Poštnina plačana v gotovini
tov. 273.
V Ljubljani, petek 2. decembra 1938.
Leto lil
Slovenci so navdušeno praznovali dvajsetletnico Jugoslavije
Veličastna proslava državnega praznika v Ljubljani
Ljubljana, 2. dec.
Jubilejni 1. 'december ob 20-letnici Jugoslavije Je zlasti Slovenija praznovala izredno slovesno in s sodelovanjem vsega prebivalstva, ki je lahko dalo duška svojemu rodoljublju in državljanski zavesti v nasprotju s tistimi nedavnimi časi, ko je bila večina slovenskega ljudstva še uradno odrivana od podobnih manifestacij. Po vsoh krajih Slovenije so bile skupne proslave, ki so se jih udeležili zastopniki oblasti, javnih in zasebnih ustanov, društev itd. Katoliška prosvetna društva in Fantovski odseki so po vsej Sloveniji priredili ie posebne proslave za svoje članstvo.
Prvenstvo je pri včerajšnjih slovesnostih — kakor pri vseh podobnih prilikah — odnesla seveda Ljubljana kot uradno in narodno središče Slovenije.
V ljubljanski stolnici je bila ob 10 dopoldne Slovesna služba božja, katero je daroval knezoškof dr. Gregorij Rožman ob asistenci višje duhovščine. Pred cerkvijo je stal častna četa vojske z godbo, ki je izkazala čast najvišjim vojaškim in civilnim odličnikom. .Cerkvene slovesnosti so se udeležili vsi najvišji zastopniki oblasti, med njimi: ban dr. Marko Natlačen s pomočnikom dr. Majcnom, divi-zionar general Lukič z višjimi častniki, rektor vseučilišča dr. Kušej z dekani, predsednik Akademije dr. Ušeničnik s člani, predsednik apelacije dr. Golja, finančni, železniški in poštni direktorji, župan dr. Adlešič s podžupanom, zastopniki drugih oblasti in vseh važnejših gospodarskih in kulturnih ustanov ter ljubljanski konzularni zbor. Opoldne je bil na banovini uradni sprejem, kjer je ban dr. Natlačen sprejemal čestitke vseh vidnih predstavnikov našega javnega življenja.
Primerne cerkvene slovesnosti so bile tudi v pravoslavni in protestautovski cerkvi. Razna društva po Ljubljani so priredila med dnevom in zvečer proslave za svoje članstvo.
Krona vseh svečanosti pa je bil veličastni obhod po Ljubljani ob 6 zvečer, katerega so se udeležila vsa društva, med njimi prvič po treh letih tudi Sokoli. Sprevod se je zbral na Vodnikovem trgu. Na čelu sprevoda je korakala godba dravske divizije, za njo častna četa vojske, za njimi oddelek rezervnih častnikov v civilu, nato sokolska godba, zastopstvo te organizacije v krojili s prapori, nato pa moško in žensko članstvo v civilu. Za temi so šli gasilci, nato župan dr. Adlešič z občinskimi svetniki in uslužbenci. Nato je prišla železničarska godba, za njo pa trije slovenski fantje v krojih z državno zastavo, nato prapor ZFO, za rijim pa ogromna množica članov v štiristopih s plamenicami. Fantovska vojska je tvorila jedro sprevoda in razgibala ljubljanske ulice z gromovitim vzklikanjem Jugoslaviji, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in svobodi. Za fantovskimi in dekliškimi odseki so prišli zastopniki Zveze kmečkih fantov in deklet s kosami vrh svojih praporov. Nato zastopniki pevskih društev in drugih organizacij, nazadnje pa dva oddelka skavtov. Sprevod je šel z Vodnikovega trga mimo magistrata čez Frančiškanski most, nato po Miklošičevi cesti, po Tavčerjevi ulici, po Tyrševi cesti, po Šelenburgovi ulici čez Kongresni trg nazaj pred magistrat.
Ljubljana, ki je podnevi tonila v morju zastav, si je zvečer nadela še posebno slovesno lice. Vse hiše so imele na oknih luči, pročelja večjih poslopij so bila okrašena z venci žarnic, najlepše je bil seveda okrašen magistrat. Ogromna množica ljudstva se je gnetla ob vseh cestah, koder je šel sprevod. Občinstvo je burno pozdravljalo in manifestiralo za državni praznik. Pribiti je treba, da je to bila prva proslava, pri kateri niso pristaši znanega tabora skušali slovesnosti motiti z demonstrativnimi poskusi.
Ko se je sprevod vrnil pred magistrat, je stopil na balkon dr. Adlešič, ki ga je množica pozdravila z večminutnini vzklikanjem. Zupan gosp. dr. Adlešič, ki je imel pomemben govor na slovesni seji občinskega sveta, je spregovoril množicam:
Dragi meščani 1
Obhajamo 20 letnico dneva, ki je najsvetlejši v vsej tisočletni zgodovini našega naroda in tudi najpomembnejši dan v življenju glavnega mesta
Slovencev.	.
Pred 20 leti na nocojšnji večer je prestolonaslednik kraljevine Srbije, vrhovni poveljnik svoje junaške vojske, regent Aleksander iz rodu Karadjordjevicev sprejel iz rok odposlancev Narodnega veča adreso, da se 29. oktobra proglašena država Slovencev, Hrvatov in Srbov zdruzuje s Srbijo in Crno goro v enotno državo Srbov Hrvatov i nSlovencev pod vlado kralja Petra I., oziroma regenta Aleksandra kot njegovega namestnika.	.	,
Regent Aleksander je v svojem odgovoru na
adreso izjavil, da
»v imenu Nj. Vel. kralja Petra I. proglaša zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«.	.	.
Tisti, s temi besedami posvečeni zgodovinski trenutek se je rodila nova država, da danes lahko slavimo 20 letnico krepke in od vsega sveta spoštovane kraljevine Jugoslavije.	.
Iz srca smo hvaležni Bogu, da nam je dal doživeti ta zgodoviriski dogodek.
Onim, ki so odkopali in obdelali prve kamne za temelje naše svobode, smo v Ljubljani posvetili Navje; onim pa, ki so za našo svobodo prelili kri in dali življenje, smo pa minuli teden pričeli Kidati dostojno 'grobnico na pokopališču sv. Križa.
Tako s spomini polnim Navjem, kakor s hvaležnosti polno grobnico smo resno pričeli obhajati proslavo 20 letnice Jugoslavije, ko smo najprej izkazali čast in zagotovili slavo tistim borcem za svobodo, ki je niso dočakali.
Zato vsem preporoditeljem slovenskega naroda in vsem njegovim vodnikom, ki so Slovencem kajali pot k zedinjepjjj z brati {iryati in Srbi ter
k svobodi, in vsem žrtvam 20. septembra^ 1908, Judenburga, Muraua, Radgone, Kotora, žrtvam vseh ječ in krvnikov ter vsem prostovoljcem in žrtvam vseh front in bojnih poljan od Soče do Korotana pa do Tihega oceana: Slava!
Vsem junakom, ki so nam priborili svobodo, in njihovima neumrlima voditeljema kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki je sam dal življenje za svojo kraljevino: Slava, slava, slava!
Od tisočletne sužnjosti plahi naš razum je vedno oporekal, kar nam je napovedovalo in oznanjevalo srce. Tisočletja so nas privadila verig in postali smo ponižni, da smo vse boječe pretehtavali okrog sebe in ob dognanjih razuma le prevečkrat obupavali. In vsakokrat nas je spet srce ohrabrilo in nas gnalo dalje, zakaj v tem srcu je vrela živa slovenska kri.
V krvi svetovne vojne očiščeni smo se zedinili in ogradili svojo domovino s kostmi junakov. Jugoslavija je krvavela iz stoterih ran in mnogi so upali na njen konec. Toda stoletja in stoletja pričakovana svoboda je kakor čudodelna živa voda napojila mlado državo s sokovi in 6ilami, da je naglo vstala in se razmahnila na vseh poljih.
Svoboda je tista čudežna moč, da smo napredovali v 20 letih več kakor prej v 100 letih.^
Slovenci smo bili zaničevan narod, ki ga nihče ni hotel poznati. Hlapčevali smo tujcu in ga krepili z davščinami krvi in duha. Naša slovenska beseda je bila zoprna oblastnikom in pregnana iz uradov. Šolali smo se v tujih šolah in s svojimi pridnimi rokami zbirali bogastvo tujim gospodarjem.
Takoj po osvobojenju je naša Narodna vlada uvedla slovenski uradni jezik v vse urade, svoboda nam je takoj dala vse slovenske šole in že prvo leto tudi slovensko vseučilišče, ter s tem v resnici slovensko znanost. Kakor največji kulturni narodi smo si letos ustvarili tudi najvišji kulturni zavod: Akademijo znanosti in umetnosti, da enakovredni tekmujemo z najstarejšimi kulturami na polju znanosti in umetnosti.
Pred 20 leti smo bili skromni pomočniki tujih trgovcev in odjemalci tujih tovarn. S pridnostjo
in podjetnostjo smo si v 20 letih zgradili v veliki meri svojo trgovino in svojo industrijo, da smo na svojih tleh gospodarili. Iz provincialne Ljubljane je v 20 letih zrasla tretja prestolnica države, naša občudovana Velika Ljubljana. Uredili in olepšali smo naš slovenski paradiž. Našo kri smo prelivali prej zato, da so nam naši gospodarji kovali tem težje okove. Danes pa naša hrabra vojska brani našo domovino in našo državo, po sinjem Jadranu pa plava vojna ladja in ponosno nosi ime glavnega mesta Slovenije »Ljubljanac.
Najbolj vidna znanilka naše kulture — naša knjiga — nam je pokazala nedavno na svoji razstavi, da je v 20 letih naše svobode izšlo za tretjino več slovenskih knjig, kot v vseh treh in pol stoletjih od Trubarja do osvobojenja. In če je od Vodnikovih »Lublanskih Novizc leta 1797. pa vse do 29. oktobra 1918 zagledalo beli dan samo 411 slovenskih časnikov in časopisov, smo od takrat do danes dobili poleg vseh starih listov še 726 novih slovenskih časnikov in časopisov! Te številke nam najbolj nazorno pričajo in dokazujejo, da je svoboda sile našega naroda podosetorila.
Razmah naših svobodnih sil je od dne do dne močnejši, da številke rastejo od leta do leta. Zagon napredka našega naroda in naše države je tako močan in zdrav, da ni več sile, ki bi ga zadržala. Na nas samih je pa, da našega poleta zadržati tudi nihče ne bo smel!
Jamstvo za napredek naše države imamo v naši mladini, ki jo vzgojimo tako, kakor nam veleva Ijubežen do rodne krvi in do domovine.
Miadina! Zavedaj se, da je v tvojih vrstah sam mladi naš kralj Peter II., ki se pripravlja, da prevzame v svoje roke krmilo naše države. Dom Karadjordjevicev je jamstvo za bodočnost Jugoslavije, zato naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in živel ves kraljevski dom. Živela kraljevina Jugoslavija!
Po govoru je g. župan položil venec pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja z vzklikom: Vsem, ki so jo pripravljali, vsem, ki so se borili in za njo dali življenje, vsem, ki so ustanovili in ohranili kraljevino Jugoslavijo!
Češkoslovaška ima novega predsednika in novo vlado
Predsednik nove osrednje vlade fe dr. Beran, predsednik nove slovaške avtonomne vlade dr. Tiso, ukrajinske pa msgr. Voloiin
Praga, 2. dec. Predsednik narodne skupščine Malypetr je predvčerajšnjim opoldne razglasil izid glasovanja za predsednika republike. Glasovalo je 312 senatorjev in poslancev. Dr. Emil Hacha je bil izvoljen za 'predsednika republike z 272 glasovi, a 39 poslancev in senatorjev se je glasovanja vzdržalo. Ker znaša število glasov, ki jih je dobil dr. Hacha več ko tri petine prisotnih glasovalcev, kolikor je potrebno za izvolitev predsednika republike, je Malypetr razglasil, da je doktor Hacha izvoljen za novega predsednika češkoslovaške republike. Razglasitev so prisotni pozdravili z dolgim in navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Seja je bila nato prekinjena. Ta čas je predsednik vlade general Sirovy odšel v palačo vrhovnega upravnega sodišča in sporočil dr. Hachi izid volitev.
Po izvolitvi novega predsednika republike se je ministrski svet sestal danes popoldne na izredno sejo ter po ustavnem izročilu sklenil odstopiti. Ministrski predsednik Sirovy se je zahvalil vsem svojim tovarišem za prisrčno sodelovanje. Poudaril je, jda se vlada umika z zavestjo, da je izpolnila svojo nalogo. V imenu ministrov mu je odgovoril minister Černy. Govorili so nato še predsednik slovaške avtonomne vlade dr. Tiso, zastop; nik predsednika karpatske vlade Reval in nekateri drugi. Po končani seji je Sirovy podal predsedniku republike ostavko.
