura, danes jaz plačam «
Tudi Mokomerec, Bibolez, Flajšman in nekateri drugi so dli med kmete ter jim ponujali vino in smetke.
Razšli so se kakor na povelje med mizami in se postavili med kmete. In vsak si je poiskal tisto gručo, med katero je videl največ taki znancev, ki so se ga bali.
„Vina na mizo !« je vpil Groznik in je trkal s kmeti.
Nekateri hlastnejši so postali zgovorni.
Kaplan prevzame predsedstvo in da besedo Za logarju. Sedaj utihne vse. Zalogar pa položi nekaj listov na mizo.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
»Na vekomaj, Amen!« odgovre kmetje: a gospoda se porogljivo nasmehne in pristav reče proti milostivi gospej tiho, a tako, da so vsi aliSali: »Hinavec !«
Gospa se je nevoljno naslonila nazaj in mu rekla: »Pa je kakšen!«
Zalokar se ozre v tisto stran in lahek smeh mu zaigra po obrazu. Po tem naslovu pa začne razvijati svojo misli.
Govoril je jasno, prepričevalno o organizaciji delavskih stanov, zlasti kmetijstva. Hudil je siromaS-nemu ljudstvu samozavest in jim kazal pot samopomoči, po katerem korakajo kmetje drugih narodov, drugih držav. Pokazal jim je zadružno idejo v vsej krast ti, v vsej moči, v vsej veličastnosti in splošnosti kot rešiteljico kmetovo iz gospodarskega propada. Povedal je pa tudi, da se mora kmet pre-drugačiti, ako si hoče pomagati. Zato jim je priporočal izobraževanje, strokovno in politično, priporočal jim treznost in varčnost, šibal neznačajnosti in pa grdo zavist, ki napravlja toliko zla in gorja med kmeti.
Govoril je z veliko vnemo. Oči so mu žarile svetega navdušenja in lica so rdela ognjene razburjenosti. In besede so padale na rodovitna tla. Kmetje so ga gledali nepremično, poslušali z odprtimi ustmi,. srca so se jim širila in v duhu se jim je prikazovala lepša bodočnost. Včasih je pogledal sosed seseda, dotaknil se ga s komolcem in mu pokimal.
In zdelo se jim je, kakor da bi poslušali rajnko pesem o zlati svobodi, ki jih omamlja, ki jih udi. guje v neznane višave, vodi v solnčne kraje, kjer ni skrbi, ne težav, ne trpljenja.
Gospoda je nekaj časa mirno poslušala govornika in tudi njim je bila všeč ta pesem, dokler se se ni oglašala v srcih zopet sebičnost.
.Kaj bode pa potem počel moj mož?" šepetne milostiva pristavu: »Kaj bode potlej z nami!«
»Gospa, vi se dolgočasite«, jo zavrne pristav glasno. »No, jaz se tudi! To ni vse skupaj nič! Pijmo rajši !u
Te glasne besede so zdramile Flajšmana, Muho-merci, Biboleza in druge iz neke prijetne omotice. Začeli so pokašljevati in segati po kozarcih; napi-vali so sosedom, da je bilo več hrupa, a Zalogar je govoril dalje še bolj glasno.
B.bolez se stresne, spusti iz roke v levi žep to-bačnico in prinese iz disnega drugo.
.Aha! ' zastoče, kakor bi se bil zbudil iz spanja; potrka po pokrovčku, pritisne zmtt in ponudi sosedu : »Na, vzemi, da ne boš zaspal «
In sosed je vzel, in vzeli so tudi drugi in so nosljali. Pa ta tobak je bil hujši ko prejšnji, solze so jim stopale v oči, v nosu jih je peklo, kihali so vsi v eno in se brisali.
Oi mize, kjer so stdeli Poljanci, se je slišalo ostro sikanje.
»Sat ! Sst!«
„Mir!" je upil Hribar, a Kozarček, ki je ves čas prenašal Tantalove muke, gledajoč pred seboj poli.o steklenico vina, katerega se pa zaradi nespodobnesti vendar ni upal piti med govorom, si ga je sedaj naglo natočil kozarec in ga zvrnil.
»Kdor ne mara poslušati, naj gre vun!" vpije Hribar srdit.
„Vun! Vun! Molčite!" so mu pomagali nekateri,
»Ta tobak je pa hud!" omeni Bibolezu tisti, ki ga je bil prvi vzel.
„11 ud! Sem ga nalašč naročil za danes,« sc pohvali Bibolez in zaničljiv smeh mu šine preko obraza.
Politični razgled.
Državnega proračuna sestava za 1. 1903. šc ni završena in povzroča baje velike težave. Kazni ministri zahtevajo v razne namene več novih kreditov, katerih jim pa ne dovoli finančni minister. Lnu izmed ministerstev je zahtevalo 18 milijonov vec, dobi pa le pol milijona kron.
Državni zbor, so poročali pred nekaj časa listi, se snide konec septembra. Toda sedaj kaze, da se vlada ne bo mogla držati tega roka, ker ne more do tega časa izvršiti vseh pripravljalnih del,
posebno nagodbe in ceško-nemškega vprašanja ne. V zadevi zadnjega se še niti pogajanja niso pričela z zastopniki obeh čeških narodnosti, bele ko pogovori s temi zastopniki pokažejo povoljen vspeh, bo vlada mogla določiti rok za sestanek drž. zbora. Povsem verjetno je torej, da se to zgodi šele v prvi polovici oktobra. Dr. Koerberju^ ravno glavno skrb dela češko-nemška sprava. Češki vplivnejši politiki so za vedno ostreje nastopanje. V jesenskem zasedanju drž. zbora nameravajo vporabiti pri obstrukciji naj-skrajneša sredstva. Z ozirom na to je pričakovati, da min. preds. zbora sploh ne skliče prej, dokler se mu ne zagotovi mirno zborovanje.
Nagodba. Že sedem let se vrše obravnave med avstrijskimi in ogrskimi ministri, da napravijo red v gospodarskih vprašanjih med državnima polovicami na podlagi zakonov iz leta 1867. Vse dosedanje obravnave kažejo, da je popolno gospodarsko soglasje med Avstrijo in Ogrsko nemogoče. Povod temu tiči v nejasnih zakonih samih. Zato se brez premembe prvotnih zakonov ne da odpraviti zlo, katero nosi vsaka avstrijska vlada kot težko breme na svojih ramah., Za kako premembo bi pa bilo treba dveh zbornic, ki bi brez ozira na desno ali levo to za skupno državo najvažnejše vprašanje rešili v duhu pravičnosti. Naša zbornica je brez razlike že davno uverjena, da se nagodba ne izvaja ne po črki, ne po duhu zakonov in da Avstrija drago plačuje politično ir? gospodarsko zvezo z Ogrsko z ozirom na skupne državne koristi. Drugače sodi ogrski parlament, ki si prisvaja pravice cele države in bremena večinoma zvrača na avstrijska ramena. Zato je potom parlamentov ta prememba nemogoča. Vprašanje je torej, kaj nam prinese nova nagodba? Boljša bi bila čista ločitev, kakor preporna združitev. Ministerska posvetovanja o na-godbi in carinskem tarifu trajajo že več tednov; zdaj gredo naši ministri na Ogrsko, potem zopet ogrski pridejo sem, ali gresta oba min predsednika k vladarju skupno ali posamič, pa končnega povolj-roga uspeha le še ni. Zastopniki Ogrske se kar najodločneje upirajo zahtevam Avstrije, a dr. Koerberju se mora priznati, da krepko vztraja na svojem avstrijskem stališču. Vkljub temu so razni listi mnenja, da bo Avstrija tudi to pot podlegla vsemožnim Ma-djarom. Sploh imajo vse dosedanje razprave premalo resnega značaja. Kolikokrat se je že reklo, da so se že malo manj kot sporazumeli, toda konec je bil vselej razočaranje. To zavlačevanje pač nima drugega pomena, kakor da se s tem pokrije Koerberjev korak nazaj. Saj mora zbornica vpoštevati, da se tako dolgo trudi, čc pa ne gre, pa ne gre.
