cCpuLska,
aFprayica
GLASILO KORrUNISTlCMG PARTIJE SLOT ENI JE
Leto VIII. - Št. 188
Ljubljana, torek, 12. avgusta 194?
Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
EAM obtožuje ZDA. — Viadukt pri Žirovnici dokončno obnovljen.
Koroška. — Julijska krajina. — Zapiski.
Z razkrinkavanjem špekulantov bodo v ptujskem okraju zbrali predvidene količine žita.
V	prvi petletki bomo dvignili tudi rejo malih živali. — Kultura. — .Dopisi. Fiakultura.
Izhaja vsak dan razen ob petkih
I
Mesečna naročnina Din 45—
T
Cena Din 2.—
EAM OBTOŽUJE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Amerika spremenila Grčijo
v protisovjetsko in protibaikansko bazo
Atene, 11. avg. (Tanjug). Associated Press poroča, da je izdal LAM poročilo, v katerem se obtožujejo ZDA, da so »izbrisale zadnjo sled grške neodvisnosti in političnih svoboščin ter so spremenile Grčijo v protisovjetsko in protibaikansko bazo«.
Komunike opozarja na strašen položaj v državi in obsoja grško vlado zaradi zahteve, naj ameriška vojska izvrši okupacijo Grčije.
Maksimos zahteva ameriško pomoč
Atene, 11. avg. (Tanjug). Reuter poroča: Predsednik grške vlade Maksimos je izročil veleposlaniku ZDA Lincolnu Macvayu spomenico, v kateri so predlagani ukrepi za rešitev težkega grškega položaja in zahteva ameriško pomoč.
Prejšnji četrtek je Tsaldaris pokazal to spomenico zunanjemu ministru ZDA Georgeju Marshallu.
V	zvezi s posvetovanjem med Marshallom in Tsaldarisom naglašajo politični krogi, ki so blizu Tsaldarisu, da je Tsaldaris izjavil v "VVashingtonu, da je rešitev grškega vprašanja v interesu ZDA in Grčije. Po vesteh iz ameriških in grških krogov pa je videti, da je trenutno nesporazum med večino grške vlade in vlado ZDA glede rešitve grškega problema tako v državi sami, kakor tudi na mednarodnem polju.
O	udeležbi šefa vojaške misije in članov te misije na konferenci predstavnikov grških ministrstev poroča »Risospastis«, da je šef ameriške misije 'a »pomoč« Grčiji izjavil, da bo imenoval »uradnike za zvezo pri vsakem ministrstvu«.
Monarhofašistični listi posvečajo veliko pozornost konferenci vojaških poveljnikov tretjega ameriškega korpusa v Solunu Na tej konferenci vojaških
podvzeti proti osvobodilni borbi grškega naroda in vedno večjim uspehom demokratične armade. Te dni je bila tudi vrsta konferenc, ki so se jih udeleževali predstavniki generalnega štaba vladnih čet.
Britanske čete ostanejo
fl VM,
v Grčiji
Washington, 11. avg. Kakor je zvedel Associated Press iz vvashingtonskih diplomatskih krogov, je dala britanska vlada ponovna zagotovila Združenim državam Amerike, da britanske čete v Grčiji ne bodo evakuirane do letošnje jeseni, kakor je bilo objavljeno.
Strelske vaje britanske mornarice v Vzhod. Sredozemlju
Ciper, 11. avg. AFP poroča, da so britanske pomorske sile v jakosti 24 vojnih ladij, med katerimi so tudi »Liverpool«, »Aiax« in druge, pričele strelske vaje v vodah zapadno od Cipra. Eskadri poveljuje admiral sir. A. Willis, vrhovni poveljnik britanskih pomorskih sil v Sredozemlju.
Monarhofašisti obsodili na smrt 38 partizanov-neborcev
Grški desničarski listi poročajo, da je preko sodišče v Kozani obsodilo na smrt 38 partizanov. Demokratični list »Rizospastis« piše, da ne gre za borce, temveč da so bili obsojeni na smrt državljani z demokratičnim prepričanjem.