Praga, 2. dec. m. Nova osrednja češkoslovaška vlada je bila sestavljena takole: predsednik vlade Rudolf Beran, podpredsednik vlade in minister za Slovaško Karel Sidor, zunanji minister Chvalkov-ski minister za narodno obrambo general Sirovy, finančni minister dr. Kalfuss, minister brez listnice Havelka.
Napredovanje častnikov v naši vojski
Belgrad, 2. dec. Na včerajšnji državni praznik objavlja »Službeni vojni list« tudi ukaz o napredovanju velikega števila častnikov. Tako so napredovali:	i
Za armadnega generala divizijski general Ivko Stanisavljevič in Milorad Petrovič; za divizijskega generala dosedanja brigadna generala: pehotni Svetomir Džukič in topniški Dragotin Radosavljevič; za brigadne generale dosedanji polkovniki: Slovenec Anton Lokar, Mihajlo Golubovič, Jovan Leko, Miroslav Jovanovič, Dragomir Mirkovič, Vojislav Radosavljevič, Bogoljub Ivkovič, Marko Božovič, Svetomir Savič, Gjorgje Dedi-nac ter Dima Nenadov.
Za podpolkovnika: intendantski major Albin Embacher in Anton Oljšak.
Za kapetana I. razreda: Franc Mladič, za kapetana II. razr. Valentin Koropec, za nižjega veterinarskega pomočnika Šimenc Miroslav, za nižjega vojaškega kapelnika III. razreda Florijan Leskovar.
Z istim ukazom je napredovalo še večje število častnikov, številni vojaki pa so bili deležni Judi amnestije, ki je bila izdana na ta dan.
V češkomoravski vladi so:
Predsednik in notranji minister Fischer, prosvetni minister Kapras, pravosodni minister Jaroslav Krejči, gradbeni minister Dominik Cipera, minister za narodno zdravje Klumtar, trgovinski minister Sadeč.
V slovaški vladi so:
Predsednik in notranji minister msgr. Tiso, pravosodni minister Miloš Vanko, prometni minister Durčanski, minister za industrijo Pavel Te-planski, prosvetni minister Matuš Čermak.
V karpatsko-ukrajinski vladi sta:
Predsednik vlade in prosvetni minister ter
minister za kmetijstvo msgr. Vološin, ostala ministrstva pa je prevzel Reval.
Praga, 2. dec. Jutri bo prispel v Berlin češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski s češkoslovaškim zastopstvom ter bo začel pogajanja z nemškimi voditelji glede jamstev za sedanje češkoslovaške meje.
Politični krogi naloge bodoče vlade označujejo takole: Sodelovanje z Nemčijo, gospodarski sporazum z Nemčijo, prometni sporazum i Nemčijo, sprememba državnega proračuna zaradi uvedbe Čim večjega varčevanja, izvedba velikih javnih del zaradi glede zaposlitve brezposelnih in zgraditve prepotrebnih cest, izvedba javnih del v sporazumu z nemškimi prometnimi potrebami, postavitev skrajno trdne vlade in oblasti, ki bodo imponirale na znotraj in zunaj.
Nemški zunanji minister bo v ponedeljek odpotoval v Pariz
Berlin, 2. decembra, o. Uradno poročajo, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop v ponedeljek zvečer odpotoval v Pariz, kamor ga je povabila francoska vlada. Ribbentrop bo ostal v Parizu krajši Sas in bo v imenu nemške vlade podpisal francosko-nemško izjavo o nenapadanju.
Predsednik angleške vlade pri knezu namestniku Pavlu
London, 2. decembra, o. V sredo popoldne ob 16.30 je knez-namestnik Pavle sprejel predsednika angleške vlade Chamberlaina v Buckinghamski palači. Knez-namestnik je imel z angleškim ministrskim predsednikom daljši razgovor, kakor je bilo to določeno po programu njegovega obiska v Londonu.
Angleška kopna vojska šteje zdaj 201.000 mož.
Število vojaštva je v novembru zraslo za 24.000, toliko prostovoljcev se je priglasilo.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se včeraj v Londonu udeležila slovesne službe božje ob proslavi državnega praznika. Služba božja je bila v londonski pravoslavni cerkvi.
Proslava v naši kraljevi rodbini
Belgrad, 2. dec. m. Na včerajšnji državni praznik je bila ob 11.45 v dvorski kapeli na Dedinju zahvalna služba božja, ki so se je udeležili tudi Nj. Vel. kralj Peter II., kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, dvorne dame, kraljev vzgojitelj ter člani civilne in vojaške hiše N j. Vel. kralja.
London, 2. dec. m. 01) 11. dopoldne je bila zahvalna služba božja v tukajšnji pravoslavni cerkvi. Udeležila sta se je tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ki sta se pripeljala do cerkve z avtomobilom iz Buckinghamske palače.
Ob vhodu v cerkev so ju sprejeli in pozdravili predsednik ruske cerkvene občine knez Galicin. minister dvora Antič, pribočnik Hristič, jugoslovanski poslanik v Londonu Kasidolac z vsem osebjem poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije v Londonu.
1. december v Belgradu
Belgrad, 2. dec. m. Včerajšnji jubilejni drž. praznik zedinjenja je tudi prestolnica proslavila nad vso slovesno. Dopoldne so bile po vseh cerkvah in molilnicah zahvalne službe božje. V sa-borni cerkvi so se zahvalne službe božje udeležili med številnimi drugimi tudi kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho in vojni minister general Nedič. V katoliški cerkvi je daroval zahvalno službo božjo prevzv. nadškof bel-grajski dr. Ujčič. Nj. Vel. kralja je zastopal konjeniški polkovnik in kraljev pribočnik T. Kokalj, vlado pa pravoslavni minister dr. Simonovič.
Po zahvalnih službah božjih po raznih cerkvah so priredila razna kulturna in narodno-obrambna društva slavnostne akademije, po mestu pa tudi veličasten sprevod. Popoldne je vojaštvo belgraj-ske garnizije priredilo po mestu baklado. Na čelu je korakala vojaška godba.
Belgrad, 2. dec. m. Po poročilih, ki so prispela iz ostalih krajev v državi, so povsod kar najslovesneje proslavili praznik zedinjenja. Nad vse slovesne proslave so bile tudi v zamejstvu.
Vesti 2. decembra
Romunski orožniki so predvčerajšnjim ustrelili
i voditelja razpuščene Železne garde Comelija Codre-! ana in njegovih sodelavcev, ki so bili zaprti z njim.
[ Uradno poročilo pravi, da so bili ustreljeni, ker 60 skušali pobegniti iz ječe. Tuje časopisje pa pravi, da so Codreana spravili s poti, ker je kazalo, da bo v ■ Romuniji Železna garda uprizorila prevrat in prevzela oblast.
Braziljska vlada je včeraj objavila ukaz o ustanovitvi jugoslovanskega poslaništva v Riu de Janeiru. Poslaništvo bo vodil naš poslanik v Argentiniji dr. Izidor Cankar.
Romunski kralj Karol bo najbrž v kratkem obiskal italijanskega vladarja.
Belgijska vlada je odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika pri barcelonski vladi ter je tudi ta pretrgala z njo diplomatske zveze.
Južnoafriški vojni minister Pirow bo danes sprejet pri belgijskem kralju in se bo z njim razgovarjal o kolonijalnem vprašanju.
Nacionalistično letalstvo je včeraj uničilo plinar-| no v Barceloni.
Levičarska stavka v Franciji predvčerajšnjim ni uspela in so njeni začetniki doživeli popoln polom. Daladierova vlada pa si je z odločilnimi ukrepi za varstvo notranjega miru pridobila velik ugled.
V stanovanju bivšega predsednika podkarpatske vlade Brodyja so našli 600.000 madžarskih pengov. Ta denar je Brody dobil za to, da bi z njim organiziral propagando za plebiscit v karpatski Ukrajini, ki naj bi po plebiscitu prišla pod Madžarsko.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je pred včerajšnjim imel na seji italijanske zbornice \ govor, v katerem je popisal septembrske dogodke in zlom Češkoslovaške. V svojem govoru je navedel več novih, doslej neznanih dejstev in vzro-kov, ki so do tega privedli. Dejal je, da imata zaslugo za ohranitev miru v septembru največ | Italija in Nemčija.
Francosko gospodarsko odposlanstvo je dopotovalo iz Sofije v Belgrad, kjer bo imelo z našimi uradnimi zastopniki važna gospodarsko posvetovanja.
Arabski poslanci v Siriji zahtevajo sklicanje vsearabskega kongresa, ki naj bi oklical sveto vojno mohamedanskega sveta proti Angliji.
V srednji Palestini je prišlo včeraj spet do hudih bojev med arabskimi vstaši in med angleškimi oddelki. Na arabski strani so se bojevale celo ženske. Arabci so Angležem pripravili zasedo, v kateri je bilo 35 angleških vojakov mrtvih, 24 hudo ranjenih. Arabci so sestrelili tri angleška
| letala, zaplenili tri strojnice, veliko živeža in tri radio oddajne postaje.
Začasna severno-kitajska vlada, ki so jo postavili Jaj>onci, je prepovedala izvoz surovega bombaža. Pravico do izvažanja bodo imele samo japonske družbe in banke in bodo smeli tuji izvozniki pošiljati blago samo po njihovem posredovanju. Podobne ukrepe za druge vrste blaga je izdala vlada v Pekingu že prej.
Predsednik litvanske vlade Mironas je včeraj na seji zbornice zavračal vesti, da bi mislila Nemčija zasesti mesto Memel, ki so ga Litvanci priključili svoji državi leta 1923. Dejal je, da je razmerje med Litvo in med Nemčijo dobro ter prijateljsko.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Maribor, 1. decembra.
Na veličasten m dostojanstven način je proslavil Maril>or 20 letnico zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo. Za Maribor je bila letošnja proslava državnega, praznika zedinjenja tem pomembnejša, saj je mesto z vsem svojim zaledjem slavilo obenem tudi 20 letnico svoje osvoboditve, ko so slovenske čete razorožile narodne nasprotnike ter so postali Slovenci gospodarji tega lepega mesta. Uvod v proslavo je bila snoči
Akademifa slovenskih
katoliških organizacij
ki je bila v Narodnem gledališču ter je krasno uspela. Gledališče je komaj sprejelo vse te množice, ki so prišle ne samo iz Maribora, temveč celo iz daljne okolice. Vsi prostori so bili razprodani že nekaj dni pred prireditvijo. Lepo sliko je nudil pogled na napolnjeno gledališčo in odlično občinstvo, ki je zasedlo vse prostore. Med drugimi odličnimi gosti so prisostvovali akademiji lavantinski vladika dr. Tomažič s člani stolnega kapitlja in številno duhovščino, mestni poveljnik general Stanojlovič z močnim zastopstvom častniškega zbora, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, župan dr. Juvan z občinskimi svetniki, okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz ter predstojniki in višji uradniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih ustanov. Spored akademije je bil izredno pestro izbran ter je bilo izvajanje vseh točk na višku. Središče celotnega sporeda je bil govor predsednika Prosvetne zveze dr. Josipa Hohnjeca, višek pa sta bila vsekakor nastop telovadne vrste Fantovskih odsekov, v kateri so nastopili tudi trije člani iz vzorne vrste ZFO, ter pevski nastop društva »Maribor«, ki je pod taktirko pevovodje Gašpariča izvajalo ob spremlje-vanju vojaške godbo ter s sodelovanjem operne pevke Igličeve in koncertnega tenorista Živka Parmovo skladbo »Povodni može.
Maribor v slavnostnem oblačilu
Za današnjo proslavo so je mesto okrasilo ter je nudilo čudovito sliko. Vsa poslopja so bila odeta v zastave. Mogočen gozd zastav je plapolal na Glavnem trgu, kjer je mestna občina okrasila vse kandelabre z velikimi prapori v državnih barvah. Tudi vsi mariborski trgovci so okrasili svoje izložbe s slikami mladega vladarja, cvetjem in narodnimi barvami. Prelestno sliko je nudilo mesto nocoj zvečer, ko so zažarele občinske in zasebne stavbe v svečani razsvetljavi. Najlepšo je bil razsvetljen mestni magistrat, na katerem je žarel ogromen državni grb s krono, na vsaki strani pa letnice 1018—1938 iz električnih žarnic. Lepo je bil razsvetljen z reflektorji tudi mariborski grad, dalje Marijin fcip na Glavnem trgu.
'v
Mogočna maitifestacija Mariborčanov
je bila danes opoldne na Glavnem trgu, kjer sc je zbralo na poziv mestnega župana okrog 15.000 ljudi. Manifestacije so se udeležile vse mariborske organizacije, vse šole, vsi uradi s svojim uradni-štvom. Ob 11 so se začele te množice zbirati na svojih zbirališčih v raznih krajih mesta ter so potem prikorakale v strnjenih sprevodih na Glavni trg, kjer so se zvrstile na določenih prostorih. Ob pol 12 se je začeln manifestacija na Glavnem trgti,' ko je prikorakala četa 45. pešpolka s pol-
Iz vlaka ga je vrgel
.Maribor, 30. novembra.