O vladnem stališču proti Čehom se je te dni oglasil neki ugledni politik, o katerem se ne more tajiti, da bi ne bil v tesnih zvezah z vlado. Češki listi namreč precej žugajo, da vlada ne dobi nagodbe, ako ne ustreže češkim zahtevam, zato jih ta mož svari, naj se ne prenaglijo. Pravi, da njegovemu mnenju, naj sevlada pred sestankom državnega zbora zavaruje pred obstrukcijo, ne pritrjuje samo dr. Koerber, ampak tudi krogi, ki so nad njim. Zato vlada že v septembru pojasni strankam, da se pogodbe, sklenjene z Ogrsko in drugimi državami, na
vsak način uveljavijo, če ne s parlamentom pa brez njega. In v tem slučaju ne mislijo segati v §. 14, ampak pojdejo še globlje. Ako se pogovor s strankami ne posreči, smemo pričakovati drugih iznena-denj, gotovo pa je, da v tem slučaju ta vlada in ta zbornica ne obstaneta več. Torej Čehom ne preostaja drugega kot glasovati za nagodbo, kakor jo hoče imeti Szell, ali pa se umakne Koer-berjeva vlada in ž njo parlament ter se brez njiju uveljavi ravno taka nagodba, kakršne sedaj ne marajo. Potemtakem bi pa ne bilo več vprašanja, kaj nam prinese nagodba.
Italijani v Trstu zahtevajo, naj vlada premesti hrvatski gimnazij iz Pazina v Kastav, hrvatski gimnazij v Zadru naj pa nemudoma zapre ali naj ga premesti iz Zadra v Šibenik. Težko je reči, naj se li človek jezi nad toliko drznostjo, ali naj se smeje naduti neumnosti takih zahtev. Slovencem bi se že take prošnje zamerile, kaj šele resne zahteve. Je pač dvojna mera, zato pa nekateri menijo, da je tudi dvojna pravica. Ta je pa le ena: in na dan mora!
Strankarski shod je imela avstrijska scci-jalna demoV*acija v Ustju ob Labi, na katerem so bile razun Čaha-Nemca zastopane po 130 odposlancih le nemške organizacije. Med drugimi so tudi sprejeli ostro resolucijo v zadevi avstro-ogr-ske nagodbe proti Mažarom. Vendar so glede parlamentarnega delovanja in strankarske taktike sklenili, da ne bodo obstruirali; pobijali bodo sicer nagodbo v zbornici, sicer pa delali le »pošteno politiko". Vodja žid dr. A d 1 e r jim je tudi nekaj povedal, kar gotovo ne bo vsem ugajalo. »Res je sicer — tako je dejal — da se da na ulici mnogo storiti; more se kaj nasprotniku izsiliti, celo čut in zavest pravice se s tem vzbudi med delavstvom, ni pa mogoče na ulici delavstva vzgajati, predvsem pa ne dovesti do prave soc.-demokraške zavesti. Zato tu javno izpovem, da je temeljna misel naše taktike ta, da treba po-polno opustiti to oblikozunanjega bo j a. N aza j v hi š e , n a z a j v d r u š t v a, Nazaj k vzgojevalnemu delu v podrobnem!« To bodo marsikateri sodrugi debelo gledali, ko izvedo o tej taktiki.
Framasonska francoska vlada slavi vsak dan kako zmago. S pomočjo konjenice, pehote in orožništva — topničarjem so milostno prizanesli — se zatvori sedaj tu sedaj tam „slovesno in zmagoslavno« kaka kongregacijska šola. Najzrej so napadli one zavode, pri katerih so pričakovali najmanj odpora, potem so sledili oni, kjer je moralo biti že vojaštvo za pričo; sedaj, ko imajo proste roke in se lahko pokliče na pomoč večja vojna moč, gredo na delo lahko v najbolj nevarne kraje. Sploh vojni minister pravi, da hoče vladasvojona-1 o g o rešiti do konca. V glavnih mestih posamnih francoskih okrajev pa zborujejo generalni sveti, to so nekaki okrajni zastopi ali mah deželni zbori, pečajo se seveda z najnovejšo gonjo pariške vlade proti kongregacijskim šolam in izrekajo vladi ogorčenje nad takim sirovim postopanjem. Splošno vre po celi deželi; ljudstvo v<5, kaj izgubi z rodovniškimi šolami, zato jih s silo brani proti vladnim odposlancem.
Kotoll&ki shod se je ob velikanski udeležbi vršil v Kraljevem (Jradcu na Češkem. Drž poslanec dr. Hruban je v sklepnem govoru govoril o pomenu papeštva in povdarjal je o gibanju „Proč od Rima" iti dejal, da ravno tudi politične razmere terjajo, da Čehi kličejo: „Tja k Rimu!" Shod je brzojavno pozdravil sv. očeta in presvitlega cesarja. — Tudi po drugih deželah se shajajo katoliki na javnih shodih ter se bodrč drug drugega k pogumnemu delovanju, zlasti k neustrašenemu boju zoper gnili, podli liberalizem. Tako se jc v Nemčiji v Mannheimu 24. avg. otvoril splošni 49. nemški katoliški shod, pri katerem je bilo prisotnih na desettisoče udeležnikov. Slavnostnega obhoda pred pričetkom zborovanja se jc udeležilo nad 170 delavskih društev z nad dvajset tisoč člani.
Propalont v framasonsko-liberalni Ogrski gre vedno bolj v cvet. Za občinskimi in okrajnimi za-stopi so prišli na sled ^neljubim skrivnostim" celo v uradu trgovinskega ministerstva. Odpuščen je ministerialni svetnik Szterenyi in proti njemu uvedena disciplinarna preiskava. Imel je oblast podeljevati raznim obrtnim krogom polajšave. Te oblasti sc je pa posluževal v večji in drugačni meri, kot pa jc smel. Če pa je trgovinski minister natančno srvar preišče, sc pokažejo bržkone še vse lepše reči.
l}<ilmntinnki dež. *bor jc v posebni spomenici zahteval, naj se z e d i n e j' o vse hrvatske pokrajine veno državno skupino pod habsburškim ž e z 1 o m. To je Mažare in Nemce silno vznemirilo, češ, da zahtevajo nekaj, kar je nemogoče, kar se nikdar zgoditi ne more.
V Švici so prav po francoskem zgledu pričeli gonjo preti redovom. Zvezni svet je prepovedal 11 ženskim redovom bivanje v Švici. Pravijo, da zato tako delajo, da bodo Francozom enaki, ker sicer lahko nastane med njimi kak prepir, razuntega so redovi — kdo bi se ne smejal — zelo nevarni za obstoj švicarske republike.
11 Pekinu na Kitajskem prihajajo vesti, da se ondi zopet pripravlja bokserski sestanek. Vlada ga kakor v letu 1900 in 1901 skrito podpira. Položaj je težaven, ker se kitajski vojaki nočejo boriti proti boknerjem.
Obiski. Ruski car pojde v Rim in obišče ob tej priliki tudi papeža v Vatikanu. Španjski kralj Alionz XIII. obišče še letos cesarska dvora na Dunaju in v Berolinu. Italijanski kralj se je ie odpeljal v Berolin; nazaj grede obišče Pariz. Perzijski šah hodi po Evropi.
Dopisi.
Ribniški novičar. O dveh veselih dogodkih imam poročati, o dogodkih, ob kterih je stopilo naše versko čustvo in naša katoliška zavest z vso silo na dan. V nedeljo po Velikem Šmaru obhajali smo v Ribnici petindvajsetletnico slavnega vladanja sv. Očeta in v torek potem pa je pohitela naša dekanija s posebnim vlakom k Mariji, kraljici Slovencev tje gori na sv. Višarje.
Slavnost pctindvajsetletnice. Zjutraj ob 6. izpostavilo se je Najsvetejše, ktero se je ves dan molilo in častilo Popoldne ob 4. stopil j^ dr. Opeka na prižnico, v prav kratkih toda gorkih besedah označil je pomen papeštva in potrebo molitve in priprošnje za sv. Očeta Nato se je razvrstila lepa in slikovita procesija z Najsvetejšim. Na vabilo dekanijskega urada prihiteli so skoro brez izjeme vsi občinski odbori s svojimi župani in Marijine družbe s svojimi zastavami.