Po poročilih istega lista so monarho-fašistične oblasti osredotočile v Pireju novih 500 aretiranih rodoljubov iz raznih krajev Grčije, ki jih bodo poslali v internacijo.
Policija je aretirala Iraklisa Dsahta, odgovornega urednika lista »Elefteria
Visoko sovjetsko odlikovanje poveljnika albanske armade Enverja Hodže
Moskva, 11. avgusta (Tass). Z ukazom Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR je bil za odlično vodstvo vojnih operacij albanske armade v borbi proti skupnemu sovražniku hitlerjevski Nemčiji in fašistični Italiji vrhovni poveljnik albanske armade generalni polkovnik Enver Hodža odlikovan z redom Suvorova L stopnje.
poveljnikov monarhofašističnih čet so Elada«, glasila grške demokratične or-obravnavali ukrepe, ki jih je treba • ganizacije EAM.
VOLIVNA KAMPANJA NA MADŽARSKEM
Komunistična partija bo storila vse, da bo madžarski narod svobodno izrazil
svojo voljo
Volišča bodo tudi v Jugoslaviji, kjer bivajo madžarski državljani
Budimpešta, 11. avgusta (Tanjug). Predstavniki koalicijskih 6trank so imeli po vsej državi zborovanja, na katerih so obrazložili svoj program in pojasnili pomen bližnjih volitev za bodočnost Madžarske republike.
Predvolivna zborovanja prirejajo tudi opozicionalne stranke popolnoma svobodno in nemoteno.
Včeraj je objavila socialnodemokratska stranka svojo kandidatno listo. Pričakujejo, da bo objavila listo tudi stranka malih posestnikov, ki še ni izdala končnega sklepa o vprašanju osebnosti, ki bodo kandidirale.
Danes bodo na V6eh javnih prostorih »a vidnem mestu nabiti začasni vol mu 'piski, h katerim bodo lahko državljani Postavljali svoje pripombe do 18. t. m.
Število volišč na Madžarskem znaša 10.839. Razen tega bo tudi sedem volišč *>a ozemlju Jugoslavije, in sicer v Beo-iradu, Zagrebu, Sarajevu, Titogradu, Novem Sadu, Mostaru in Opatiji, kjer so Madžarski državljani.
! Podpredsednik vlade in generalni sekretar KP Madžareke Matyas Rakosi je irel včeraj na zborovanju v Bčkčs-Csabu 'olivni govor. Poudaril je, da se doslej Po vsej državi ni moglo opaziti nobenih
S Turčičevo metodo zidanja so prekoračili v Albaniji normo za 866%
Tirana, 11. avgusta (ATS). Ministrstvo a gradnje sporoča, da je bilo pred ne-
a)	dnevi v Tirani na podlagi točnih ponosov, izvedenih pri zidanju z opeko, 'gotovljeno, da je bila norma, ki jo je 10k>čila planska komisija, prekoračena 866%. Ta rezultat je bil dosežen z Porabo metode jugoslovanskega zidarja
“rčiča.
Ministrstvo za gradnje bo poslalo Kopine zidarjev na vsa gradbena dela v ‘ržavi, da bi se ti zidarji seznanili s to e'ovno metodo. Na ta način se bo na-°knadilo veliko pomanjkanje zidarjev, i^cn tega se bo pa dosegel tudi pri-
bfaoek.
nepravilnosti pri izvajanju volivne kampanje. Govorniki opozicije so prisiljeni priznati, da lahko svobodno prirejajo zborovanja, ker jih pri tem nihče ne ovira.
Rakosi je rekel o Komunistični partiji, da bo s svoje strani storila vse, da bo lahko madžarski narod svobodno izrazil svojo voljo.