Dne 17. septembra je bila sobota. S popoldanskim ptujskim vlakom se je odpeljalo iz Maribora večje število stavbinskih delavcev, ki so čez teden zaposleni v Mariboru. Med delavci sta bila tudi 26 letni Franc BanfiS iz Vinice ter Franc Hrnčič iz varaždinske okolice. Hrnčič je bil vinjen ter je sitnaril v prenapolnjenem vagonu, ker ni dobil sedeža. Sporekel se je z drugimi delavci ter je kmalu nastal pretep, v katerem je Hrnčič dobil nekaj bunk. Zaradi tega je hotel oditi v drug vagon, pn je stopil na hodnik k vagonskim vratom, spustil okno ter na zunanji strani odprl kljuko na vratih. Tik vrat pa je stal tudi Banfič. Ko je Hrnčič odpiral kljuko, ga je Banfič sunil z vso močjo naprej. Vrata so se odprla in Hrnčič je padel iz drvečega vlaka. Banfič je vrata zaprl in vsa družba so jo mirno peljala naprej. Hrnčič je priletel n atračnice ter se je pri padcu ubil. Mrtvega je nato povozil Še ljubljanski vlak. Dogodek je bil nekaj časa precej zagoneten, dokler ni preiskava ugotovila krivca. Banfič je prišel danes pred sodišče, vendar pa dejanje taji; pravi, da je Hrnčič padel sam iz vagona. To pa zanikajo razne priče, ki jih je sodišče zaslišalo. Te priče so položaj opazovale ter so razločno videle potek dogodka. Razprava ob času poročila še traja.
kovno zastavo. Zbrane množice so prihod vojaštva pozdravile s silnim navdušenjem. Na trobentačev znak »mirno« je nastala tišina, ki jo Je prekinila mogočna pesem združenih mariborskih pevskih zborov »Slovenec, Srb, Hrvat«. Vojaška godba je nato zaigrala slavnostno fanfaro, nakar so zapeli pevci himno »Hej Slovenci«. Krasen nagovor je imel nato župan dr. Juvan, ki je slavil našo vojsko, ki nam je prinesla svobodo ter nam sedaj varuje mir na naših mejah. Njegove besede so zopet izzvale viharno pozdravljanje vojski. Spominjal se je potem vseh pokojnih in živih naših osvoboditeljev, poudarjal, kako srečna jo sedaj naša država v teh kritičnih dnevih, da jo vladajo daljnovidni in modri državniki. Ob zaključku pa je nazdravil našemu mlademu kralju, knezu namestniku Pavlu in kraljevskemu domu. županove besede so izzvale vihar navdušenja, ki se je poleglo šele, ko je vojaška godba zaigrala državno himno. Potem je sledil odhod vojaške čete, ki jo je občinstvo zopet burno pozdravljalo, in razhod udeležencev manifestacije.
Dostojanstven potek te patriotične manifestacije so motili samo člani viteške organizacije, ki so smatrali za potrebno, da to veličastno prireditev izrabijo le za svoje organizacijske koristi. Množica pa je ta ponesrečen poskus profaniranja nacionalne prireditve z ledenim molkom obsodila.
Proslava zedinjenja v Celju
Celj® jc letos še prav posebno lepo proslavilo praznik zedinjenja. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila že v torek proslavo v veliki dvorani Ljudske posjilnice. Dvorana je bila polna občinstva, proslave 60 se udeležili tudi zastopniki oblasti.
2e v sredo zvečer so raz vseh hiš v mestu in okolici zaplapolale državne zastave. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo krasno razsvetljeno in okinčano ter je nudilo občinstvu radi svoje prenovitve še posebno lepa eliko.
Na praznik narodnega zedinjenja 1. decembra »o bile v vseh celjskih cerkvah slovesne službe božje, katerih so sc udeležili številni zastopniki vojaške, samoupravne in politične oblasti ter vse
šole. Po božjih službah 6c je zbrailo na prostoru pred mestnim poglavarstvom nad
7.000 ljudi,
da skupno in najveličastneje proslavo praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno, svobodno državo. Na balkonu mestnega poglavarstva so bili okrajni glavar g. dr. Ivan Zobec, župan g. Alojzij Mihelčič, poveljnik polka polkovnik g. Mihaj^ovič s častniškim zborom, predstojnik mestne policije g. Torner, zastopniki so,dišč in uradov ter drugih društev in korporacij. Godba iz Trpo-velj je zaigrala koračnico, nakar je spregovoril o pomenu praznika narodnega zedinjenja celjski župan g. Alojzij Mihelčič. V govoru se j« zlasti spominjal vseh onih, ki so padli za domovino, spomnil kralja Petra I., ki nas je osvobodil, spomnil viteškega kralja Aleksandra I., ki je padel za domovino, in jima zaklical večni »Slava«. Po Prešernovi ulici je zaoril mogočen trikratni »Slava«. Svoj govor je zaključil z »Živio Jugoslavija!«, kar je vse občinstvo trikrat mogočna ponovilo. Nato je železničarska godba zaigrala državno himno, proslavo pa jc zaključila koračnica tmoveljeke godbe.
Celjski obrtniki so imeli proslavo narodnega zedinjenja v dvorani Obrtnega doma. Udeležilo sc je je v*liko število obrtnikov. Po i>ozdravn predsednika g. Hohnieca je zapela »Oljka* državno himno, nakaT je krojaški mojster g. Tone Uršič v lepem govoru orisal delo obrtniitva v dvajsetih letih v naši novi svobodni državi. Svoj govor je zaključil s pozivom na abrtništvo, da še naprej z dosedanjo žilavostjo gradi lepšo bodočnost naši mladi državi in njenemu mlademu kralju Petru II. Proslava 6e je zaključila z narodno pesmijo in dokazala, kaka globoko je naš obrtnik vdan 6voji domovini in državi.
Pred koncertom celjskih pevskih društev CPD, Oljke in Celjski zvon ter Glasbene Matice in Godbenega društva, ki je bil ob 8 zvečer v mestnem gledališču, je bil po mestu vojaški sprevod, kateremu 6e je pridružilo občinstvo.
Koncerta v mestnem gledališču se je udeležilo velika število ljudi, ki 60 do zadnjega kotička napolnili dvorano. Celje je letošnji praznik narodnega zedinjenja ob dvajsetletnici naše svobodne države res najlepše in skupno proslavilo tako, da je bil praznik zedinjenja res praznik nas V6eh, ki smo v svobadni državi Jugo6javiji.
Prvonagrajenl film na letoinji bienali v Benetkah! Film, ki naj ga nlhie v Ljubljani ne zamudil Edlnitien umotvor froncosHe produhilje velika drema ponižanih, zagovornica moralo niti In srca
(Prison sans l>arreaux)
Premiera Kino Matica 21-24
0*nst ob tl, IS Ib 21 url - Kulturni film - Niinovejil Metro tidnlk
Jeca brez rešetk
Novinarski koncert
Ljubljana, 2. dec.
Tradicionalen je novinarski koncert na praznik zedinjenja. Za ta koncert je vladalo med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Organizacija je bila posrečena in vzorna. Vse je poteklo v najlepšem redu in miru. Lepega koncerta, ki jc nudil drugače velik in izreden užitek, so so udeležili vsi odličniki Ljubljane. O koncertnem delu svečanosti bomo objavili posebno poročilo. Odličniki organizacije so sprejemali rnzne goste. Bili so med drugimi navzoči: g. ban dr. Natlačen,
ejmočnik bana dr. Majcen, divizijski general g. _ ukio z brigadnitn generalom g. Dodičem, mestni župan dr. Adlešič, podžupan dr. Vavnihar in mnogi občinski svetovalci, rektor ljubljanske univerze dr. Kušej z univerzitetnimi profesorji, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Dolenc, upravnik Narodnega gledališča pesnik g. Zupančič. Polnoštevilno se je udeležil koncerta tudi ljubljanski konzularni zbor.
Koncert je v splošnem dobro uspel. Ze sam spored je bil odlično izbran. Koncert sam je trajal nad 2 uri, nato je sledila prosta zabava.
Karitativna zveza jc odprla svoio kuhtn.o
Maribor, 1. dec.
Ze nekaj let vrši Karitativna zveza v Mariboru veliko socialno delo s tem, da otvarja vsako zimo svojo pomožno kuhinjo, ki je nameščena v kletnih prostorih palače na Aleksandrovi cesti 6. V tej kuhinji daja vsak dan izdatno toplo kosilo revnim slojem za pičla dva dinarja. Sprejema pa kot plačilo tudi svojo bone, ki jih izdaja za dajanje miloščine revežem. Tudi letos prosi Karitativna zveza Mariborčane, da podprejo njeno plemenito akcijo ter kupujejo te bone, obenem pa naproša trgovce, industrijce in druge dobrotnike, naj jo podprejo z živili, kurivom, špecerijo in milodari v drugi obliki. Dajanje milodarov s kuponi Karitativne zveze je najboljši in najprimernejši način podpiranja revežev. Kosilo se bo letos delilo v kuhinji od 11 do 13 ter bo tudi letos veljalo dva dinarja.
Specialista za tatvine v trgovinah
Maribor, 30. decembra.
Dne 26^ oktobra sta prišla v trgovino Jakoba Laha na Glavnem trgu v Mariboru dva mlada, elegantna gospoda. Bila sta to 30-letni Ignac Razinger, brezposelni natakar z Jesenic, in 28-letni Jožef Tavzelj, brezposelni krojaški pomočnik iz Starega trga na Kranjskem. Rada bi kupila po-pelin za srajce. Pomočnik jima je nanosil celo kupo tega blaga, vendar sla bila kupOvalca zelo izbirčna ter eta hotela čisto posebno vrslo pope-lina. Zaradi tega ju je povabil pomočnik v skladišče zadaj za trgovino, kjer imajo še druge vrste tega blaga. Šla sta res za pomočnikom in ko je ta zopet gromadil balo za balo pred kupca, jc eden zelo spretno snel s police dve bali popelina ter ju spravil pod svoj plašč. Bil je to Razinger, medtem ko je Tavzelj nazadnje le izbral blago ter ga vzel nekaj metrov, za katere je plačal 70 din. Oba sta nato naglo zapustila lokal. Bistro oko pomočnika pa je opazilo neke sumljive kre'tnje. Cim sta tujca odšla, je že uvidel, da je bil okraden. Naglo je planil za njima. V bližini mosta je Razingerja dohitel ter ga zgrabil za rame, obenem pa je začel klicati policijskega stražnika, ki tam vedno stoji, na pomoč. Tavželj se je nato podal v
5??’ '?lel pa smo,°< ie ^kel naravnost v Zidovsko ulico, kjer ee nahajajo policijski zapori, lam ga je prestregel policijski stražnik. Tako sta se oba tatova znašla v zaporu in danes so ju privedli pred sodnike. Obtožena sta tatvine, pri kateri bi bila povzročena trgovcu Lahu okrog 1500 dinarjev škode. Dejanja ne moreta tajiti. Ob času našega poročila sodba še ni bilo izrečena.
Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Movenjje je naslov predavanju, ki ga bo imel eo-spod dr. Ivo Cesnik 2. decembra v beli dvorani liotela Union. S tem predavanjem se bo Prosvetna zveza spomnila tudi na praznik zedinjenja Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se tega predavanja udeleži v obilnem številu.
Uprava cestne železnice sporoča, da vozi tram-val “ai že do dolenjskega kolodvora, priho<fciji teden pa začne voziti do Rakovnika. Voznina na tej progi )e enaka vosnini na ostalih protfah.
»	*	k. .	•	r»)	iv. g . «V, ▲
v *	-	'
i rt.
N O* *> » A1
4 k.. »<T» 4JV.	.	CtK. Al	1	V	5	^ 1 7* S
^ -M k f* *	fs	Uk * .A r ^ 1
-	?	.~l:	-	v	51 v * •. ’ * * • * «A *■
I , ?	Jih	rm * —"V1	^	1	*	T(»	SC
r *■ *	.■>	w	•* % v
"*i	^	•«,	-	* ’ s*' ■ .,<** hi “ jr ?
> , - ^	^ * *' . * ,- *■
^	k'■ ««. '	. ' i* .	v,**«
•v/- i‘,	; v «• «• — w	n	a
‘	'	‘	.	1»	,* ■'**,. V |V |1
■*V	» V r
a v a
.. J*
V 'm
^	It	h,
«*A *> ’■. tik i* *	~«..v	hv	’	»v*'a *' j»‘'
«■ -* >	k 1	>	» «. J* • mr' K
' * ;i r I  --------------------
""tf T „	*	f	*	V"	-s’
[K	v	jr	_
ivrin .. .	#»•	A	fK	f,
K' H
Lepa socialna poteza ceSjsfite mestne občine
Celje, 2. decembra.