Sprevod je začel s podružničnimi banderi ribniške župnije, kterih vrsto zaključilo je župnijsko bandero sv. Štefana. Za tem so sledila bandera in zastave družb in bratovščin in sicer: Zastava armade sv. Križa, bandero tretjega reda, bandero bratovščine sv. rožnega venca, vse troje iz Gore. Nadalje bandero Marijine družbe iz Strug, zastava iz Loškega potoka, Sodražice in naposled nova zastava ribniške Marijine družbe. Tik pred presv. Rešnjim Telesom, katero je nosil g. dekan, ob spremstvu dekanijske duhovščine, stopala je s svojo zastavo šolska mladež moleč sv. rožni venec.
Za Najsvetejšim stopala sta naša deželna poslanca Pakiž in Jaklič, za njima pa dolga vrsta županov in odbornikov, za kterimi se je vrstila deputacija „Danice". Zaključili ste pa veličastni sprevod gasilni društvi od Sv. Gregorija in ribniško, ono iz Dobrepolja pa je kot častna straža korakalo ob Najsvetejšim. Prav ganljivo in prelepo je bilo, ko so se postavile ob koncu slovesnosti vse zastave in bandera ob obhajilni mizi in se poklonile Jezusu, ko je blagoslovil svoje ovčice.
Romarski vlak na sv. Višarje. V torek 29. avg. ob desetih dopoldne spustil se jc romarski vlak z ribniškega kolodvora, pobral jc še množice romarjev na Ortneku, v Laščah in Dobre-poljah. Do devet sto nas je bilo z osmerimi svojimi duhovniki. Med romarji zapazil sem našega deželnega poslanca g. Jakliča in prav on je bil, ki je sprožil misel, ga gremo drugo leto zopet, onda pa sami možje.
Veselo sta pihala dva stroja iz ribniške doline, kakor bi vedela, da vozita koprneče otroke k svoji Materi. Ko se v Trbižu vsujemo iz vozov, sc je šele videlo koliko nas je in kakšni smo. Nepregledna vrsta mladih in starih, možkih in žensk. Vsa pot, v toliko letih posvečena, po stopinjah in znoju pobožnih romarjev mrgolela je Ribničana. In na tem strmem in utrudljivem potu so si pobožni romarji naložili novo breme, težkih polen so prinesli na goro toliko, kakor še romarji nikdar poprej.
Neko staro romarioo vprašam: „Mamka, ali ste tudi vi prišli?" — „Tudi." - „Koliko ste pa stari?" — „Petinsedemdeset let, pa sem vendar prišla. Glejte,
enega samega brata imam še, župnik je v Slavini, pa silno je bolan, in obljubila sem se za njega na sv. Višarje, da bi mu Marija izprosila zdravje." In vsi drugi prinesli so srca polna prošenj, skrbi in bridkostij. Oh, kako so se vdrli potoki solza in glasen jok je odmeval po svetišču, ko je govornik drugo jutro med drugimi omenil Ameriko in nevarnosti, dušne in telesne, ki prete tamkaj našim očetom, bratom in otrokom. „T)anes so pa gospod globoko posegli", reče mi neki mož, ko stopam z Vi-šarij v dolino. „Da, posegli so do žive vode srčnih solza", mu odgovorim.
Vračaje, hočemo sc oglasiti pri Mariji Pomočnici na Brezji. V Radoljici izstopimo in gremo v nepregledni procesiji na Brezje. Radoljški liberalci so se nam posmehovali, toda odkrito povedano, nam ni to prav nič škodovalo, ako imajo pa oni kaj dobička od tega, ga jim pa prav nič ne oponašamo.
Na Brezji opravimo svojo pobožnost, se odpo-čijemo in okrepčamo, gremo na Otoče, ob desetih zvečer smo zopet zdravi in veseli v ribniški dolini. Drugo jutro ogledoval in izpraševal sem romarje, pa vsi so bili veseli in zdravi in še truden ni hotel nihče biti.
Veseli me, da sem videl vašo živo vero, trdno zaupanje in ljubezen do Marije in želim vam, naj vam Marija usliši vse vaše srčne želje!
Pristave k. Od gotove strani se je jelo širiti govorjenje, da je vlak stal samo 700 goldinarjev, drugo je šlo za škofove zavode. Novi-čarju bi bilo to jako všeč, ako bi moglo biti res. Tiči in mojstri, predno kaj tacega govorite, pojdite vendar prej vprašat g. načelnika v Ribnico in tam bote zvedeli, da smo dali mi Ribničanje železnični upraviti zaslužiti 4150 K in ona nam je pa ravno toliko popustila. Toliko v pojasnilo poštenim ljudem.
Hamborn, dnč 28. avgusta 1902. Cenjeni domoljub"! sprejmi te kratke vrstice v svoje predalčke, katere ti podamo mi Slovenci s Pruskega ob Reni. Najprvo ti sporočimo, da smo zdaj tukaj ustanovili: „Slovensko premogarsko katoliško društvo svete Barbare." Imeli smo že nekaj shodov, pa smo bili prav veseli, ker na shodu smo zapeli: „Hej Slovenci", in pa „Slovenec sem" pa še več druzih slovenskih narodnih pesmi. Kolikor mi je znano, do zdaj še ni bilo nobenega slovenskega društva tukaj na Pruskem, zatorej smemo biti ponosni, da smo prvi ustanovili slovensko društvo v Nemčiji. Zal da je tudi tukaj še veliko tacih, ki ne ljubijo našega slovenskega jezika, in pa sv. katoliške cerkve.
Da se je to slovensko katoliško društvo tukaj ustanovilo, imajo največ zaslug prevzvišeni in pre-milostni gospod knezoškof ljubljanski, ker oni so
pošiljali slovenske misijonarje sem, da so raztresene ude zbrali v društvo.
Tudi nas presvitli knezoškof še zdaj podpirajo, ker nam pošiljajo več iztisov raznovrstnih slovenskih časopisov. Bog jim tisočkrat povrni!
Navdušili so nas, da smo začeli misliti na društvo, že prečastiti gospod Anton Koritnik, in potlej g I. Knific, in sedaj pa zopet g o. K. Zem-ljak, so nas popolnoma prepričali, kako potrebno je tukaj slovensko društvo; zakar se jim prisrčno zahvalujemo.
Slovenci v Hambornu na Pruskem ob Reni.
Z Notranjskega. Žal, da smo tako daleč od Ribnice, sicer bi bilo svetovati ribniškemu novičarju, da bi kdaj tudi k nam priromal s svojo slavnoznano „rajto\ Trud bi se mu izplačal, kajti tu bi dobil marsikaj zanimivega za svojo posodo. Tako n. pr. izročili bi mu iz srca radi v njegovo „rajto" nekega učitelja, z vsemi naprednimi žavbami namazanega, pohlevnega kimovca „Narodovega". Koliko boljši bi bila naša fara v duševnem oziru, ko bi tega „vrago-vega podrepnika" ne bilo. Koliko prepirov med vaščani provzroči s svojim zahrbtnim delovanjem in podpihovanjem. Koliko mladine in odraslih je že pokvaril s svojim vzgledom, kakor tudi z vsiljevanjem vmazanega „Naroda" in grdega „Rodotjuba". — Zlasti sedaj v počitnicah, pa tudi med šolskim letom hodi vedno okoli s pevešeno, šnopsa polhno glavo, ter kuje zlobne načrte, kje bi se dalo še kaj pokvariti in pokopati. — Za počitniško sezono vtepel si je v bučo, da hoče na vsak način, z nekaterimi svojimi pristaši ondotno babico izpodkopati, dasi-ravno žena še nikomur ni krivice storila razven če kdaj resnico komu prerobato v obraz pove, ker je žena precej odkritosrčna. V ta namen tožili so jo že trikrat pri c. kr. glavarstvu, dolžeč jo po nedolžnem raznih hudobij.
Če je pravica še na svetu, upamo, da se mu ne bo posrečilo, izpodriniti ženo iz službe.