Proglas mladini vsega sveta
Svetovna federacija demokratične mladine poziva mladino, naj stori vse, da se čimprej konča vojna v Indoneziji
Praga, 11. avgusta (Tass). Izvršni odbor Svetovne federacije demokratične mladine je poslal mladini v6ega 6veta naslednji proglas:
V	Indoneziji zopet besni vojna. Minuli sta vsega dve leti, odkar se je končala vojna proti hitlerjevski Nemčiji in imperialistični Japonski, toda nizozemske vojne ladje in bombniki znova rušijo mesta in vasi Indonezije. Junaška indonezijska mladina, ki je dala velik prispevek k osvoboditvi 6voje države izpod japonskih okupatorjev in nizozemskega kolonialnega zatiranja, je zopet prisiljena prekiniti svoje napore pri obnovi države ter se z orožjem v roki‘boriti v obrambo svobode in neodvisnosti.
Vojna v Indoneziji, ki se je pričela v trenutku otvoritve mednarodnega mladinskega festivala v Pragi, ki je poosebljenje enotnosti in prijateljstva mladine, pomeni izzivanje demokratične mladine vsega sveta, izzivanje Združenih narodov, ki so ustvarili organizacijo, da bi rešili življenja milijonov mladih ljudi z vzpostavitvijo krepkega in trajnega miru.
Prepričani smo, da bo mladina V6ega 6vela z dostojno akcijo odgovorila na to izzivanje. Pozdravljamo pristaniške delavce Nizozemske, Avstralije, Novega Zelanda, Indije in drugih držav, ki niso hoteli nakladati nizozemskih ladij z orožjem in četami za Inoonezijo. Zahvaljujemo se mladinski organizaciji Nizozemske zaradi njene udeležbe pri protestnih demonstracijah v Amsterdamu. Pozivamo vas vse, da si vzamete za vzgled te mladince. Trudite 6e, da bi se končala vojna!
270 francoskih delavcev obiskalo mladinsko progo
Zenica, 11. avgusta. (Tanjug.) Včeraj se je mudila v Zenici skupina 270 francoskih delavce v-uda r nikov iz vseh panog industrije, ki so prišli v našo državo kot gostje Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Francoski delavci so obiskali glavni štab mladinskih delovnih brigad, gradbišče na useku Lašva, osmo sekcijo In tretjo francosko mladinsko delovno brigado na 44. odseku 9. sekcije pri Kaknju.
Tudi v luiiju ie rudnik Trbovlje dosegel prvo meslo
Dne 8. avgusta se je sestala v Trbovljah tekmovalna komisija zveznega tajništva rudarske 6troke, ki je po poročilih iz vseh rudnikov Slovenije ugotovila, da je rudnik Trbovlje dosegel tudi v juliju med slovenskimi rudniki prve skupine najboljše uspehe, medtem ko je bil v drugi skupini najboljši rudnik Laško.
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje je v juliju presegel proizvodni plan za 3.5%, zvišal rudniški učinek za 1.9%, zmanjšal proizvodne stroške za 0.5%, zboljšal kvaliteto premoga za 3.95%, prihranil na lesu 19%, na razstrelivu pa celo 40%. V tem času je imel neopravičenih izostankov 0.6%, zaradi bolezni 5.8% izostankov in upravičenih izostankov 3.6%. V juliju je letni dopust izkoristilo 3.9% vseh rudarjev.
V	tekmovanju sodeluje 99.4% vseh rudarjev. K julijskim uspehom je zlasti pripomoglo medobraitno tekmovanje za-p a dne ga in vzhodnega revirja ter tekmovanje na dnevnem kopu Dobrna, kjer je tekmovalo 46 odkopnih številk. Poleg tega so si v obeh drobilnikih za zasipni material na obratu Neži zaposleni delavci napovedali medsebojno tekmovanje. Pohvalo zasluži tudi šest zalivalcev vzhodnega jamskega obrata,' ki so samoiniciativno zalili 40 m dolgo odkopno progo v jami z zasipnim materialom v rekordnem času 10 ur 30 minut.
Drugi je rudnik Hrastnik, ki je v juliju presegel plan za 3.6%, medtem ko rudniškega učinka ni dosegel za
11.2%. Proizvodne stroške je delovni kolektiv hrastniškega rudnika zmanjšal za 0.5%, kvaliteto premoga izbolj-
šal za 1.8%, prihranil na lesu 30%, na razstrelivu pa 52.2%. Neopravičenih izostankov je bilo v juliju 1.7%, opravičenih 9.1%. Letni dopust je izkoristilo v juliju 2.6% vsega delavstva. V tekmovanju je sodelovalo 98.3% vseh rudarjev. Rudnik Hrastnik je dosegel v juliju take uspehe, ker se je zboljšala delovna disciplina in je bilo delo pravilno razporejeno.