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da bo mestna občina plačevala vsakemu delavcu, uslužbenemu pri celjski mestni občini, mesečno družinsko doklado. Kako vesele so bile delavske družine, ki «o prvič dobile plačano družinsko doklado. Pri onih družinah, ki imajo več otrok in so dobile za vsakega doklade po 50 dinarjev, se jc to precej poznalo.
Včeiaj po veliki proslavi zedinjenja pred mestnim poglavarstvom je bila v mestni posvetovalaici seja socialnega odseka. Predsedoval ji je celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Na njej je bil soglasno sprejet predlog, da bodo dobili vsi delavci, ki so uslužbeni pri mestni občini, od socialne akcije za vsakega otroka vsak dan po 2 din. Ta lepa socialna poteza celjske mestne občine je izzvala med številninimi delavskimi družinami veliko veselje.
Jugoslovanski javnosti!
Praznovali smo 20 letnico naše svobodne Jugoslavije, 20 letnico, odkar smo izpod tisočletnega rob-stva postali svobodni državljani lastne narodne države, katero smo si pridobili 6 potoki krvi.
Ob lej priliki smo se spominjali vseh velikih mož, ki so ustvarjali Jugoslavijo, spominjali se tudi vseh onih, ki so v borbah za svobodo darovali svoje življenje. Pozabili pa smo na one junaške borce, ki so pred 20. leti branili in čuvali našo severno mejo. Ob izstopu iz vojaške službe jim ni bilo dano ustvariti si eksistence, a danes po 20 letih še trpijo zaradi tega.
Svetovna gospodarska kriza ni prizanesla naši državi. S tem jc bilo prizadetih zopet lepo število bivših borcev, da so ostali brez zaslužka in še danes zaman trkajo na vrata, proseč vsaj vsakdanjega kruha zase in za svoje družine.
Vse te ubožne tovariše ima v seznamu socialni odsek Legije koroških borcev, ki je v ta namen priredil svečano akademijo, da bi iz čistega dobička pomagal vsaj za prvo silo onim tovarišem, ki danes stradajo. Prireditev žal ni prinesla zaželjcnega uspeha.
Zeto priredi socialni odsek Legije nabiralno akcijo in sicer dne 3. in 4. decembra po ljubljanskih ulicah. Pozivamo vso javnost, da s prostovoljnimi prispevki omogoči Legiji, da vsaj ob 20 letnici obdari najpotrebnejše bivše borce.
Naj ne bo nikogar, ki bi se z majhnim darem ne odkupil! Storimo po svojih močeh, da bo vladalo tudi med brezposelnimi borci toplo božično veselje.
Maša zadušntea za dr. Trumbičcm
Danes zjutraj je bila v fraučiškanski cerkvi slovesna sv maša zadušnicn za pokoj duše pokojnega hrvaškega borca in solvorca Jugoslavije doktorja Anteja Trumbiča. Sv. maše so se korporativno udeležili Hrvatje, Jci žive v Ljubljani, dalje senator dr. Gregorin kot sodelavec pokojnika v Jugoslovanskem odboru med vojno, člani vodstva dr. Mačkovega gibanja z dr. Dragotinom Lončarjem na čelu in drugi. Sv. mašo je daroval župnik p. dr. Angelik Tominec.
Iz Legi e koroških borcev
Zagradec na Dolenjskem, 1. decembra
Bivši koroški borci, včlanjeni v krajevni organizaciji legije v Zagradcu, so priredili te dni dobro uspel članski sestanek, da tako proslave pomembno 20 letnico narodnega osvobojenja.
Sestanku je prisostvoval tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane tov. Ker vin, ki je številnim borcem razložil pomen 20 letnice ter jih seznanil e delom, ki ga vrši organizacija v korist svojega članstva.
Po njegovem poročilu je predsednik krajevne postojanke tov. Škerl orisal težkoče, v katerih živi članstvo naše lepe Dolenjske, ki je močno prizadeta po večletnih vremenskih neprilikah, ter pozval vse bor-oe, naj se strnejo v močni organizaciji, katera bo kot doslej tudi v bodoče posvetila vso painjo delu za na-
 j _____:___________________________'
Warren Dulff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
Tretji dan jih je začela prijemati skrb, da se je morda vsa stvar po prizadevanju družbe zataknila iu ustavila, pa bo treba spet potov in prošenj in moledovanja. Nekateri so se bali, da so morda rudarji pripravili zasedo uradniku, ki jim je nesel sodbo, ter ga ubili.
Med zlatokopi jo bilo mogoče vse. Zato bojazen kmetov ni bila neutemeljena.
To napeto čakanje in strah, da se je odposlancu kaj primerilo, ni bilo tako neopravičeno in neutemeljeno, kakor bi človek v prvem trenutku morda mislil. Nemir in ogorčenje med kmeti sta rasla. Ljudje so nepotrpežljivo čakali na svojo pravico — navsezadnje, kdo bi jim to mogel zameriti?
MacKenzie, on!, ki mu je voda vzela ženo in hišo in vse, je hodil od človeka do človeka ter jih ščuval proti zlatokopom. Danes je bil ves spremenjen. Zmagovit žar mu je gorel v očeh: njegov dan, dan maščevanja nad onimi vragi je prišel. Danes jih bo zadela kazen, katero so zaslužili!
Mac Kenzie je bil prepričan, da se rudniška družba ne bo hotela pokoriti razsodbi in bo hotela svoje naprave in svoje zlato braniti s silo proti njim in proti zakonu. Zato je prigovarjal tovarišem:
'Vzemite čim več nabojev. Preglejte puške
>Kaj skrbiš ti za to? čemu vse te besede?« so ugovarjali kmetje.
J-Saj vemo, kako se strelja, ne da bi nas ti učil. Toda zakaj naj bi jemali s sabo toliko, kakor praviš ti?«
\ MacKenzie je odgovarjal mirne duše in inalobrižno:
>Da boste branili glave f«
Zdaj je prišel med nje Ferris, ki je bil oborožen samo s svojim navadnim mirom in prepričanostjo. Ferris je bil človek, ki ni vedel, kaj sta naglica in nepremišljenost.
Stopil je v sredo pred zbrane tovariše in vprašal:
>Žakaj ste me klicali?':
MacKenzie je bil edini, ki ga Ferri-sov dostojanstveni mir ni razorožil. Odgovoril ntu je:
»Sodnikov namestnik bi bil moral že kdaj prilil«
Oglasil se je nekdo od zadnj:
»Morda ga pa sploh ne bo!«
Nekdo drugi je na glas posumil: iMorda se je bal, da bi onim tam gori izročil sodbo...«
Bojeviti MacKenzie je predlagal, ne da bi se dosti oziral na Ferrisa:
:-Kaj bi čakali in govoričili! Pojdimo gor, pa mir besedi!«
Feris bi ga bil ostro prijel. Toda razumel je, da se Mac Kenzieju pač najbolj mudi in da je razumljivo, če prav on
težko čaka, kdaj bodo rudarji izginili iz doline Sacramenta. Zato je dejal samo: »Dejali smo, da bomo čakali. In čakali bomo! Mar ne?«
Pogledal je kmete, ki so mu začeli prikimavati. Njegov ugled je hil še prav tako velik kakor prej in njegova beseda je veljala prav toliko kakor pred zmaeo nad zlatokopi.
de preden je kdo kaj dejal, se je pozornost zbranih možakov obrnila drugam. Zagledali so sodnikovega namestnika, ki je drvel s konjem proti njim. Razjahal je, si ohrisal pot z obraza in dal Fcrrisu sodbo, rekoč:
»Jaz se ne bi rad več mešal v vso to reč. To ni lahko! Družba se sploh ne meni za postavo in za sodnijo! Videl sem od daleč, da 60 rudarji tam gori pripravljeni na vse. Streljali bodo!«
MacKenzie mu je zasmehljivo zaklical:
»Bojite sel Še vi, ki vam nihče ne sme niči«
Sodnikov namestnik je odgovoril: »Ne vem, čemu naj bi ubili ravno mene. Zaradi tega jim nisem hotel sam nesti sodbe. Storite to vi. Več vas je in oboroženi ste!«
Zajezdil je spet konja, jim zamahnil z roko v pozdrav in se pognal proti mestu.
Kmetje so ostali sami. Spogledovali so se in nihče ni dejal besede. Nazadnje so se, kakor po navadi, oči vseh obrnile na Ferrisa, ki je stal s sklonjeno glavo med njimi in premišljal. Čakali so, da jim bo rekel on, kaj naj store.
Ferris je nazadnje dvignil glavo in vprašal;
»Kdo se oglasi sam od sebe, da bo nesel sodbo tja gor?«
Kmetje so obmolknili. Sodnikov strah lih je malo zmedel, da niso bili več tako
«S?°ji .^agi in samozavesti. Vsakdo si je mislil:
ljenje!«Va ^ K'aVa in živ,ienie je fiv-
Nazadnje je stopil iz gruče Ferrisov &in ter dejal:
»Jaz pojdem! Kar daj meni sodbo!« • S‘eR?U. J0 roko in čakal, da mu oče izroči listino.
Ferris ga je |>ogledaI. Za trenutek je okleval. V njem sta se borili ljubezen do lastnega otroka in dolžnost. A to je trajalo samo trenutek. Potem je z železnim mirom izročil sinu papir, ga stisnil k sebi in ga pogladil po glavi.
Zdaj se je oglasil še Mac Kenzie:
»Tudi jaz pojdem. To je moja dolžnost. Z vami greml«
K njima je stopil še nekdo tretji. Vsi trije so zajahali konje in odjezdili proti bregu, na katerem je bil rudnik. Zelje m upanje vseh zbranih kmetov in vsega ljudstva iz doline so šle z njimi.
1'erris je dolgo gledal za sinom. Kmetje so molčali in storili prav tnko. Vsi so vedeli, da je steza, ki drži do rudnika, nevarna tako, kakor ni še nik-dar bila. Vsein je bilo žal lepega, zastav-nega fanta, ki je gnal konja proti bregu. Vsi so želeli, da se ne bi prenaglil.
^,or' v rudniku pa je nadzornik Slag Minton po zapovedi iz vodstva pripravljal svoje ljudi za boj. Morali so delati ograde in zavetišče, da hi lahko z varnega streljali na kmete, če bi bilo treba.
Slag Minton jo bil pripravljen braniti
rudnik z vsemi močmi in z največjo divjostjo vse do tedaj, dokler ne bo dobil drugega povelja. K vhodu na rudniško posest je postavil najzanesljivešje rudarje, ki so bili oboroženi do zob. Velel jim je, da morajo takoj streljati, kakor hitro bo dal znamenje.
Z drugimi ljudmi je zasedel vse ostale važne točke in dohode k rudniškim napravam. Ves breg je bil podoben trdnjavi, ki sc pripravlja na obleganje. Vsepovsod so bili nastavljeni rudarji, ki so držali v rokah puške, pripravljene na strel, in so s prežečimi očmi raziskavah ce9to, ki je iz doline držala proti rudniku.
(Foto Warner Bros.) V rudniku pa je Slag Mingtou pripravil »roje ljudi ta boj..,
Od tu in tam
Francoska gospodarska komisija biva že dva
dni r Belgradu. Kot prvi je Francoze sprejel trgovinski minister Kabalin, za njim pa finančni minister Letica. V francoskem poslaništvu je bilo prvi dan kosilo, na katerega so bili povabljeni tudi jugoslovanski trgovinski strokovnjaki, včeraj opoldno pa je priredil svečano kosilo gostom na čast trgovinski minister Kabalin. Francozi bodo obiskali vse našo trgovske ustanove in urade ter se informirali o možnostih za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Vladimir Radi£, sin pokojnega Stjepana Radiča, dela dr. Matku precejšnje preglavice. V svojem listu »Narodni val« je že ponovnokrat pisal proti sedanji smeri in delovanju vodstva hrvaškega narodnega gibanja ter kritiziral dr. Mačka samega. Ko ja pred mesecem in pol odšel v tujino, je bilo rečeno, da se je dr. Mačku na ljubo umaknil za čas votivnega boja. Ko pa se je pred 14 dnevi spet vrnil, 6e je pokazalo, da Vladimir Radič noče dovoliti dr. Mačku in njegovim popolnega monopola nad hrvaškim narodom. Sedaj čakajo vsi na to, kaj bo Vladimir Radič povedal v prihodnji številki svojega »Narodnega val« glede volitev in glede tega, če naj se Hrvatje volitev udeležijo, ali pa naj ostanejo doma v znali protesta proti zvezi dr. Mačka z balinaši JNS-kova.