Takrat, ko so pisali, da bodo naredili kanal z Dunaja v Trst skozi naše kraje, veselili smo se že, misleč, da bode potem kanalu tudi naš učitelj srečno odpeljal svojo barko. Za enkrat všel nam je ta up po vodi brez kanala; a vse upanje nam še ni pošlo, temveč mislimo, da polagoma, ko bode polna barka njegovih hudobij, slednjič vendar le srečno prijadra v pristanišče okrajnega šolskega sveta
Z Dobrove. (V spomin na novo mašo.) Dnč 27. julija t. 1. bil je za dobrovsko faro res dan, ki ga je bil Gospod sam naredil. Tega dne obhajal je tam pater frančiškan Gvido Rant, nadučiteljev sin, svojo novo mašo. Krasni cerkveni govor ob tem imel je prečastiti g. dr. Josip Marinko, c. kr. gimnazijski profesor. Cerkev Matere Božje dobrav-
ske bila je ob tej lepi slavnosti domačega in ljudstva iz sosednjih far;i natlačeno polna do zadnjega kotička. Domača požarna bramba je v svojih uniformah delala na primernih krajih častni špalir. Cerkveno petje in izborno orgljanje ob tej slovesni novi maši je vodil uzorni gospod pater Angelik Hribar; peli so domači pevci in pevke, katerim je pomagal g. tehnik Rudolf Podkrajšek s svojim krasnim baritonom. Vse se je izvršilo izvrstno, spodbudno in ginljivo.
Med sveto mašo prejeli so starši in sestre ter sorodniki in nekaj svatov iz rok patra novomašnika sveto obhajilo; po sveti maši podelil pa je novo-mašnik raz lečo vsem v cerkvi zbranim vernikom svoj blagoslov.
Nato podali so se p. n. gospodje z novomaš nikom, njegovimi bližnjimi in daljnimi sorodniki ter povabljenimi svati v šolsko hišo, v kateri je novo-mašnik preživel svoja otroška leta. Za ta dan bila je ta hiša zunaj in znotraj okrašena z venci, zastavami in cvetlicami.
Tukaj se je vršilo vse prav po domače pri-prosto, bratovsko-zaupno ter navdušeno-veselo. Ob 3. uri popoludne bile so v farni cerkvi pete litanije Matere Božje.
Potem nadaljevalo se je zaupno razveseljevanje v šolski hiši med domačimi pogovori, primernimi napitnicami vrlega in blagega gospoda dr. Josipa Marinkota in drugih ter popevanji poštenih in primernih pesmic.
Posebna čast za veselo družbo te nove maše bila je pa v tem, da sta jo bila tudi osebno počastila prečastita in p. n. gospoda patra: provincijal Konštantin Luzer iz Ljubljane in gvardijan Angelj Mlejnik iz Kamnika z nekaterimi drugimi p. n. očeti frančiškani.
Da se je ta slavnost nove maše tudi na zvunaj veličastno obnesla, poskrbeli so uzorni mladeniči in vrli možje iz Dobrave in Stranske vasi ter pridna dekleta iz domače in sosednjih vasi s tem, da so prvi preskrbeli in postavili 20 lepih mlajev, med njimi dva prava orjaka — visoka po 30 metrov — bogato okrašenih s zastavami, druga pa z množino svežih vencev, s katerimi se je okrasila cerkev od znotraj in zunaj in ob uhodih ter slavoloki, kateri so nosili primerne napise.
Vreme ob tem dnevu bilo je tako ugodno, da bolje biti moglo ni. To je bil res dan, ki ga je Gospod sam naredil. Ne pozabimo ga nikdar ne.
V imenu Rantove družine naj bode s tem očitna zahvala izrečena p. n. gospodom duhovnikom svetnega in redovnega stanu, posebno p. n. g. dr. Josipu Marinko, za tako krasni govor, potem vrlim mladeničem, možem in dekletom, dalje blagim sosedom in
vsem drugim, ki so kakor si bodi pripomogli v to, da se je ta nova maša izvršila na tako lep, slavni in častni način. Slava vsem skupaj!
Udeleženec nove maše.
Iz Sore. V nedeljo dnč 24. avgusta priredile so dekleta Marijine družbe predstavo. Predstavljale so igro sv. Neža. Popoludne ob polu štirih zbralo se je v gospodarskem poslopju gospoda župnika Frančiška Hiersche nepričakovano veliko ljudstva, kjer je bil v ta namen pripravljen gledališki oder, katerega so dekleta z venci in zelenjem prav okusno ozaljšala. Ob polu štirih bil je obširen prostor že popolnoma poln ljudstva. Da bi ljudstvo bolje ume valo posamezna dejanja igre, stopi prvi na oder gospod župnik Kr. Hiersche in razloži in pojasni jim v kratkih in jedernatih besedah življenje svete Neže. Koj na to so pa nastopile dekleta, ki so vse prizore in dejanja igre prav dobro izvajale. Pri ti igri pokazalo se je, da so dekleta popolnoma ko?> svoji nalogi. Ljudstvo je bilo kar očarano, da pri proste kmetska dekleta zamorejo kaj takega izvajati in predstavljati. Pri vsakem prizoru jc bilo občinstvo jako ginjeno. Navzočih je bilo pri predstavi tudi nekaj odličnih dam, ki bivajo tukaj na letovišču, ter so se prav laskavo in pohvalno izrazile o spretnem igranju priprostih kmetskih deklet.
Pred vsem pa gre hvala g. župniku Frančišku Hiersche-tu, kateri je lahko ponosen na svoj trud za izobrazbo mladine. Občinstvu je igra tako du-padla, da se je na občno željo v nedeljo 31. avgusta popoludne zopet priredila.
Petdesetletnica vlč. gg. misijonarjev pri Sv. Jožefu tik Celja. (Iz Celja 28. avg. Od G. do 21. sept. t. 1. se bode obhajal pri sv. Jožetu tik Celja jubilejni misijon v zahvalo, da je bilo vlč. gg. misijonarjem iz kongregacije sv. Vinoenca Pavlanskega dano skozi 50 let delovsti v telesni in duftevni blagor katolikov na Spodnjem Štajarskem. Dne 7. sept. 1. 1852. so na poklic pokojnega vladike Aotona Martina Slomšeka prišli v Celje trije misijonarji in sicer vlč. gg. Janez Klajiar kot superijor in Jakob Horvat ter Anton Žohar. Prevzeli so koj misijonsko delo v cerkvi svetega Jožefa, katero so Celjani zaobljubili 11. nov. 1676, ker je na priprošnjo sv. Jožefa, h kojemu so se v svoji sili zatekli, ponehala huda kolera. Tri tedne po dohodu t. j. 26. segt. 1852 je pokojni knezoškoi Anton Martin Slomšek po veliki procesiji nove doSle gg. misijonarje slovesno predstavil celjskim faranom. Od takrat naprej se razteza njihovo vsestransko de lovanje ne samo na Celje in njega okolico ampak na cele Spodnjo Štajersko, kjer po deželi neumorno misijonarijo in pomsgajo preobloženim duhovnom v iluSnem pastirstvu.
V tiku let bo cerkev hv. Joiefa vedno popravljali in lepšali in ima sedaj čisto drugačno lice na znotraj in na zunaj. V zadnjem letu so napravili krasne nove orgije, ki pripomorejo mnogo v pov-zdigo veličastnosti službe božje.
A ne samo v duševni, tudi v telesni prid Celja in okolice so storili v teh 50 letih misijonarji velikanskega. Njih dobroto preceni lahko samo tisti, ki vidi, koliko revežev se zateka na samostansko porto, kjer se deli kruh usmiljenja. Koliko slovenskih dijakov je v tih 50 letih polnilo svoje lačne želodce z misijonske mize! — Slovi sni jubilejni misijon se bo vršil sledeče: Dfč 6. sept. ob 6. uri bo uvod, potem bo vsak dan do vštevšega 20. sept.: ob 5. uri zjutraj pridiga s sv. mašo; ob 10. uri oopoldan sveta maša, na to pridiga; popoldan ob treh pa najprej križev pot, nato pridiga in konečno litanije. — Dne 20. sept. pride prevzvišeni g. knezoškof dr. Mihael Na potni k iz Maribora, da se udeleži zaključka sv. misijona. Dne 21. sept. zjutraj bode imel prevzvišeni pontifikalno sv. mašr, ob 10. uri pa pridigo, na kar bode blagoslovil dva nova kipa za cerkev.