Tretji iz prve skupine Je bil rudnik Velenje, ki je v juliju presegel plan za 0.51%, četrti rudnik Zagorje, ki je plan izpolnil 100% in peti rudinik Senovo, ki ni izpolnil 15% plana.
V	drugi skupini je bil v juliju najboljši rudnik Laško, ki je presegel plan za 22.7%, zvišal rudniški učinek za 40.1%, zmanjšal proizvodne stroške za 16.4%, zboljšal kvaliteto premoga za 1%, prihranil na lesu 16% in na razstrelivu 49.8%. Neopravičenih izostankov je imel 0.5%, opravičenih zaradi bolezni 4.9%, in opravičenih zaradi drugih vzrokov 1.1%. Letni dopust je izkoristilo 4.9% delavstva. V tekmovanju je sodelovalo 86.4% vseh rudarjev.
Drugi je bil rudnik Zabukovica, ki je presegel plan za 13.4%, tretji Kočevje, ki je presegel plan za 1.7%, četrti pa rudnik Črna-Kaolin, ki je presegel plan za 3.51%, a je imel v juliju 46% izostankov, od tega 19% neopravičenih, 10% opravičenih in 17% zaradi bolezni. Na petem mestu je bil rudnik Globoko pri Brežicah, ki ni dosegel 12.9% plana,_ šesti pa rudnik Liboje, ki ni dosegel 15% plana in ima največ izostankov, skupno 49%, in sicer 19% neopravičenih, 18% zaradi bolezni in 12% opravičenih zaradi drugih vzrokov.
Viadukt pri Žirovnici dokončno obnovljen
Nad serpentinami, ki se na državni cesti kmalu za Žirovnico strmo spuščajo v globel Završnice — prav nad svetim mestom, kjer je 1. 1942 29 talcev moralo dati življenje za lepšo bodočnost naših narodov — se vzpenja eden najlepših objektov na gorenjskih progah, viadukt v Mostah pri Žirovnici. Most je bil med okupacijo ponovno porušen in provizorno obnovljen, tako tudi kmalu po osvoboditvi, in je od tedaj služil svojemu namenu z edino omejitvijo — počasne vožnje po njem, ki je za reden promet stalna in občutna ovira.
Zato je glavna direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani izbrala ta provizorij kot prvega na Gorenjskem za zamenjavo z novo, dokončno konstrukcijo. Dela okrog te zamenjave segajo prav za prav že v lansko jesen, iiftenzivno pa so se začela letos spomladi. Nova konstrukcija je bila položena na poseben oder v razdalji 6 m vzporedno ob provizoriju in tam montirana dokončno. Njena razpetina meri 40 m; pridobili smo jo s porušenega viadukta v Otovcu, od koder je bila v kosih prepeljana na sedanje mesto. Pred tem jo je bilo treba za 5 m obrezati na vsaki strani, poškodovane dele pa je raz-
IZPOLNILI BOMO PLAN ODKUPA BELIH ŽIT
••••• ~
Tudi mladina je
ljutomerskem okraju pomagala pri zbiranju žitaric. Na sliki vidimo mladinko s Koga, ki pomaga Štamparjcvim nositi vreče žita z voza v zbiralnico.
kovala, poravnala in ojačila domača mostovna delavnica za 30 ton osnega pritiska. Skupno tehta 166 ton. Za njeno montažo so bila razen tega potrebna še znatna betonska dela na krilnih zidovih in opornikih ter nova ležišča, posebno na jeseniški strani, pri čemer je bilo treba porušiti do 90 kub. metrov starega betonskega bloka. Provizorij je bil razdeljen na tri polja, sestoj eča iz 16 železnih nosilcev z razpetinami po 25 odnosno 18 metrov.