Pevci milanske Scale in rimske kraljeve opere
bodo peli v petek in soboto v Belgradu. Tamkaj imajo poseben odbor pod predsedstvom kneginje Olge, ki zbira prispevke za zimsko pomoč prestol-niških siromakov. Podpredsednica odbora je sopro-ga predsednika vlade Avgusta StojadinoviČ, ki je tudi največ pripomogla, da so se znameniti italijanski pevci odzvali povabilu in bodo peli v dveh operah v korist belgrajske zimske pomoči. Tudi sicer pomeni gostovanje mojstrov-pevcev za Bel-grad velik kulturni dogodek.
100.000 dinarjev je daroval z« slovensko Akademijo znanosti in umetnosti mariborski tovarnar Marko Rosner. To je prvi mecenski dar v sklad mlade slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tovarnar Rosner je te dni praznoval petdesetletnica svojega rojstva in se ob tej priliki spomnil nc snmo slovenskih kulturih potreb, marveč tudi svojega delavstva, kateremu je ustanovil poseben delavski sklad. Sam je daroval v la sklad 100.000 dinarjev. Tovarnar Rosner je torej drugi mariborski tovarnar, ki jp polcazal nekaj 6rca za svoje delavstvo in mu ustanovil sklad za socialno pomoč.
Za dvanajst srebrnih gumbov je prodal kobilo neki kmet iz Loventovca pri Varaždinu. Kmetič je prignal kobilo na semenj in tam našel nekaj ciganov, ki so bili takoj pripravljeni kupiti kobilo. Prevcjani cigani so znali kmeta taka preslepiti, da jim je konja dal za dvanajst srebrnih gumbov, ki jih cigani nosijo na telovniku. Kmet je bil še nekaj časa trdo prepričan, da je naredil dobro kupčijo, dokler mu znanci niso povedali, da je vse skupaj vredno komaj 6to dinarjev. Toda to spoznanje je prišlo prekasno. Cigani so jo bili 6 kobilo vred že odkuriii.
Nenavadno srečo v nesreči so doiiveli trije kmetje in njihove žene na Cikoš salašu pri Daru-varju. Proti večeru so se vsi peljali na navadnem vozu po cesti navzdol v smeri proti ribniku. Ko je voz zavil preko mostu, se je pod enim konjem vdrla trhla mostna deska, da se je konj zagozdil v odprtino. Drugi konj pa je preplašen planil pokonci in s sunkom prevrnil voz, da je vseh šest ljudi padlo v globoko vodo. Na obupne klice na pomoč so priskočili neki ljudje, ki so se slučajno nahajali v bližini in hitro rešili vseh šest ponesrečencev iz vode. Le en moški in ena ženska sta si zlomila nogo.
V veliko zagato so prišli orožniki v Bjelovarju zaradi prijave nekega roparskega napada. 80 let stari učitelj Adolf Golob je naznani}, da sta v njegovo hišico vdrla ponoči dva maskirana tolovaja ter zahtevala denar. Davila sta ga in mučila, nazadnje pa ga spustila, ker sta se prepričala, da nim nič denarja. Orožniki so začeli zadevo raziskovati, pa niso našli nobenih znakov, ki bi kazali na razbojništvo. Zmedeni učitelj je nazadnje tudi povedal, da še sam ne več, če_ se je vse skupaj dogodilo v njegovih sanjah ali v resnici. Orožniki sedaj ne vedo, kako bi s preiskavo.
Zanimivo razpravo o zakonolomstvu so imeli te dni v Sarajevu. Industrijec Ratkovič je 6umil v svojo ženo, ker je čul, da se shaja s svojim ljubčkom, nekim električnim inštalaterjem. Ker Ratkovič sam ni nikdar ničesar sumljivega dobil, je najel detektive, ki so 6e preoblekli v ženske in si po muslimanskem običaju pokrili e pajčolani obraze. Prežali so okrog njegove hiše in končne« nekega dne le ugotovili, da se je Ratkovičeva žena sestala z inštalaterjem. Sledila je tožba za ločitev zakona, pri kateri je morala žena potegniti kratko. Od moža ne bo dobila nobene odškodnine, pač pa bo morala plačati vse pravdne stroške.
Mojstrsko izvežbanega tatu je prijela novosadska policija. 2e več mesecv so prihajale na policijo prijave o tatvinah nakita in drugih dragocenosti iz zaklenjenih stanovanj. Vsa policijska zalezovanja so bila zaman, ker je znal tat 6voje delo opraviti hitro in silno spretno. Nedavno pa je prišel nek mornariški častnik v svoje stanovanje in našel vrata odklenjena. Stekel je na ulico in tam zagledal neznanca, ki jo je urno pobiral po cesti. Stekel je za njim in ga prijel. Na policiji so ugotovili, da so ujeli v mrežo Teodorja Kukuruzoviča, ki so ga imeli na policiji že dolgo na sumu. Kuku-ruzovič je priznal vse tatvine. Do cedaj je nakradel dragocenosti za več kot dve 6to tisoč dinarjev.
Dekletu, ki ga je zapustilo, je hotel odrezati
uho Marinko Nešič iz Ozrena pri Sarajevu. Marinko se je dolgo poznal z Marto Blaževič in 6e z njo za ženitev tudi dogovoril. Lepega dne pa se mu je dekle skujalo in začelo obračati oči za drugim. Marinko se je čutil osramočenega. Hotel je na vsak način oprati to sramoto s tem, da dekletu skazi obraz. Prav ko je hotel odrezati uho, se ga je Marta ubranila in mu zbežala. Marinko se bo moral za svoj pregrešek zagovarjati pred sodniki.
Na svatbi so se do krvavega potolkli trije bratje Citakoviči iz Gornjega Mušiča pri Mionici. Milivoj, Kostadin in Stojadin Citakovič so živeli že dvajset let kot samostojni gospodarji pod istim krovom. Edina stvar, ki jih je včasih razdvojila, je bila neka njiva, katero so si lastili vsi trije. Toda ti prepiri so se vsakokrat spet polegli in bratje so živeli v miru. Te dni pa je Milivoj ženil svojega sina. V hiši je bila svatba. Ko so v kuhinji pekli in cvrli, sc je Stojadin začel jeziti nad dimom, češ da ga ne bo več požiral. Velel je ogenj pogasiti. Ostala brata sta se razburila. Vmes so posegli še svatje, nakar se je začel krvav pretep. Mrtev je obležal Kostadin. a štirie svati so odnesli težke poškodbe.
Izseljenski teden:
Slovenci v Južni Ameriki
Tu v Južni Ameriki niso ugodne razmere za narodnostno ohranitev Slovencev. Na ogromnem ozemlju 18,820.000 kv. km Južne Amerike je raztresenih okrog 40.000 Slovencev. Poleg raztresenosti sorazmerno majhnega števila Slovencev po tolikšnem ozemlju ovira medsebojne stike tudi način pretežne zaposlitve: kot poljedelci ne bivajo skupno v vaseh, ampak vsakdo za sebe sredi ogromnega polja, ki ga obdeluje. To toliko ovira medsebojne stike, da je n. pr. še danes v najboljši argentinski provinci Santa Fč okrog 150.000 šoloobveznih otrok brez šolskega pouka in v nekaterih okrajih iste province okrog 47% volivnih upravičencev nepismenih. Če torej niti država ne more premagovati tolikšnih ovir, je iz tega tudi jasno, kako je težavno kulturno in narodnostno delo tudi med izredno raztresenimi našimi rojaki in zato je njihova narodnostna smrt že v drugem rodu skoro neizbežna.
Največ jugoslovanskih izseljencev v Južni Ameriki je v Argentini, okrog 100.000. Med njimi so najmočneje zastopani Hrvati in to Dalmatinci, katerih vseljevanje v Argentino se začenja že okr. leta 1860, in so med našimi izseljenci glavni in najvažnejši, ki tudi v argentinskem gospodarstvu predstavljajo važnejši gospodarski faktor (večkratni milijonarji: Jakas, Kokič, Ivancich, Ivan Lerotič (okrog 25 milijonov dinarjev), Stjepan Peronja (nad 10 milijonov dinarj). Slovencev je največ okrog 20.000, in med njimi največ Primorcev, ki so jih k izselitvi prisilile največ politične razmere (in s tem v zvezi gospodarsko propadanje) po svetovni vojni. Največ je naših ljudi v provinci Santa Fč in njenem glavnem mestu Rosario, ki spada med največja žitna skladišča in tržišča na svetu. Večje niše naselbine so še: Villa Mugueta (2000 Slovencev), Arequito, Chovet, Alcorta, Chabas, Santa Isabel, Pavon Arriba, Peyrano, Elortondo Ana itd. Med temi našimi izseljenci deluje slovenski duhovnik Jože Kastelic Avalo« 250. Buenos Aires, Argentina, in naš častni konzul: Rubeša Sr. B., C. C. 258, Rosario, Argentina.
Poleg province Santa Fč so naši izseljenci raztreseni še ,po provincah Buenos Aires in Cordoba. Poleg raztresenih izseljencev v Santa Fč imamo večjo skupnost v argentinski prestolici Buenos Airesu, kjer je okrog 9.000 Slovencev in v Cordobi okrog 3.000, ki so pretežno zaposleni ko delavci. Zelo veliko je tudi število naših služkinj. Med temi našimi izseljenci delujeta slovenska izseljenska duhovnika: Janez Hladnik, Pasajed Salala 60, Buenos Aires, Argentina, in David Doktorič, (isti naslov). Poleg manj pomembnih lokalnih, deloma političnih deloma družabnih organizacij nimamo večje slovenske organizacije, kakor je tudi Hrvati ni-
majo. V Rosario je še najagilncjše Slovensko delavsko društvo »Triglav«. Od hrvatskih društev so bolj znana: tamburaški zbor »Varaždin«, »Hrvat-sko uzajamno pripomočno društvo« v Villa Mugueta, »Hrvalsko pripomočno društvo« v Chovet, »Jugoslavensko pripomočno društvo« v Maggiolo, »Jugoslavensko društvo uzajamne pripomoči« v Ar-ribenos, in razne podružnice hrvatskega Domo-brana. Vsa ta društva pa so takorekoč skoro brez premoženja in zato je tudi njihov večji razmah skoro nemogoč. Slovenski tisk v Argentini (tudi za Brazilijo) zastopata tednika: »Novi list«, Lombar 691, D 6, Buenos Aires, Argentina, in »Slovenski list«, Gral Cesar, Diaz 1657, Buenos Aires, Argentina, ter mesečna revija »Duhovno življenje«, Caseros 2780, Buenos Aires, Argentina. Jugoslovansko poslaništvo; Charcae 1705, Buenos Aires (poslanik: dr. Izidor Cankar), Izseljenski komisar: dr. Kosta Veljanovič, isti naslov. Čaetni konzul: Branko Rubeša, Calle San Lorenzo 937, Rosario de Santa Fč.
Argentina ima na površini 2,950.000 kv. km samo 12 milijonov prebivalcev. Preživljati bi mogla okrog 200 milijonov ljudi. Argentina je iz kolonizacijskega stališča najvažnejša država na svetu, trdijo tudi Nemci.
V Braziliji je naših rojakov okrog 20.000. V pretežni večini so naseljeni okrog Sao Paulo, kjer so klimatske razmere za naše ljudi najugodnejše. Začelo se je naše izseljevanje v Brazilijo v letih 1885—1890, toda postopek z njimi je bil na ogromnih kavinih in bombažnih plantažah naravnost suženjski in z razdeljevanjem opija, ki v prvih učinkih skoro podvoji človeške moči in istočasno tudi ugasi potrebo po hrani, so naše ljudi uničili tudi telesno. Po daljšem odmoru so se začeli naši ljudje zopet seliti v Brazilijo, ko so Združene države začele zapirati vrata doseljevanju. Zaposleni so največ kot delavci. Večjih organizacij in svojega časopisja nimajo. Edino važnejše društvo je »OR-NUS« v Sao Paulo, ki je tudi organiziralo slovenski šolski tečaj za šolsko mladino (okrog 30 otrok). Na kulturnem polju se po svojih močeh zelo veliko trudi in udejstvuje g. Franjo Patemost, Caixa Poslal 173, Sao Paulo, Brasilia, ki nudi našim ljudem gospodarsko in kulturno pomoč. V tem delu ga posnemata in mu pomagata: g. Kadunc Anton, Rue
S.	Bcneto 24—3 and, Sao Paulo, Brasilia (inženir), in Budkovič Ivo, Caixa Postal 244, Rio de Janeiro, Brasilia. Tudi Brazilija predstavlja pri 8,485.536 kv. km in samo 32,000.000 prebivalcih veliko bodočnost in o njeni organizirani kolonizaciji razpravljajo naši izseljenci v Združenih državah, Japonci pa so že sklenili tozadevno državno pogodbo za kolonizacijo kompaktnega ozemlja.