Sv. oče papež bo podelili povodom te petdesetletnice posebne odpustke pod prav lahkimi pogoji in sicer: a) popolne dobi kdor prejme v csrkvi svetega Jdfcefa zakrament sv. pokore in presv. Hešnjega Telesa in moli v papežev namen; b) nepopolne dobi, kdorkoli cd 7. sept do konca t. 1. obišče kako misijonarsko cerkev ali javno kapelo usmiljenih sester v Avstriji ali na Ogrskem ter moli v papežev namen.
Slovenski novičar.
Na ljudski tabor v Ljubljano! Z raznih strani se nam poroča, da je ljudsvo z navdušenjem pozdravilo vest, da se sklicuje na dan 12. oktobra manilestacijski shod slovenskega 1 j ud s t v a v L j ub1 j ano, da tu jasno pokaže, da ga je volja boj za pravico izvojevati do konca. Tisoči slovenskih mož in mladeničev morajo ta dan prikorakati v Ljubljano. S pripravami in z agitacijo naj se povsod takoj prične. Tako kakor smo vrgli s tabori slovenskega ljudstva nemškutarijo ob tla, tako bodo tabori podrli.tu trhlo stavbo od tujcev nam usiljenega liberalizma. Vsi pošteni Slovenci v ta namen na noge! Geslo naše bodi: Dne 12. oktobra v Ljubljano!
Pismo papeža Leona XIII. ljubljanskemu knezo-
škcfu se glasi:
Papež Leon XIII. Častitljivi brat, pozdrav in apostolski blagoslov. O svečanostih, ki so ae vršile v ljubljanski škofiji na čast in posvečenje svetega
Joahima, čegar ime nosimo in čegar varstvo nas podpira, Nam je Bporočil Naš državni tajnik, kateremu si hitel naznaniti, kako sijajno se je slavnost izvršila. Onim, ki gotovo razumejo, da nam napravlja udanoBt naših zvestih sinov veliko veselje, ni potrebno še-le izražati, kako ljuba in prijetna nam je pokorščina in gorečnost, ki si jo Nam razodel. Zato se vam takoj kar najlepše zahvaljujemo, in navdaja Nas radostna misel, da smemo iz ljubezni, ki jo vsi razodevate, zajemati upanje, da bo zgled dobrih poboljšal tudi tiste, ki skušajo brezbozno in pregrešno raztrgati zvezo s stol: o sv. Petra. V znak Naše naklonjenosti in v poroštvo božj.h darov pa prav radi podeljujemo tebi in vsem tvojim vernikom apostolski blagoslov.
V R>mu pri Sv. Petru, dt.6 19. avgusta 1902, v 25. letu Našega papeškega vladanja.
Leon XIII. s. r.
Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. — Premeščeni so bili čč. g g.: Josip No va k iz Metlike kot župni upravitelj v Dragatuš, ker je grča-riški župnik č. g. Leopold Raktelj na to župnijo resigniral; dr. Josip Jerše iz Radovljice kot komi vikar in stolni kapelan v Ljubljano; Peter Ko-pri ve c iz Moravč v Radovljico; Martin Sker-janc z Jesenic v Moravče; Valentin Zabret iz Gorij na Jesenice; Ivan Klemen iz Leskovca v Stari trg pri Ložu ; Valentin R e m š k a r iz Logatca v Preddvor; Ivan Dolin ar iz Šent Kuperta v Logatec; Anton Zore iz Fare pri Kostelu v Šent-Rupert; Alojzij J e r i č iz Dobrniča na Trato; Josip Pravhar z Rake v Semič; Ivan Miklav-čič iz Šmartina pri Kranju k Sv. Duhu; Viljem Pau-lus iz Vodic v Šmartin pri Kranju; Andrej Sira j iz Šent Janža v Vodice ; Karol G n i d o v e c iz Grada v Metliko; Anton Lom bar iz Žužemberka v Po stojno; Ivan Lomšek iz Velike Doline v Zu žcmberk ; Josip Cuderman z Jesenic na Veliko Dolino; Frančišek Kralj iz Loškega potoka na Jesenice; valetudinarij Frančišek Sever je bil nameščen kot II. kapelan v Selcih. — Na novo
nameščeni ččgg. semeni šk i duhovniki
oziroma novomašniki: Ivan Berce v Dobrničah; Karol Čuk v Fari pri Kostelu; Frančišek Kimovec v Gradu ; Ivan K le m en c kot kapelan in beneficijat v G6rjah ; Lavrencij Lah kot II kapelan v Idriji; Andrej Magajna v Loškem potoku; Frančišek Pavšič v Preserju; Pavel Perko v Škocijanu pri Dobravi; Josip Pod-lipnik na Dolih pri Litiji; Ivan Prijatelj v Sodražici; Frančišek Rakovec kot II. kapelan na Raki; Valentin Sitar v Šent-Janžu; Rihard S mole j v Dolu (Lustthal) pod Ljubljano; Anton To-melj v Črnem vrhu nad Idrijo; Frančišek V r-
hovec v Leskovcu pri Krškem; Mihael Zevnik v Črnomlju. — Med duhovščino ljubljanske škofije je sprejet č g. Viktor Sega (P. Hijacint) iz reda manjših bratov sv. Frančiška ter je nameščen kot kapelan in beneficijat v Kropi.
Izpremembe v štajerski kapucinski provinci]]. Š k o f j a Loka: P. Donat Zupančič je gvardijan. P. I Marij Perpar, vikarij, P. Celeatin je premeščen v Irdning; semkaj pride P. Hugolin Rak iz Gorice.
—	Krško: P. Ilieronim Streminger pojdo v Celje; semkaj pride P. Alfons M. Vakselj iz Knittelfelda.
—	Celje: P. Herman Langerfiek je gvardijan, P. Metod Mišič vikarij, P. Egidi Golob je premeščen v \Volfaberg. — S v. K r i i : P. Karol Kemperle pojde za gvardijana v Knittelfeld; semkaj pride za gvardijana P. Ergen Merše iz \Volisberga — S c h \v a n -b e r g: P. Janez Ažbe pojde za gvardijana v Lip nico, dosedanji vikar P. Albert Mosselberger postane gvardijan; S3mkaj prideta P. Ambrož Majcen
je imel gospod državni in deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik.
Spremembe v frančiškanski provinciji. Ljubljana:
P. Hugolin Sattncr, gvardijan in župnijski upravitelj, P. S e v e r i n Fabiani, katehet, P. Adolf Čadež, kapelan, P. Bona ven tur a Resman, kapelan. Bogoslovci: P.Albert Pire, P. Maks Brelih, P. Norbcrt Sušnik, P. Simou Curin, P. Kazimir Zakrajšek, P. Gvido Rant, P. Pius Zankar.
—	Sv. Gora: P. Kasijan Zemlja k, gvardijan, P. K a 1 i s t Medic, vikarij, P. E v g e n S t a n c t.
—	Novnomesto: P. C. o t h a r t P o d g o r š e k, vikarij in učitelj, P. N i k o I a j Traven. — Kamnik: P. F r a n c Ambrož, katehet. Pazin: P. S a 1 v a t o r Zobec, vikarij in katehet, P. Alojzij Bobnar, P. Arhangel Apej. — Nazaret: P. K 1 a r u s R o 11 m a n , gvardijan. P. Karol S c h ti p f, P. Adalbert Flere. — Brežice: P Avguštin č a m p a, gvardijan, A. Alfonz F u r 1 a n,
Svcta gora pri Gorici.
iz Gorice in P. Angelik Esenko iz Celovca. — Celovec: P. Konštantin Škodnik pojde v Gorico, semkaj pride za gvardijana P. Lambert Lauzuner iz Wolfaberga. — Iz Lipnice pnjde P. Henrik Putrish v Hartberg. od tod P. Mavrioij Kukovič v WolIsberg. — P. Ciril Goričan je premeščen iz Irdninga v Gorico.
Vipavska železnica se otvori 15. septembra Za zdaj bo le sekundarna železnica. Pozneje se povzdigne v glavno železnico. Misli se ie na zvezo s Postojno. Postaja Prvačina se razširi.
Dva nova župnika C. kr. deželna vlada za Kranjsko je prezentirala za župnijo Stara Cerkev pri Kočevju č. g. Josipa E p p i c h a, kapelana v Kočevju; za župnijo Mošnje pa č. gospoda Ivana Trpina, beneflcijata in kapelana v Šmartnem pri Litiji.