Prevoz konstrukcije v os proge in njena dokončna^ montaža sta pretekli petek zahtevali občutnejši poseg v redni promet na progi od Ljubljane do Jesenic. Po jutranjem brzem vlaku (okoli 6. ure) je bil ves promet med Žirovnico iu Slovenskim Javornikom ustavljen ter bil nato spet obnovljen ob 23. uri. V teh dobrih
17	urah je vsega 110 delavcev izvedlo celo vrsto zanimivih tehničnih operacij, ki so domala potekale po načrtu, razen odstranitve dveh dvotonskih podložnih plošč na leseni kozi pod provizorijem, ki je iz-razlogov varnosti trajala cele štiri ure.
Dela so se začela z demontiranjem tira na provizoriju, nato pa so s hidravličnimi dvigali dvignili provizorij, odstranili ležišča ter obenem prepeljali novo konstrukcijo tik do provizorij a. Okrog 11. ure so začeli izvlačevati s pomočjo lokomotive štiri nosilce na jeseniški strani, ki so bili nato deponirani sto metrov višje desno od proge, ostalih 12 nosilcev pa je bilo obešenih na konstrukcijo ter z njo prepeljanih v novo lego, od koder bodo odstranjeni pozneje. Medtem ko je ena delavska skupina zasipala sedaj prosto korito z rečnim gramozom ter ga potem nabijala s tolčencem, je druga montirala vitel na provizoriju ter za tem odstranila gornji del koze, kar se je zavleklo do približno 15. ure.
Na j zanimivejši del celodnevnih naporov pri tej montaži je bil prevoz nove konstrukcije v os proge, ki se je začela okrog 16. ure in je potekla brez motenj v zelo kratkem času 30 minut. Železnega velikana so nato spustili najprej na premična in potem na nepremična ležišča. Hkrati je progovno delavstvo na jeseniški strani v dolžini 80 m premaknilo tir za 90 om v desno — zaradi izravnave krivine preko viadukta. Zaključna dela, pri katerih je bilo treba že uporabljati umetno razsvetljavo, so obsegala še montažo tračnic na konstrukciji ter priključkov na progo.
Po končanih delih in zopetni otvoritvi prometa se je vse delavstvo na povabilo železniške uprave, ki je vsa ta dela izvršila z lastno delovno silo in svojim materialom, zbralo na skupni večerji v Mostah, pri kateri priliki so zastopniki GDEŽ — Ljubljana in ljudskih oblasti izrekli besede zahvale in priznanja vsem, ki 60 pripomogli,^ da je bil viadukt pri Žirovnici dokončno obnovljen.
Ta večer so bili razen vodje del inženirja Jurija Medveda še posebej in imenoma pohvaljeni tovariši-delavci, ki so se najbolj izkazali pri delih na progi in na mostu: iz mostovne delavnice: Mostar, Pister, Grošelj, Vrhovnik in Javornik; iz sekcije za obnovo mostov: Ružič, Vovk, Sabolčič, Trstenjak, Srpek, Msutač, Bistro-vič, Jamšič, Strmec in Šafarič ter iz sekcije za vzdrževanje proge Jesenice: Volk Andrej, Pintar, Kozjak, Pogačar, Matelj, Debevc, Šulj, Franjič, Treska in Trček.
Pri vseh gradniah mora biti osnovno pravdo — štednja gradbenega materiala
Da bomo izvršili vsa v petletnem načrtu predvidena gradbena dela, moramo zagotoviti ogromno količino gradbenega materiala, posebno betonskega železa, cementa, opeke in lesa. Čeprav bomo v petletki zgradili in neprestano izboljševali in večali produkcijo obratov industrije gradbenega materiala, je potrebna pri njegovi uporabi največja štednja. Vsako nesmotrno trošenje in razsipanje gradbenega materiala zavira m ogroža izpolnitev gradbenih del.
Do zdaj so kontrolni organi ugotovili že več primerov, da se je potrošila odnosno predvidela mnogo večja količina gradbenega materiala, kakor pa je bilo to za izgradnjo objekta dejansko potrebno. Osnovno napako so zagrešili že pri 6amem projektiranju, ker niso upoštevali možnosti smotrnega izkoriščanja materiala.