Barakarska in vagonarska kolonija v Mariboru - pogorela
Maribor, 1. decembra. Snoči jo bila z ognjem izbrisana s površja mariborskega mesta njegova najtemnejša točka — žalostna kolonija barakarjev in vagonarjev v Dajn-kovi ulici, ki je bila od prevrata do danes, dolgih 20 let, za vsakogar kamen spotike. S tem, da je sedanja občinska uprava preskrbela stanovalcem te kolonije človeka dostojna stanovanja v novih občinskih hišah v Prelogovi ulici, je izvršila eno največjih socialnih del. V torek popoldne so se preselile zadnje stranke iz vagonov v nova stanovanja. V barakah in vagonih so se nato pojavili mestni uslužbenci ter so razmestili po tleh okrog 80 kg mesa, ki so ga zastrupili s poldrugim kilogramom ciankalija. To je bila večerja za tisoče in tisoče podgan, ki so oživljale to kolonijo. Nemara se je popolnoma posrečila, ker so včeraj zjutraj našli okrog te strupene vabe cele kupe Izginulih podgan. Proti milijardam mrčesa, ki je tičal v špranjah etarih barak in vagonov pa ne bi pomagal noben strup. Ta les bi bil dobrodošel sicer kot kurivo za reveže, toda s tem bi se mrčes samo razvlekel po mestu, in ni preostalo drugega, kakor uničiti ga 7. ognjem. Da bo pa požar tem izdatnejši, so polili barake in vagone v notranjosti s katranom. Zažiganje je bilo določeno sinoči na 6. uro. Dogodek jo privabil na tisoče ljudi, ki so se namestili za vojaškim kordonom, s katerim so bili zastraženi vsi dohodi, da radovedneži ne bi ovirali gasilcev, ker so morali ti stražili sosednje zgradbe pred nevarnim ognjem. Požarno stražo so prevzeli gasilci iz Maribora, železniških delavnic in iz Studencev z vsemi svojimi brizgalnami. Ta opreznost se je pokazala potem pri požaru kot nujno potrebna. Požig so izvršili številni mestni delavci, ki so hodili z baklami od vagona do vagona ter netili ogenj. Zažiganje pa ni bilo tako enostavno, kakor
so si ga ljudje predstavljali. Dan je bil meglen in silno vlažen, pa skrajala ni hotelo goreti. Zažigati 60 najprej pričeli barako, ki je stala na za-padni strani tega naselja, vendar se je šele po daljših poskusih posrečilo zanetiti v notranjosti tak ogenj, da je zajel nato poslopje. Ko pa so enkrat udarili plameni skozi streho, potem je začelo goreli z vso silo. Nastala je takšna vročina, da so se gasilci jedva vzdržali v bližini zgradbe, ker so morali napraviti e curki vode bariero, da ni sosednja hiša začela tleti. Nevarnost je bila precejšnja za elektrovod visoke napetosti, ki dovaja elektriko v mesto, ker je začel zaradi vročine goreli lesen nosilec kar 6 plameni. Zaradi tega so morali za pol ure odklopiti napeljavo, da so lahko oblivali elektrovod z vodo ter je bilo mesto ta čas zavito v temo. Hitreje so se vneli vagoni, pri ostalih dveh barakah pa so imeli požigalci tudi precej posla, da so ogenj podtaknili. Posebno močno je gorela južna baraka, ki je bila najbolj solidno grajena, ker je služila v vojnem casu za bolnišnico. Stene so bile izolirane z eter-nitom, ki je v vročini pokal, kakor da streljajo z možnarji. Požar je trajal skoraj tri ure, ni bil pa viden iz daljave, ker je bilo vse zastrto s silno gosto meglo. Nazadnje je ostal od vsega naselja samo kup očrnelih brun in oglja. Oboje so danes reveži iz mesta pobirali ter nosili kot kurivo domov. Od 80 vagonov je ostalo samo več ton starega železja. ki ga bo občina deloma sama porabila, deloma pa prodala. Prostor, kjer so stale barake in vagoni bodo očistili. Ker leži lepo sredi ■nesla in bo v kratkem izpeljana mimo glavna državna cesta, ki bo prevzela na sebe ves promet iz mesta proti jugu, bo ta prostor gotovo kmalu zazidan z lepimi stavbami in na nekdanjo žalostno kolonijo in njeno usodo bo ostal samo že spomin.
Tek zedinfenfa razveljavljen
Letošnjo ‘20 letnico našega zedinjenja so športniki proslavili s svojim že čisto tradicionalnim tekom Zedinjenja, ki se je vršilo letos že enajsti?. Škoda je, da je moral sodniški zbor letošnji tek na dolgi progi razveljaviti, ker so vsi tekmovalci na tej progi delno po krivdi prireditelja, delno pa l>o svoji brezglavosli zgrešili tekmovalno progo.
Tek Zedinjenja v Ljubljani je obenem tudi pravi oficielni zaključek lahkoatletske sezone. Zato vidimo vsako leto pri tem teku vse najboljše tekače nc samo iz Ljubljane in ostale Slovnije, ampak tudi od drugod. Tako je bilo tudi letos in zato smo z velikim pričakovanjem gledali na srečanje naših najboljših tekačev na dolgi progi. Prisotnost Kotnika in še nekaterih Zagrebčanov je kazala, da bo borba zelo ostra.
Start je bil tako za tekače na dolgi progi kot za one na krajši progi skupen. Ob 11.30 je skupina 30 tekačsv v najpestrejših dresih odhitela izpred Narodnega doma po Aleksandrovi cesti proti pošti. Nekateri tekači, ki niso imeli pripravnih copat, so se morali močno loviti po spol-ski cesti. Vsa skupina tekačev je tekla skupno do pošte, nato po Tyrševi cesti, Tavčarjevi ulici do križišča z Miklošičevo cesto. Tod so je nato odtrgala skupina 15 tekačev za krajšo 2700 m progo. Proga se je za te tekače vila po Miklošičevi cesti, Marijinem trgu, Stritarjevi ulici, Mestnem trgu do Sv. Jakoba trga, Cojzovem grabnu, Emonski cesti, Vegovi ulici, Selenburgovi ulici in zopet pred Narodni dom, kjer je bil cilj. Tekači so se na cilju zvrstili takole:
1. Bručan Jože (I) 9:56: 2. Goršek Emli (P) 10:02; 3. Vovk Franc (E) 10:06.8; 4. Rozman Alojz (C) 10:55, 5. Cokali Miro (Pl) 11:01; 6. Kvas Jakob (I) 11:02; 7. Škraba Andrej (K) 11:04; 8. Hvale Stanko (Pl) 11:04; 9. Kotar Andrej (P) 11:28; 10. Žagar Jože (E) 11:31.
Manjša skupina tekačev za 5500 m dolgo progo jo od Miklošičeve ceste zavila y Komenskega
ulico, Resljevo cesto, Kopitarjevo ulico, na Krekov trg, nato preko gradu do Grubarjevega prekopa,^ Privoz, Prule, Trnovski pristan do mosta čez Gradaščico. Do tod je bilo vse v redu; tu pa je kolesarska patrulja, ki je delala red, zavila na levo proti trnovski cerkvi, namesto naravnost proti Št. Jakobskemu mostu. Ubogega Kotnika, ki je imel že velikanski naskok pred ostalimi tekači in ki bi bil nesporen zmagovalec, so kolesarji zavedli nekam v Kolezijo in je prišel na cilj Sele, ko je komisija že odšla delat račune. Ostali tekači so zavili tudi za Kotnikom, vendar so ob trnovski cerkvi zavili preko Gradaščice na Emonsko cesto in od lam po isti progi kot tekači na krajši progi do cilja pred Narodnim domom. S precejšnjim naskokom	je zmagal	do	sedaj še malo poznani	Pri-
morjan	Lado. Njegov	čas je odličen. Vrstni	red
tekačev na daljši progi je bil:
1. Kien Lado	(P)	18:52; 2. Flass Viktor	(H)
19:19.2;	3. Glonar	Jože (I) 19:86; 4. Krajcar	Ivo
(Con) 19:45; 5. Benedičič Ivan 19:58; 6. Tavčar Slavo (P) 20:01; 7. Dorčič Franjo (H) 20:10.4; 8. Perc Stane (P) 20:34.
Sodniška komisija je pa seveda tek povsem pravilno razveljavila, ker se tekači niso držali predpisane proge. Ta tek bo prireditelj ob drugi priliki ponovil. Krivdo, da je do tega prifilo, ima delno prireditelj, delno pa tudi tekači sami, ki bi morali progo poznati, saj je bila jpvno razglašena.
Posebno opombo pa zasluži zaradi svojega vedenja Slovenec Kotnik. Bil je siguren favorit in bi zelo verjetno tudi zmagal, da ga ni kolesarska patrola zavedla v kolezijsko kopališče, namesto na cilj. Tudi zanj velja, da je mnogo zakrivil sam, da je zgrešil pravo pot. Kot staremu Ljubljančanu bi mu morala biti pot znana. Tekel je odlično in bi zmagal, to je bilo videli jasno. Toda kljub temu dejstvu Kotnik na cilju in v slačilnici ne bi smel napraviti tako nešportnega izpada. Kotnik je simpatičen in zelo dober tekač, vendar mora ostati pravi športnik y vsakem položaju.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj
Barometer- 9 sko stanje J	Tempe- ratura v C'		a t> trn -S M *	Oblačnost 0-10	Veter (smer, iakost)	Pada- vine	
	, A as	X • ** O * B				m/m	vrsta J
759-3	8-8	68	94	10	sw,	8-S	dež
76 >3	5-7	4-0	90	10	0	4-0	—
759-1	8-0	4*0	90	10	0	0-2	dež
759-5	18-0	5-0	90	6	0	—	—
761-2	17-0	5-C	90	8	w,	0-4	dež
758-7	130	5-0	80	7	SE«	7\	dež
7580	17-0	12-0	80	6	SE,	18v	dež
760-1	18-0	16-0	70	10	SSE,	140	dež
759*	11-0	6-0	80	10	SSE.	37-d	dež
759t	18-0	9-0	60	8	SSE.	6-0	dež
Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Vi«
Split Kumbor Rab
Oubrainlli
Vremenska napoved: Oblačno, deževno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani °d srede do danes: V sredo 30. novembra je bilo iz noči popolnoma oblačno in megleno. Ob 9.50 je megla popolnoma zginila in posijalo je sonce, toda le za kratek hip; ob 10.15 je bilo zopet popolnoma oblačno. Ob 13 se je oblačnost zmanjšala in je sijalo sonce do 14.14, ko se je zopet pooblačilo in tako ostalo v noč. Nekoliko je deževalo v zgodnjih jutranjih urah, padavina je znašala 0.1 mm dežja. Najvišja toplota zraka je znašala 100° C. — Včeraj je bilo ves dan oblačno in megleno. Ob 10 je pričelo rahlo v presledkih deževati, od 13 dalje pa neprestano vse popoldne in pozno v noč. Najnižja toplota zraka je znašala 6.8° C.
Koledar
Danes, petek, 2. decembra: Bibijana.
Sobota, 3. decembra: Frančišek Ksaverij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Bežigrad. Miklavž bo prišel v dvorano bežigrajske ljudske šole v ponedeljek, dne 5. decembra ob 6 zvečer z vsem svojim spremstvom obdaril otroke in odrasle. Vse želje in naročila za darila za otroke in odrasle sprejema dnevno pri cerkovniku župnija sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu.
Prosvetna zveza vljudno vabi na slavnostno prireditev, ki bo nocoj ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona. Prireditev je mišljena kot proslava praznika zedinjenja. 1. Slovenec sem, poje moški kvartet; 2. Zupančič: Duma (odlomek, recitira R. akad. Roger); 3. Komu mar, pojo kvartet: 4. Predavanje dr. Ivo Cesnika: Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije; 5. državua himna, poje kvartet. Na ta prosvetni večer zopet toplo vabimo vse one, ki se zanimajo za naš narodnoobrambni problem. Članstvo Slovenske straže, Sedejeve družine posebno dobrodošlo. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
Po bivšem Štajerskem, morda tudi po Kranjskem, nabira nekdo proti plačila za razne tečaje dr. Krekove gospodinjske šole. Vodstvo šole ne ve nič o teh tečajih in tudi ni nikogar pooblastilo za nabiranje priglašenk.
žensko muzičko združenje«, nas
najboljši zenski zbor, bo koncertiral v Ljubljani v petek, dne 9. decembra ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Zbor je izvrsten. Vodi ga dirigent Paščan, ter ima koncertni spored iz vseh treh naših literatur. Podrobnosti slede.