Iz Zatičine se poroča: Zelo slovesno so obhajali naši čč. oo. cistercijani god redovnega patrona svetega Bernarda 20. pr. m. Slavnostni govor v cerkvi
vikarij in magister novinccv, P. E m c r i k K a n -d e r g o 11, P. A m b r o ž R c m i c. V tem samostanu se nastani sedaj novicijat. — Gorica: P. Andrej Golob, P. E r n e s t J c n k o. Bogo-slovca: P. Friderik Saller, P. Vincencij Kunstelj. — Maribor: P. Robert Dolinar, P. Klcment Grampovčan, kapelan in katehet, P. A 1 k a n -tara Črtanec, kapelan. Bogoslovca: P. Krizo-stom Wester, P. Teofil Zajec. — Sv. Trojica: P. Nikolaj M e ž n a r i č, gvardijan in župni upravitelj, P. E 1 c k t H a m 1 e r, vikarij, P. N a z a r i j S c h o n-w e 11 e r, P. F u 1 g e n c i j T r a f c 1 a, kapelan, P. B e r n a r d J a m a r', kapelan. — Brezje: P. Od o-rik Kreiner, P. Atanazij Auser, P. A n-s e 1 m M u r n.
V knezoškofij8ko Alojzevišče so na novo sprejeti naslednji gojenci: K I i n a r Tomaž z Jesenic (7. gim. razred); Zabret Frančišek iz Predoselj (6. gim. razred); Dermič Frančišek iz Radolice (5. gim. razred); Adamič Alojzij iz Vel. Poljan, Gruden
Ivan z Vojskcga, Kil i p i č Janez s Trate, G rožni k Anton iz Višnje gore, (i r o z n i k Ivan iz Višnje gore, Pretnar Frančišek z Rleda, S i m e n e c Jožef iz Dola, Težak Marko iz Metlike (3. gimnazijskega razreda).
Duhovniške vesti iz ljubljanske škofije. Knezo-škofijskim konzistorijalnim svetnikom je bil imenovan veleč, gospod stolni kanonik dr. Ferdinand C, e k a I. — V samostan čč. oo. cistcrcijanov v Z a t i č i n i je vstopil novomašnik č. gosp. Ivan M a r e n č i č. — Začasni pokoj je dovoljen častitemu gospodu Vincenciju Vidergarju, beneficijatu pri Sveti Trojici pri Moravčah.
Žena ubila moža. Na Vestfalskem je v Hertenu ubila v prepiru žena svojega moža rudarja Alojzija I. c b n a, ki je pristojen v Kotredež. Ženo so zaprli, njenih pet nedoraslih otrok so pa po odgonu poslali domov na Kranjsko.
Veliko romanje s Štajerskega k Mariji Pomagaj na Brezje se je kar najsijajnejše obneslo. V ponedeljek zjutraj, t. j. 18. prejšnjega meseca je pripeljal poseben vlak na Otoče nad 1100 udeležnikov med katerimi so bili vrli Štajerski možje v prav velikem številu zastopani. Duhovnikov je prišlo z romarji kakih sedemnajst. Vsprejem na Brezjah je bil kar najslovcsnejši. Svečanost so povzdignili in romarje vnemali znani cerkveni govorniki: Dr. Medved, profesor Vreže in duhovni svetnik Jurkovič. Popoludne jc prav mnogo romarjev pohitelo na divni naš Bled, ki so se zvečer oduševljeni vrnili na Brezje k cerkvenemu govoru in slavnostnemu obhodu. Veličastna procesija se je pomikala vsa v razsvitljavi, pope-vajoč litanije M. B. okoli cerkve in samostana. To je bilo nekaj krasnega v jasnem večeru! Drugi dan predpoludne je bilo težko, a prisrčno v slovo. Med romarji se je očividno opazila velika zadovoljnost. Bratje iz zelenega Štajerja so se čutili domače med nami in cula se je izražati zlasti v narodnem oziru uvaževanja vredna misel, naj bi naše Brezje postale — slovenski Velehrad... Ta misel naj živi!
Požar v Martinjaku. V torek dne 26. prejšnjega meseca je začelo goreti v Martinjaku pri Cerknici. Ker so bila poslopja večinoma s slamo krita, je bila vas hitro v plamenu. Prihitelo je sicer gasit šest gasilnih društev, a primanjkovalo je vode. Vas Martinjak ob cesti od Cerknice proti Grahovemu je štela 53 hiš, od teh jih je nepoškodovanih ostalo komaj 11, nad dvajset hiš je pogorelo, da je ostalo samo ožgano zidovje. Gospodarskih poslopij je pogorelo nad 70 z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Prašičev je menda zgorelo 57 in 7 glav goveje živine. Enemu posestniku je zgorelo
tudi 1100 kron gotovega denarja, drugemu okoli 400 kron. Nekaterim družinam je zgorela tudi vsa obleka; rešili so, kar so imeli na sebi. Revščina je nepopisna, ljudje so obupani, ker so bili skoraj vsi zadolženi in zavarovani le za nizke svote. Dnč 10. avgusta 1861. je pogorela vsa vas in od tedaj je bil sedaj že četrti požar. V imenu nesrečnih prebivalcev prosimo nujne pomoči. Tudi obleke ljudje živo potrebujejo.
»Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Mengšu" priredi na Malega Šmarna dan t. 8. sept., popoludne po litanijah na vrtu „pri Jelenu" lepo zabavno veselico z dvema gledališkima igrama 1. „Novi Zvon na Krtinah"; 2. „Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček," ter jedno deklamacijo.
Leonovo slavje. V Kamniku se bode vršila dekanijska slovesnost v proslavo 251etnice papeževanja sv. Očeta Leona XIII. na praznik Marijinega Imena (t. j. 14. sept.) Ob '/»6 bode prva služba božja s cerkvenim govorom: „Leon XIII. in delavsko vprašanje"; druga bode ob 9 z govorom: Leon XIII. in češčenje Matere Božje. Popoldne ob '/i3 bode slavnostni govor: „Protestantje in brezverci upijejo „proč od Rima", pomeni isto, kakor: proč od Boga; mi pa kličemo: „Tje k Rimu, tje k Jezusu Kralju, ki prebiva v svoji ljubezni med nami v sv. Evharištiji." Po končanem govoru bode po me,tu slavnostni obhod s sv. Rešnjim Telesom, ki bode ves dan izpostavljeno javnemu češčenju. Ako kedaj, je gotovo v sedajnih mrzlih, brezverskih časih potrebno, da zavedni katoliški Slovenci javno pokažemo svojo versko zavest, ljubezen do evharističnega Kristusa ter vdanost do sv. Očeta, ki je vedno njegov namestnik na zemlji. Nadajmo se, da se bodo verni kamniški meščani in okoličani iz dekanijskih župnij udeležili v ogromnem številu redke 251etnice. Slava Leona XIII.!
Izgubil se je lOletni Jožef T r k m a n že pred osmimi meseci, a se še ni povrnil k starišem, ki stanujejo v Vodmatu. Kdor ga zasledi, naj ga izroči ljubljanski policiji ali orožnikom.
Iz Dolenjega Logatca Že več let sem Tvoj naročnik in Te z veseljem prebiram, toda nisem še naletel na dopis iz našega kraja. Žalibog, da tudi. danes nimam kaj veselega poročati. Zapustili so nas naš dušni pastir čast. gospod kapelan Valentin Rem-škar. Bili so jako marljiv delavec v vinogradu Gospodovem, ker so v teku treh let, kar so bili pri nas, mnogo dobrega storili. Posebno veliko so se trudili za Marijino družbo. Nedolžni otroci pa izgubijo dobrega kateheta. Za trud, ki so ga imeli z nami v spovednici in v cerkvi, naj jim ljubi Bog povrne,1 Nam pa ostanejo v vednem spominu.
Župljan.
