O vlogi in položaju podružničnih šol
Na osnovi sklepa seje predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje 28. junija 1989 je bil organiziran razgovor v podružnični šoli na Jančah o vlogi in položaju podružničnih šol. Na razgovor so bili vabljeni upravitelji podružničnih šol, ravnatelji osnov-nih šol in predstavniki Zavoda za šolstvo SR Slovenije-OE Ljubljana, skupščine občine, izvršnega sveta, komiteja za dnižbene dejavnosti in občinskih družbenopolitičnih organizacij Ljubljana Moste-Polje, sveta ali skupščine krajevne skupnosti ter krajevnih konferenc SZDL. Razgovora se je udeležilo 18 vabljenih predstavnikov, ki so v razpravi oblikovali naslednje
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA:
1.
Vlogo podružničnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje je treba opredeliti z več strani. Njena vloga v vzgojnoizobraževalnem procesu je gotovo zelo pomembna, še po-membnejši pa je njen položaj v kraju, kjer je locirana. In nena-zadnje so podružnične šole naš civilizacijski dolg tem krajem in temelj za njihov nadaljnji razvoj.
2.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je pedagog v podmžnični šoli bolj obremenjen; poučuje hkrati v istem prostoru učence različnih starostnih stopenj, kar od njega zahteva posebne priprave. Po-družnične šole so locirane na obrobnih krajih mesta, veliko otrok izhaja iz socialno šibkejših družin in pri vzgojnoizobraževal-nem delu se močno pozna tudi vpliv okolja. Delo učitelja v po-družnični šoli je tudi zahtevno. V prvi vrsti mora biti dober peda-gog, ki zna učence pritegniti k po-uku, jim svetovati in pomagati, v njegovo področje dela pa sodi še prosvetljevanje ljudi v kraju. To njegovo delo se večinoma nada-ljuje kot mentorstvo v interesnih in sploh družbenopolitičnih aktiv-nostih z doraščajočo mladino, ka-kor tudi s krajani. 3.
Poseben problem predstavlja usposobljenost pedagogov na po-družničnih šolah. Prisotni so ugo-tovili, da bi bilo treba v prvi vrsti zainteresirati same pedagoge za permanentno izobraževanje, kajti tako kompleksnih znanj, kot jih učitelj na podružnični šoli potre-buje, mu ne more zagotoviti no-bena pedagoška akademija.
Zagotavljanje flnančnih sred-stev za permanentno izobraževa-nje zahteva dodatno angažiranje matičnih šol in več pomoči sveto-valnih služb, menili pa so, da ma-tične šole vendarle namenjajo do-ločena sredstva za tovrstno izobra-ževanje.
4.
Iz analize osnovne šole Toneta Trtnika-Tomaža o podružničnih šolah se da razbrati, da je eden od pomembnih dejavnikov, ki vpli-vajo na slabši učni uspeh učencev
podružničnih šol, nezadostna pri-pravljenost staršev za pomoč otroku pri učenju, oziroma pre-majhna usposobljenost. Pojavlja se tudi problem socializacije teh otrok pri vključevanju v večje sku-pine ob prehodu v matično šolo, pa tudi večji osip učencev podruž-ničnih šol pri nadaljnjem šolanju.
5.
Ob ugotovitvi, da je osip učen-cev iz podružničnih šol ob vključi-tvi v matično šolo velik, so prisotni predlagali, da bi bilo treba v razre-ševanje tega perečega problema veliko bolj kot doslej vključevati stroko - pedagoga, psihologa in socialnega delavca. Bistveni ele-ment je lahko tudi prosvetljenost staršev, da bi oni nudili otroku večjo pomoč in končno, nujno bi bilo tem učencem privzgojiti večjo samostojnost, saj so pri svojem delu na podružnični šoli preveč vodeni.
6.
Ob vsesplošnih prizadevanjih za izboljšanje dela podružničnih šol in za doseganje boljših rezulta-tov je eden od pomembnih dejav-nikov prosvetljevanje okolja in spoznanje, da je tudi v odročnih krajih nujno zagotoviti organizi-rano predšolsko varstvo, da bo otrok tako imel večjo možnost za privzgojo delovnih navad, sociali-zacijo, da se bo kasneje z veliko manjšimi težavami vključil tako v podružnično kot matično šolo oziroma v kasnejši vzgojnoizobra-ževalni proces.
7.
Zaključne ugotovitve so bile, da vloge in položaja podrtižničnih šol v naši občini kljub velikim stro-škom, pomanjkljivostim pri vzgojnoizobiaževalnem procesu in težavam, s katerimi se pri svo-jem delu srečujejo pedagogi teh šol, učitelji matičnih šol in nena-zadnje celotna družbenopolitična skupnost, ne gre okvalificirati kot nekaj odvečnega. Nasprotno, nadvse pomembno je, da te šole ostanejo in v kraju samem oprav-ljajo vlogo izobraževalnega dejav-nika, prosvetljitelja in nosilca kul-turnega dogajanja ter tako omogo-čijo vračanje mladih v domači kraj.
Sprejet je bil tudi dogovor, da je tako obliko razgovorov treba orga-nizirati vsako leto.