Sv. Miklavž v Drami. Miklavž se bo oglasil letos s svojim sijajnim spremstvom v Drami dvakrat in sicer dne 4. decembra, v nedeljo ob 15 popoldne bo prišel med mladinsko predstavo Golieve »Snegulčice« ter bo pozdravil otroke, daril pa pri tej predstavi ne bo delil, temveč v ponedeljek ob 16, ko bo ponovni nastop sv. Miklavža, aranžiran z velikim sijajem. Takrat bo delil darila, ki jih bo prejemal v ponedeljek, dne 5. decembra. V nedeljo veljajo za »Snegulčico« znižane cene od 20 din navzdol, v ponedeljek pa globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Lepe ^božične razglednic« je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Ena nam predstavlja svete Tri kralje, ki se poklonijo božjemu Detetu in polagajo pred Njega darila. To sliko je naslikal Janez Šubic in je gotovo ena najlepših božičnih slik, kar jih premoremo Slovenci. Prosvetna zveza se je s tem oddolžila spominu tako odličnega slikarja, kakor je bil Janez Šubic. Druga slika nam predstavlja božje Dete_ na zemeljski obli, v siju božične zvezde, v ozadju pa gotska okna. Je to moderna slika, delo gdč. Grafenauerjeve. Božične razglednice kar najlepše priporočamo cenj. občinstvu. Cena razglednicam je 1 din, kljub temu, da so izšle v večbarvnem tisku, tisk je preskrbela Jugoslovanska tiskarna. Naročajo 6e pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
Javna predavanja Slavističnega društva. Slavistično društvo v Ljubljani bo tudi letos pripravilo več predavanj za širšo javnost s področja literarnih in jezikovnih vprašanj. Uvodni večer bo v petek, 2. decembra, ko bo predaval dr. Fran Petrč o temi: »Vrazovo življenje« v predavalnici Trgovske akademij« na Bleiweisovi cesti. Začetek ob 8 zvečer, vstop prost.
O »sodobnem zdravljenju jetike« bo v torek,
6.	decembra pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval g. primarij dr. Robert Neubauer. Mnogo se je tudi že pri nas pisalo in govorilo o jetiki in njeni nevarnosti za narod in državo. Morda se je nekaj tudi pretiravalo, vendar je v takih ozirih pretiravanje koristnejše kakor omalovaževanje. Borfca zdravniške vede e to zavratno boleznijo je napeta in dramatična; toda znanost je obogatila z neprecenljivimi izkuetvi in p dala v roke metode za uspešno zatiranje in zdravljenje jetike. Predavanje se vrši v Mineraloški predavalnici univerze. Začetek ob 18.15.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Petek, 2. decembra: Zaprto.
Sobota, 3. decembra: »Dobrudža 1916«. Premierski abonma.
Opera. — Začetek ob 20.
Petek, 2. decembra, ob 15: »La Boheme«. Dijaška
predstava. Globoko znižane cene od 16 din
navzdol.
Ob 20: »Roxy«. Red B.
OSTALI ŠPORTNI PREGLED
V Belgradu je reprezentanca Zagreba Igrala proti reprezentanci Belgrada. Pred 7000 gledalci je ob najlepšem jesenskem sončnem popoldnevu , premagal Zagreb Belgrajčane z 1:0. Odločilni gol je v 37. minuti prvega polčasa zabil desno krilo | Zagreba Sipoš. Zmaga Zagrebčanov ni bila pri-čakovana in so bili vsi ljudje prepričani, da bodo 1 zmagali Belgrajčaoi,
"■'J . ■.
»SloTenskl dom« Uhaja vsak delarnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa inoiemstro 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea G/III. Telefon 4001 do 40(1-1 nnra»a: Ronitario»a ulica (L
Za JiUE«lL«iAa|ks tiskarno x Ljubljani; K. C«i, Iidajatelj; ini. Jože Sodja, Urednik: Jo?« Košiiek.
njeni bližini užival vonjav razcvetenega jasmina. Toda hiša je bila zgrajena nad vodo, da je vse, kar je padlo skozi luknjo na tleh (ki je bila tudi edini vhod), prišlo v kraj zaradi vsakdanje metle va-lovja, še prej, preden se je moglo razkrojiti.
Za žensko pri osemdesetih letih — bila je na daleč najstarejša ženska na Žitni obali, kajti tu je bilo ženskam večinoma usojeno kratko življenje —, je bila odsotnost muh še zmerom neka prednost in prav tako zavarovanost pred dežjem in soncem, kolikor jo je dovoljeval soliden način zgradbe te bajte.
V primeri z življenjskim nivojem njenih sosedov je bila Ungah-Gola zares v veliki prednosti. V kotu svoje bajte je imela staro ladijsko plahto, polno kavrijskih školjk. Njena galerija ilovnate posode je bila prav tako krasna. Imela je tudi več velikih ogledal, od katerih je eno nosila okrog vratu, a množica bakrenih žic, ki so rožljale okrog njenih debelih rok in nog, je bila veličastna. Vse to in svojo bogato opremo v bajti si je pridobila s tem, da 6i je v teku svojega življenja nakopala tri moze ter se potem vsakega spet otresla. Dolge milje ob obali navzgor in navzdol ga ni bilo nobenega ribiča iz rodu Krusov, pa naj je bil mohamedanec ali pogan, ki se ni lotil nobenega započetja prej, preden ni vprašal modre starke v Bangalangu za svet.
Nekega silovito vročega popoldneva proti koncu suhe dobe je nekdo Ungah-Golo prebudil z ropotanjem vesel iz njenega topega ždenja. čolnič se je bil namreč privezal ob podporniki njene bajte.
Bo že kak mlad ribič, ki je v skrbeh, si je mislila.
Dvignila se je, se pogledala v svoje zrcalo ter obnovila belo začrtane kroge okrog svojih očes. Svetlobni soj, v katerem je to opravljala, se je pomračil, a glava njene nečakinje Nelete se je prikazala v luknji na podu.
Poplava pozdravov od presenečenja in vprašanj se je vlila iz obeh žensk, ki se že več kot dve leti nista videli. Neleto je pozdravila z dobrodošlico tako, da je mlaskala s prsti, pri čemer so šklopotajoči členki stare Ungah dajali od sebe neke vrste šumenje, kakor da bi okostnjak izvrševal svojo gostiteljsko dolžnost. Neleta je skladala svoja darila, življenjske potrebščine, sukno in medeninasto lepotičje k nogam stare ženske. Medtem ko je Ungah s cmokajočimi zvoki v temi pojedla sočno svinjsko pašteto, je odkrivala mlada gospodarica Gallegovine visoko spoštovani leti skrivnosti svojega zaskrbljenega srca. Sledilo je dolgo poročilo.
Ungah je ta čas brundala ter krepko pljunila pri imenu krščanskega svečenika Francoisa. >Bilo je zadosti težko, premamiti Ferdinanda,« je nadaljevala Neleta. Ničesar več noče imeti skupnega z materinim rodom. Teta Ungah se ga je spomnila z umazano kletvijo. »Pretepel bi me,« je poudarila Neleta, »če bi vedel, da sem jaz tukaj. Če bi le imela otroka! Samo enega!« Začela je tuliti kot ženska med divjaki, kadar jo zavržejo.
Teta je sklenila, da ji bo pomagala. Potrkala je nekajkrat na zavito školjko, a nekaj minut kasneje se je dvignila skozi luknjo na podu postava Mnombibisa, krajevnega čarovnika. Školjke na njegovih nogah, ki so bile napolnjene s suhimi grahki, so škopotale, ko je potegnil svoje noge v bajto. Počepnil je v kot in zastrmel v temo. Dva para belo obrobljenih oči sta se zapičila sedaj v Neleto. Zdelo se je, da migotata v temi kot dve pošastni kači. Po kratkem, tihem posvetovanju se je začela razprava o stvari. Če bo morda mogel Mnombibis pripraviti amulet, ki bi zadrževal v Antoniu dušo, dokler spi.
Pomislil je. Da, pripravljen je, toda pod gotovimi pogoji. Nekaj mora imeti, kar je Antonijeva last, n. pr. odrezane nohte, ali lase. Tudi se mu mora omogočiti, da skrivaj preišče Gallegovino, da z lastnimi očmi vidi, kako stvari stoje. Pred vsem pa mora videti umetno narejeni pekel belega čarovnika z mrtvim drevesom pred njim. O tem da je že veliko slišal.
Pozno popoldne je bilo videti Neleto in Mnombibisa v urnem čolničku brzeti proti Gallegovini. Na dnu čolna je ležalo Mnombibisovo orodje. Obstojalo je iz dveh majhnih zavezanih vrečk, škatlice iz ebenovine in kosmatega kokosovega oreha, na katerem je bila narisana hudičeva podoba. Neleta je sedela in ni nič govorila. Bila je zadovoljna, pa vendar jo je prevzela groza. Dva gibčna mlada ribiča sta urno gnala čoln.
Prišla sta v Gallegovino uro pred sončnim zahodom, prav pred Ferdinandom, ki je bil na obisku pri Mongo Tomu. Neleta je zavzdihnila, tako ji je odleglo. Tako je bilo lahko vtihotapiti Mnombibisa v veliko hišo. Na njegovo željo je pustila vrata odprta. Potegnil je iz svoje vreče posušeno glavo dojenčka ter jo položil z okrnjenim obrazom na prag. To je bila čarovnija, ki se ji nihče v Afriki ni mogel izogniti.
V hiši pa si je navezal hijenin rep in začel skakajoč po vseh štirih stikati po vsakem prostorčku in po vsakem kotu. Dekle s Chico vred so se do smrti prestrašile. Okrog Chice se je vrtel daljši čas. Slednjič ji je z roko segel v nedrija in privlekel ven nekaj navezanega. Bil je kameleon, ki ji ga je Antonio podaril v Havanni. Odtrgal ga je z verižice in stekel naprej.
Ko je Mnombibis prišel v sobo, kjer je spal Antonio, je bil dvakrat previden. Doslej ni mogel ničesar in nikogar izvohati. V kameleona je sumil, toda vedel je, kako se je temu dalo priti v okom. Tedaj je odprl svojo ljubovrečo, ukazal Neleti naj stopi na na stol, ter čakal.
Takoj- nato se je dvignila velika ploščnata glava slepe kače iz vreče. Čez njene oči se je vlekel bel, gobam podoben izrastek. Bila je čisto Mnombibisu podobna. Imenoval jo je moj ljubi nos in jo I prosil, naj dobro voha zanj.
Važna konferenca zastopnikov gostinskih
podjetij Minister Kabalin je obljubil, da bo v kratkem rešeno tudi vprašanje našega gostinstva
Na pobudo Gostilničarske zveze za dravsko banovino je sklicala Državna gostilničarska zveza za 23., 24. in 25. november veliko zborovanje onih gostinskih podjetnikov, ki so neposredno vezani na tujski promet. Dne 23. t. m. se je vršila pod predsedstvom g. Bogdanoviča Vladana predkonfe-renca, ki je predelala vsa poročila in sklenila glede resolucije potrebne zaključke. Dne 24. novembra je bilo zborovanje v veliki dvorani mestne posvetovalnice na Sušaku, kateri je prisostvoival trgovinski minister g. inž. Kabalin, načelnik trgovinskega oddelka kr. banske uprave g. dr. Ara-nicki, šef odseka za turizem g. Grgaševič, odposlanci notranjega, poštnega, socialnega in finančnega ministrstva, ljubljansko Tujsko.-prometno zvezo pa je zastopal njen ravnatelj g. dr. Žižek. Dvorana je bila nabito polna. Iz Slovenije je bila razveseljiva udeležba, ker so bili zastopani predvsem veliki hotelski obrati, restavracije, kavarne, dospelo pa je tudi žela mnogo zastopnikov onega podeželskega gostilničarstva, ki se bavi s tujskim prometom. Po nagovoru g. Bogdanoviča sc je v lepo zasnovaem govoru zahvalil g. minister inž. Kabalin za pozdrave in je takoj uvodoma poudaril) da zna ceniti vrednost dobro razvitega gostinstva za turizem, ki izkazuje v naši trgovinski bilanci vsako leto vedno večji finančni efekt. Obljubil je, da bo posvečal vso svojo pozornost razvoju gostinstva in upa, da bo v kratkem času rešeno glavno vprašanje, t. j. sanacija tega stanu.
Nato je podal zelo zanimivo
poročilo o novelaciji obrtnega zakona
predsednik Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino g. Ciril Majcen, v katerem je nanizal bitne zahteve gostilničarstva, ki morajo najti zadovoljivo rešitev. Gostinstvo zahteva, da se ga pri-pazna za samostojno gospodarsko panogo, da se omeji hišno delo, v kalikor posega v poslovne pravice gostinstva, da se določijo minimalni ceniki, da 6e ustavi nadaljnje izdajanje koncesij predvsem za obrate, ki nimajo za turizem nikakega pomena, da sc omeji prodaja alkoholnih pijač po trgovinah, ki prevzemajo v zadnjem času posebno v dravski banovini velik del gostilniškega prometa in naravno tudi zaslužka.