Iz Št. Jania Z žalostjo poročamo, da smo izgubili vrlega gospoda kaplana Andreja Siraja, ki so nc preselili od nas v Vodice. Posebno žalujemo mi otroci Marijini za ustanoviteljem in voditeljem Marijine družbe. Pet let so z veliko vnemo delali pri nas, bodisi n« prižnici, v spovednici, v šoli ali izven šole Vsega, kar so za nas storili, poplačati nc moremo drugače, kakor da obetamo, da bodemo spol-novali Vaše nauke. Želimo obiln»> blagoslova božjega v novem vinogradu Gospodovem. Za žalostjo pride veselje. Dobili smo zopet enako dobrega in prijaznega čast. gosp. kapclana. Božji blagoslov naj spremlja oba gospoda I
Družba tv Mohorja. Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.046 Slovencev-Mohorjanov se je letos zbralo pod zastavo sv Mohorja in Korlunata, toliko se jih je združilo pod koftatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slo nitke k in monsignor A. K i n s p i e I e r, katero jc s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog. katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen.
Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu. ki je blagoslovil naš trud; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo rattrcšcna krdela Mohorjanov, hvala vsakemu posamezniku, ki jc s svojim pristopom k družbi mno-/il naše število'
Druiba šteje letos 3 «36 udov več kakor lani in 14.10 udov več kakor predlanskim. Po posameznih škofijah je število sledeče: t Goriška nadškofija . . 8697 t, + 98) udov
2.	Krška škofija . . 6565 ( + 357) .
3.	Uvantinska škotija 25408 4- 1637
4.	ljubljanska škotija . . 31313 ( -H 1726 „ V Tri-koperska škotija , 4268 ( -f 227) . t v. Sckovska škotija . . 556 ( — 42 -7 Somoteljska škotija . . 346 ( — 5) ,
8.	Zagrebška nadškofija . 446 ( — 34) „
9.	Senjska škotija . . . 193 t — 23) _ lO Poreška škofija . . . 132 — 4 . U. Djakovika škofija . . 66 ( a- n _
12	Hosna...... 229 ( -»- 1) .
13	Vidcmska nadškofija . 1S3 ( — 2) .
»4 Kasni krati.....420 ( — 121) .
15. Amerikanci . ... 982 ( 4- 74) . Uv Afrika in Asija . . 242 - 33 „
Skupaj . . 8*XM6 4- 3936 udov. Pregled nam torej kaie, Ja je najlepše napredovala ljubljanska škofija, ki ponosno stop.* vsem drugim na čelu, ter ima letvvs 172f udov več. Glede
napredka za njo nc ostaja skoro nič dična lavan-tinska škotija, v kateri jc 1637 udov več. I.epo se je postavila tudi naša krška škofija, kjer smo vkljub tako težavnim razmeram vendar častno napredovali za :tr>7 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-ko perska škofija, kjer jc 227 udov več, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „velike luže". Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. — Mohorjanom bodi geslo tudi zanaprej: Ne nazaj i n n a v z d o 1, marveč vedno naprej in navzgor!
Drobtine.
Trikrat v smrt je šel v St. Joseph, Mo. v Ame riki. larmer in živinorejec C Preble iz Nebraske Najprej se je ustrelil v prsi, a ker se ni ranil smrtnonevarno, je skočil v vodnjak za hišo, od koder so ga pa njegovi sorodniki takoj rešili. Kakor hitro pa so ga zopet pustili samega, je vzel vrv in se šel obesit v lopo. Pravijo, da je bil tako obupan radi zadnje povodnji, ki mu je napravila ogromno škodo.
Svete mladim gosposkim soprogom daje neki nemški list. ('.lase se: Ako hoče tvoja žena omedleti. odstrani hitro okolu nje vse stole. Videl boš. da ne bo omedlela. — Ako toži žena, da jo boli glava daj ji hitro na glavo nov klobuk. — Ako leži žena v naslonjaču in toži. da je trudna, poglej skozi okno in reci ji. da gre mimo njena prijateljica v novi obleki. Takoj bo na nogah — Ako ženo vrat boli in ne more govoriti, pojdi v gostilno in ostani čez polnoč. Ko prideš domov, spoznal boš da žena zopet lahko govori.
.Vrag" v kravjem h!e u. Silen strah je občutila p. d. Prajtelovka v Dolah v Ziljski dolini na Koroškem. Kobila ter nje žrebe sta med malico po raznih ovinkih na naslednji čuden način prišla v kravji hlev: Ko pride kobila z žrebetom do polovice poda, se zasliši strašen ropot in grozen polom, cel pod se vdere in kobila z žrebetom vred pade čez dva metra globočine v kravji hlev. Brez vse nesreče in stoječ v groznem strahu pričakuje re šilne pomoči iz te kravje družbe. Gospodinja te hiše se je, v postelji že pol leta nahajajoč, tako ustrašila tega ropota in poloma, da je skočila kot lahko-noga srna iz bolniške postelje, misleča, da se hiša pogreza. Ko pride iz hiše. vidi. da je hiša nepoško dovana: odpre kravji hlev in. o groza' Velika stvar zija v njo — mislila je, da je sam ljuti vrae s svojim mladim vragom zlezel v njen hlev! Zdij
začne klicati prestrašena žena sosede, ki priletijo od krepke malce, eden s koso, drugi s sekiro, tretji išče puško, ženske kričijo, otroci bežijo trate v svoj brlog, da bi se rešili pred strahom. Prvi junak, ki stopi v hlev, je bil posestnik, in izpozna svojo kobilo, vso tresočo se od vratolomnega padca, zraven kobile se trese žrebe in nad njima zija polomljen pod, od koder sta priletela vsa zdrava in nepoškodovana v kravjo družbo brez zrakoplova.
Si'na povodenj v Ameriki. Srednji in južni del države Te.vas je bil zadnji dan m. meseca ves pod vodo. Take povodnji ne pomni nihče ondotnih naseljencev. San Marcos reka je stopila pri mestu San Marcos s struge in je napravila ogromno škodo. Kavno tako naglo narašča tudi Brazos reka. V Plum Creek je utonilo več ljudi. Ta hudournik je po ne-kodi nad eno miljo širok. Pri San Marcos je bila voda tri čevlje višje, kakor pa ob zadnji veliki po-vodnji pred šestimi leti. Iz Camerona se poroča, da je na tisoče akrov najlepšega bombaževega in žitnega polja pod vodo in da je škoda tam okrog ogromna. Ponekod je voda odnesla dele železn. proge in ves promet je ustavljen. V Tesarkana, ob meji Arkansasa, se je utrgal oblak in mesto je vse pod vodo. Škode še ni mogoče preceniti. Prebivalstvo se boji, da bo voda še narastla, in zato vse beži na griče.
Grozna železniška nesreča. Huda železniška nezgoda se je prigodda v Muskingum dolini v državi Ohio. Severno vozeči vlak Ohio Little Kanavvaha družbe, je prevozil ravno skoro čez leseni mest, ko se je hipoma zadnji voz od vlaka odtrgal ter s tira skočil in se v globočino 40 čevljev s popotniki vred prekucnil. Voz obrnil se je dvakrat v zraku predno je zadel s hudim padcem v globino, kjer se je popolnoma razbil. V vozu bilo je 30 potnikov. Dva potnika bila sta na mestu vbita, vsi drugi več ali manj pobiti. V kratkem dospelo je tja več zdravnikov, ki no pričeli takoj z rešilnim poslovanjem.
Boj s aneženimi kepami v — avgustu! Ko je pred nekaj dnevi iz Upsale na Švedskem došel vlak do postaje Barby. zagledali so potniki s čudom na postaji cele kupe snega. V par minutah so bili vsi železniški vozovi prazni in potniki so se začeli prav pridno obmetavati s sneženimi kepami. Vlak je moral dalje postati, nego navadno, in je šel naprej šele potem, ko so se potniki do sitega nakepali.
1000 oseb utonilo. Strašna povodenj je bila te dni v kitajskem mestu Kvvangstl. 1000 oseb je utonilo. V Honkongu se je pcdrlo več hiš in 20 oseb našlo
smrt pod razvalinami.
Kam ae bo zlato zgubilo. Amerikanski zobo-zdravniki, ki plombirajo slabe zobe, potrebujejo na leto 800 klg zlata v vrednosti 2'/. milijona irankov.
Ako bo tako naprej šlo, je preračunal neki zobozdravnik in s tatistik, da bo za 300 let na amerikanskih pokopališčih shranjena lepa svota denar,a in sicer 750 milijonov frankov, ali ravno toliko, kolikor ga je sedaj v združenih amerikanskih državah v prometu.
Žepni pisalni stroj. Kakor poroča neki angleški tehnični list, izumil je nekdo v Ameriki tako majhen pisalni stroj, da se ga lahko v žepu nosi okoli. Iznaj ■ ditelj tega stroja je Evgen Mac C!ean Long, sin iz zgodovine znanega generala Longa. Ustanovila se je že delniška družba s skoraj pol milijona kron ustanovnega kapitala za izdelovanje teh strojev. Aparat sestoji iz neke škatlje iz kavčuka in iz stroja iz alu minija. Zatrjuje se, da se more že v dveh urah naučiti raba stroja ter da se s sedemdnevno vajo zadobi popolno izurjenost.
Novodobni Metuzalem. V ruskem selu Marevka živi starec, ki je 6tar 127 let. Njegova mati je doživela 120 let in je do smrti opravljal) poljska dela.
Zanimiva obravnava pred novomeškimi porotniki. Dne 5 in 6. septembra pride pred novomeške porotnike 24!etni posestnik Franc Frančič iz Rateža, ker ga dolže, da je svojo lBetno ženo, s katero je živel v prepiru, zavratno umoril.
Nekega jesenskega dne 1. 1900 je prišel Krančič v urad okrajnega glavarstva v Novem McBtu ter je vprašal, kje se naznanjajo simomori. Dotični uradnik mu je dejal, naj gre k okrajnemu sodišču, a je takoj za njim poslal orožnike, ki so ga aretirali še isto uro. Frančičeva žena je bila po noči, ko je spala z eno leto starim otrokom, ustreljena. Mrtva žena je leiiOa z na prsih prekrižanimi rokami, kakor bi spala. Poleg postelje je ležal na tleh revolver. Sodna komiBija je konstatirala, da kroglja ki se je nahajala v glavi mrtve žene, ni iz dotičnega revolverja, ampak iz neke druge puške. Frančič je sicer dejal, da nima nobenega orožja, a komisija je v Frančičevi postelji dobila dve lovski puški. Frančiču se je posrečilo uiti iz preiskovalnega zapora in jc pobegnil v Severno Ameriko. Ker pa je ondi sleparil s čeki, so ga on-dotne oblasti aretirale in izročile Avstriji.
V jeseni preteklega leta so Frančiča zopet pripeljali nazaj v zapore novomeškega sodišča. Pri ob ravnavi bodo razven sodnih zdravnikov iz Novega Mesta tudi navzoči: dva sod. zdravnika nadsodišča v Gradcu, dva strokovnjaka v orožju, dva veščaka v pisavi. Na oknu Frančičeve hiše so namreč dobili listek, na katerem je bila s svinčnikom podpisana žena Frančičeva in na katerem je bilo zapisano, da si je sama vzela življenje. Sodišče sumi, da je Frančič sam napisal ta listek, ker je bil tudi svinčnik, ki je ležal, poleg, zašpičen na način, kakor navadno ne fipičijo svičnikov kmečke žene.
Smreka in bršlin.
Sredi gozda je rastel brSiia N egovo deblo je je bilo slabotno in njegove korenine niso rastle globoko. Lim dalje je rastel, tem s'ahotneiši je prihajal ; vsaka sapica va |e nagibala in vsak vetrič ga je podrl na Ua. Čutil je. da bodo kmaiu seitrti dnevi njegovega i vljenja, ako kmalu ne najde trdne opore.
Zato je večkrat poprosil kako božjo stvar. na| bi st- ga usmilila in mu pomagala. Poprosil je jelena, ki se je pndrevil p.t k studencu tam blizu : PoAa-kaj, l|ubi jelenček, počakaj malo. ostani tukaj, dai, da tw te oklenem in počivam ob tebi. Glej, tukaj inia£ »sega obilo, vse polno sočne trave, vedno bist r studenček. hlad.io senoo. lepo d jlin c >. Potrpi vsaj nekoliko časa in bodi mi v pom č,"
J.>lena je ganila u proinja in brilin se mu je zasmilil, toda m mu mogel ustreči, ampak prijazno mu je odvrnil: »Oj t. ljub. br&llntek. kako si preprost ! Jaz skokonogi jelen, ki mi ie tuljenje v ved ne m gibanju, ki mi ie naiveOja slast drviti se kot vihra po gorah in dolinah — ne, jat ne morem tukaj obsUli — daai bi ti iz srca rad pomagal — to bi bila mota smrt. —In odv.hral je kdovekam.
Pri in se je pa utalosUl. toda ni ie iigubil vsega upama. da najde rešitelja.
Prosil je razno drevje naokoli, naj bi se ga usmililo. A malokatero mu je dovolilo, da se je nekoliko spočil ob njegovem deblu. Nazadnje se jim je pa zdel slabotni in bolehni brSlin ie nadležen m začela »o ga cniganiati.
In pogodilo se je, da mu ni nikdo hctel več dati ravetiMa. In us oslabel je padel na zemijo in bridko ra htel in gcrfce solze so mu celo noč močile slabotno telo m svetlo jutro ga je na&lo oroeenega s inhisii
Pa ravno to mu je bilo v rešitev.
Ko se je ob scln^nem vzhodu vzbudila smreka, ki je rastla nekoliko v stran, m zapazila, kako je hcttin taJoval. »e ji je v srve tafmil.I, in polna sc4ut» ga je sama kar neproiena povabi'a. naj se je okWne in pc&ra n raste o ujetem vitkem debiu d.kkr h .V.
Br&kn je bd tako prevzet te dobrote in oszn:-Ijeoosto. da skoro ni mogel verjeti, ko je čul smre-kme besed«: sate? se ji ni upal približat-, dokler ms tu ie enkrat pnjaino pekimala in ga povabila.
Teda pa je pal prede-o m se je oklenil in gorko poljubil njeoo deivlo: in oprijel se g« je in se dvigal kriku — m d:*eei ie n>eoe veje — in dvigal se je T»»«e in riij* m pr«W je do rrfca in poljubil je v gl boki hvaleinoefc svoji refctelin čelo
la osaaiijeoosc e našla iopet enkrat srojo ii-gubljeoo Mer bvaiein« . ..
Kmalu u te« «o prAe hladne eseoske noči. Ostem sapa in mrtla slana sta vsemu drevju p: parili hrt*, »Mo je odpadati, drevje je štelo golo. oropano po pada
Le smreka je le raieneia. xekn«l je bHiic. ki ae je poln hvaiejtnr*to oklepal njenega debla, tema dwu je ie ceio i tna proanasii. sakaj v veviao mamenje te velike a«ni.er.oab m hraleinosti >e odkrfil Bsf. da zu» rad t nrfesa skopaj m v Tedo«n selen u.
Za smeh in kratek čas.
Domača zastopnost _Ti .lože ne veš, kako se pri Kopnvčevih lepo zastopljo! On celi Jan molji ona pa na to mi ne reie !~
Besedni uganki. I.
1	11	S			svetopisemska oseba
o	Q	6	11	10	kr>tno ime
3	12	9	12		obrtnik
4	11	1	9	12	a mer. denar
5	11	4	9	12	obrtnik
6	9	12	11	1	krstno ime
7	4	12	/	2	9 mesto na Kranjskem
8	9	1	9	12	duhovniška obleka
9	1	8	9	12	je v vsaki cerkvi
,10	12	3	5		ostri rezila
'l 1	12	9	S	9	12 poljedelec
12	11	6	9		del telesa
Kaj se bore v prvi vrsti od zgoraj navzdol II.
Z M nastane, če dežuje, s T veliko nam škoduje, s K neznatno je poslopje. Moker je, kdor v 8 se koplje.
Rebus:
kto Bravse
ooooooo iwwxvi
L Jud skit nqoj
Rešitev ugank v zadnji številki.
Križ: Hrvatje so naši bratje
L n a č b a. Oroi — knof.
Besedna uganka: Kaia — maša — paša — rasa
Kubična računica » kupovanje in r
— dajo posebno važen pvaicček ra tnrovce z lesom, je ravnokar iršla in sc dobiva pn Antonu Turk u v Ljubljani na Dunajski cesti š:ev. 5. — Cena 1 K. po pošti 10 v več proti predphfi. ^r«^/.* n -
Prihodnja Jtevilka .DOMOLJVBA"
ixide dne 1 s. septembra t. L ................