Sledilo je nato
poročilo o uravnavi cen
v hotelskih obratih, nakar 6e je začela debata, pri kateri je g. Peteln, ravnatelj Gostilničarske zveze v Ljubljani v obširnem govoru dokazovali s konkretnimi primeri potrebo po ureditvi hišnega dela, da se odpravi nesolidna komkurenca; ki jo delajo predvsem lastniki hiš, ki nimajo niti od daleč onih
režijskih stroškov kakor hotelirji. Zavzemal sc je za ustanovitev posebne pisarne za oddajo sob v večjih turističnih krajih. Nadalje je utemeljeval zahtevo po določitvi minimalnih cen, ker je nemogoče, da se zahteva od restavraterja in gostilničarja v času, ko cene naraščaja znižanje cen, kar kaže na veliko nerazumevanje onih činiteljev, ki imajo v turistični politiki glavno besedo. Izločiti se mora nesolidna konkurenca med samimi podjetniki in o,nemogočiti prisilno znižavanje cen potom gostov, kar se posebno dogaja v slabih sezonah. Gostinstvo ne zahteva pretirano visokih cen, ker ve, da so škodljive in radi svobodne konkurence nevzdržne, zahteva pa, da sc ga zavaruje pred brezvestno konkurenco, ki hoče iz konkurenčnega boja eliminirati na zdravi kalkulaciji poslujoče obrate. Pri regulaciji cen je predlagal torej, naj se ne dciločajo eamo maksimalni, temveč tudi minimalni cenovniki. V spornih primerih pa naj presoja gospodarski odbor, ki naj posluje na sedežih banskih uprav in katerega imenuje pristojna trgovska zbornica, ker po,znajo gospodarstveniki gospodarske prilike bolje, kakor pa upravni uradniki.
G. minister je na izvajanja in dokazovanja odgovoril v širši izjavi, da uvidi upravičenost iznesenih zahtev in je pripravljen urediti vprašanje hišnega dela, ki .posega v pravice gostinstva ter da bo s posebno uredbo in v sporazumu z ministrom za socialno politiko predpisal tudi minimalne cenovnike v gostinskih obratih. Istotako je ponovno poudaril, da bo sanacija brezpogojno izvršena, ker si je to nalogo nadel takoj po prevzemu resora.
Drugi dan je bilo nadaljevanje konference, kjer so posebno zastopniki iz dravske banovine poudarjali potrebo po
zboljšanju davčne politike
ter opozarjali na nevzdržnost načina pri odmeri zgradarine. Odločna so odklanjali parifikacijo, ker jc nepravična in zahtevali, da se zgradarina odmerja tudi po davčnih odborih. Opozarjali so nadalje na previsoko stopnjo davka na poslovni promet. Zahtevali so od finančnega ministra, da se banovinski in občinski proračuni ne sestavljajo samo na račun gostinskih obratov, ki so itak največji plačniki trošarin, vsakovrstnih taks in ostalih davščin, saj se krijejo banovinski in občinski proračuni v pretežni meri ravno od gostilničarskega dela in njegovih doprinosov. Zgražali so sc na neznosnost taks na godbe, na zabave, na prekoračenje policijskih ur, ki imajo izrazit prohibitiven enačaj in omejujejo obratovanje, vsled česar zapaca gostilničarstva v brezupen položaj vpričo že ' itak majhnega in na razne pretirano stroge predpise vezanega prometa ter z ozirom na veliko
Norveška kraljica Mard na mrtvaškem odru v dvorski kapeli v starem gradu Akershus v Oslu.
davčno in taksno obremenitev. Posebna pozornost je vzbudila izjava zastopnika iz dravske banovine, da je taksa na prenočišče po naših krajih previsoka in da pobira mestna občina v Ljubljani najvišja takso, ki znaša kar 15% od brutto cene. Vobče smatra gostinstvo pobiranje turističnih taks za nepravilno, ker bi morali tudi ostali sloji, ki imajo zasilužek od turizma, plačevati odnosno pobirati le takse. Banovinska mesta pa sploh nimajo pravice do naslovov turističnih mest, ter se je na ■podlagi statistike dokazala, da ne odpadeta niti 2 prenočišči na 1 gosta v teh mestih, kar znači, da so banovinska mesta izrecno le trgovska središča in središča upravnih oblasti, ki nimajo s turizmom, kakršnega imama v mislih, nikake zveze. Na tej konferenci se je iznesel tudi protest, da pobira ljubljanska občina enostransko socialno doklado, t. j. davek na potrošnjo, kakor da bi bili gostilničarji edini poklicani, da vzdržujejo ljubljansko socialno skrbstvo. Ta socialna doklada je nesocialna, ker je nova občutno breme že itak z okoli 50 raznovrstnimi davščinami in taksami preobremenjenega gostilniškega 6loja. Mnogo se je razpravljalo tudi o odnošajih med uslužbenci in gospodarji in sa se iznesle zahteve, da se razširi veljavnost zakona o obrtnih sodiščih na vse področje države ter da se daje pri obravnavi sporov poslodavcu isto zaščita, kakor uslužbencu. Ugovarjali eo temu, da bi se delovni čas v gostinskih obratih primerjal z neprekinjenim težkim ročnim delom v indu-strijsikh in obrtnih obratovalnicah ter opozarjali merodajne na to, da veljajo za gostilniško delo v drugih državah vkljub širokogrudnosti socialnih zaikonov posebni predpisi. Omogoča naj se dogovor o pavšalnem honoriranju prekournega dela, Kakor tudi da se zniža doba o refundaciji prekournega dela kvečjemu na 3 mesece. Turistična propaganda naj se kolektivizira, za kar naj dajo država in samouprave primerna sredstva, ker ima celokupno prebivalstvo od turizma največ koristi. Strokovna Šolstvo je treba seveda nujno izpopolniti ter naj •poleg drugega prevzame Gostilničarska gospodinjsko šolo v Ljubljani, ki jc edina te vrste v državi trgovinsko ministrstvo, za dečke pa se naj ustanovi istovrstna šola v Mariboru, ki jc v to svrho najbolj primerno mesto.
Sanacija gostinstva naj se izvede po načrtu, ki ga je izdelala zveza, ter se naj istočasno posveča vsa pozornost sanaciji in modernizaciji podeželskega gostinstva, ki je nosilec velikega dela tujskega prometa. Pri tem naj pomagajo tudi banske uprave, ker jim gostilničarski 6tan posebno v dravski in savski banovini dema-ša vsakoletno s trošarinami, dokladami in taksami dohodke, ki presegajo eno četrtino banovinskega proračuna.
Končno se je zahtevala še pocenitev električnega toka in plina v gostilniških obratih, ki se jim naj nudi po isti ceni, kakor velja za industrijska podjetja.
Skladnost med tifsko-prometno in davčno politiko
Iz tega izhaja, da je bila konferenca nujno potrebna in da je obravnavala Za gostinski stan zelo pereča vprašanja. Na vsak način se mora doseči skladnost med turistično poditiko, katere glavni
namen jc pospeševati nadaljnji razvoj turizma / državi in med raznimi administrativnimi predpisi ter davčno politiko, da se onemogoči v bodoče namerno omejevanje gostinskega poslovanja. Upamo, da ba letošnja konferenca turističnih gostinskih podjetnikov vsaj v nekaterih točkah dosegla zaželjeni uspeh in povzročila drugačno gledanje merodajnih činiteljev, kar bi bilo že skrajni čas, če se dobro vpeljanemu tujskemu prometu, katerega glavna oisnova je gostinstvo, ne škoduje. Kako veliko zanimanje je vladalo za konferenco, naj sledi iz tega, da je predsedstvo prejelo nad 100 brzojavnih pozdravov odsotnih hotelirjev, restavratorjev in kavarnarjev.
Radio
Programi Radio Llublfana
Petek, 2. decembra: 12 Cvetke iz naših logov in Rajev (rlošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovanske uverturo, igra Radijski orkesftor — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Položaj naših porodnic na deželi (ga. Olga Grahor) — 18.2 Bizet: Zbori iz opere Cariuen (plošče) — lfl.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovodi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Kotiček SPD: Mladina in planinstvo (g. Pivk F.)
— 20 Zabavni koncert: brata Goloba (duet harmonik)
— 20.45 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila r~? 22.30 Angleško plošče.
Sobota, 3. decembra: 12 PloSča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila
— 13 Napovedi — 13.2 Plošča za ploščo — pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a.) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol* gorsen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) gdč. Manica. Romanova — 17.40 Plošče — 17.50 Pregled sporeda — 1« Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Zagorje v zgodovini (g. Arnošt Adamič) — 19 Napovedi, pročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Besoda k pravniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan glasbeni vočor. Sodelujejo: gg. Fr. Petam in A. Stanko (orglice in harmoniko), gg. Prek, PrivSek, Rovmfc (kitarski trio) iu ženski pevski duet, vmes nekaj šal (čl. rad. igr. druž.) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konco igra Radijski orkcetcr.
Drugi programi
Petek, 2. decembra: Zagreb: 20 Operni odlomki,
30.30 Zbor, 21 Turin — Sofija: 10 Maseagnijeva opera »Cavalleria rusticana« — Varšava: 21.IS Filharmonični koncert — Trst-Milan• 17 Komorni koncert, 21 Simfonični koncert — Kim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 Pisan večer, 22.30 Hny(lnovo skladbo — Konigsberg: 20.10 Rinaldo Itinaldini, literarni večer, 21 Turin
Sobnta, 3. decembra: Zagreb: 20 Opera — Sofija: 20 Beethovnove skladbe — Varšava: 19.50 Ogrski napevi, 21 Orkester in solisti, 23.15 Plesna glasba — Trsi-MUan: 17.15 Plesna glasba, 21 Pisan koncert,, 21.50 Izbrana glasba — Rim-Bari: 21 Igra —Dunaj: 20.10 Pisan koncert, 22.30 Plesna glasba, 24 Zabavni orkester — Koln: 20.10 Opereta — Frankfurt: 20.15 Opereta — Monakovo: 20.10 Rudarski koncert — Bcromiinster: 20.KI Harmonike, 21.25 Narodne pesmi, 22.05 Pl prti a glasba — Strasbourg: 20.15 I.orenske narodno pe*mi,
20.30 Orkester in solisti — Sottcns: 21.30 Massenetova opera «Thais«.
Zahtevajte povsod naš list!
Hervey Allen:	139
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Odprl je oči in spoznal, da jih je šele trenutek prej zaprl. Bil je spet v svojem telesu. Zganil je svoji roki in nogi. Čutil se je utrujenega, pa brez bolečin: srečnega. Preteklo je nekaj časa, preden je mogel spoznati razliko med glasovi valovja in med bitjem krvi v svojih ušesih. Podzavestno se je začel igračkati z malim palmovim zrnjem, ki se mu je vrinilo tja med prste. Pritisnil ga je med pesek. Iz njega bo zraslo drevo — tako si je mislil — ono živi.
Podoba je s)ilila iz zemlje kot kača. Vzniknilo je z enim listom navzgor, pa §e z drugim. Listi so se obrnili proti_ soncu navzgor v veliki Spirali. Za trenutek so se vzptele že doraščene zelene roke v zrak. Nato je odvrglo od sebe semena. Drevo je ginilo spet prav do korenin, torej je minilo. Še zmerom je držal zrno v rokah, botem ga je končno le vtaknil v tla. »Tako torej rastejo drevesa! S semeni so eno. Za Gospodarja bujnosti luči so tudi le blisk. Tudi jaz, vse stvari. — Tisoč let je pred njegovimi očmi le en dan —, bilijon tisočletij — le bežen blisk.«
Nič več ni premišljeval. Ležal je na pesku z mirnim duhom in negibno dušo. Brez podobe ali znamenja je molil k Onemu, ki ga je ustvaril, k Stvarniku luči. Slednjič je pridrvel tok in pljusknil preko njegovih rok. Tedaj se je vzdignil in se vrnil k ognju.
To noč je padla nanje kratkotrajna deževna rosa. Toda Antonio je ni zapazil. Spal je, kakor da bi se bil ustrudil v teku na 10 milj.
TRI IN TRIDESETO POGLAVJE PODOBA SE TOPI
Za ljubitelja novic bi bila vas Bangalang malo prej, preden se je začela deževna doba, doživetje brez iluzij. V tem času eo se upali celo čolniči domačinov, ki so bili v prometu med naselbino Mongo Toma in »Gallegovino«, voziti le ob nasprotnem vetru. Na obrežju ?o bile visoke kopice sušečih se in trohnečih rib, v kotlih so brez prestanka iztiskali palmovo olje, a mešanica ribjih črev, oljnatih tropin 'in žarkega masla je ustvarjala ozračje, ki so ga mogli vzdržati le domačini in presrečni mi Sar ji v okolici.
Koča Ungah-Gole, Neletine tete, je v tej smrdeči okolici zavzemala še dokaj znosno mesto. S tem že ni rečeno, da bi človek v
Na neki farmi v Kanadi so se kokoši in petelini oprijeli čodne navade. Začeli so iskati hrano na
vodi kot race.