Nedavna kontrola gradbenih del železniške direkcije v Ljubljani naj bi pokazala realnost v planu predvidenih potreb cementa in racionalnost porabe materiala. Pri primerjavi stvarne potroSnje s planiranimi potrebami 60 kontrolni organi ugotovili, da je bito v planu določeno povprečno preko 70% cementa več, kakor pa je za gradnjo nameravanih objektov nujno. Cement pri gradnjah sicer niso trošili prekomerno, razen pri gfadnji garaže Železniškega avtoodseka, pač pa so si hoteli zagotoviti gotovo količino gradbenega materiala kot rezervo za gradnjo raznih v planu nepredvidenih del. Pri preverjanju sekcij so kontrolni organi ugotovili, da ima sekcija Ptuj na zalogi 23 ton cementa in sekcija Jesenice
10	ton, česar pa v planu nista navedli in upoštevali teh zalog. Na ta način ostajajo na skladiščih sekcij neevidentirane zaloge cementa, kar onemogoča pravilno razdeljevanje gradbenega materiala posameznim gradbenim podjetjem.
S spremembo konstrukcij in z uporabljanjem nadomestnega materiala, na primer vstavljanjem kamna lomljenca v nosilno in temeljno zidovje, bi tehnično vodstvo posameznih gradenj lahko v veliki meri znižalo količile za gradnje potrebnega materiala. V projektih nekaterih visokih gradenj, n. pr. postaje v Metliki, predvidevajo betonsko železo, čeprav bi železobetonske konstrukcije lahko zamenjali z drugim materialom, pri čemer je možno prihraniti 26% cementa, ne da bi pri tem trpela varnost ali izgled stavbe.
Opisani primeri niso osamljeni. Slične nepravilnosti najdemo pri mnogih gradnjah v Sloveniji. Kontrola gradbenih projektov v LR Sloveniji je ugotovila, da ee da s smotrno uporabo železobetona in različnega nadomestnega materiala znižati v projektih določena količina za več kot 50%. Ti podatki n*m dokazujejo, kako
velike količine gradbenega materiala se zaradi nepravilnega projektiranja odtegnejo planski razdelitvi. Na tak način nekatera strokovna vodstva gradenj zaradi svoje kratkovidnosti zavirajo plansko izgradnjo. Značilna za tako kratkovidnost je izjava šefa projektantskega biroja pri železniški direkciji, da 6 tem, ko projektirajo preko 70% cementa več, kakor je dejansko potrebno, v ničemer ne škodujejo državi, ker se ta cement porabi drugje.	«
Vsi ti primeri kažejo* da nekateri strokovnjaki izgubljajo iz vida širši gradbeni načrt in ne vidijo preko plota svojega lastnega gradbenega objekta. Dejstvo, da bi odtegnili potrošnji večjo količino cementa preko nujne potrebe planski uporabi že samo pri prekontroliranih objektih (kar je Kontrolna komisija z direktnim posegom na licu mesta delno preprečila), dokazuje, da niso razumeli važnosti izvrševanja v načrtu določenih gradbenih del in niso upoštevali, da bi ta material lahko na drugem mestu bolj koristno uporabili. S tem pa so, Čeprav morda nenamerno, zavrli izgradnjo in nehate pomagali sovražnikom naše države, ki na vse načine skušajo onemogočili izvršitev plana.
Brez smotrne uporabe in štednje gradbenega materiala bodo težave pri izvrševanju gradbenih načrtov dosti večje. Dolžnost projektantskih birojev je, da že v sam projekt vnesejo le nujne količine gradbenega materiala in na ta način že v osnovi prično s štednjo. Prav tako pa je tudi važno, da si pomagamo predvsem s tistim materialom, ki ga je mogoče dobiti v neposredni bližini gradbenega objekta. Marsikje se je izgradnja objektov zakasnila, ker ni bilo trenutno na razpolago potrebnega materiala. Z malo iniciativnosti pa bi vodja gradnje lahko potrebni material nadomestil s kamnom lomljencem, ki ga je bilo v bližini dovolj. S tem bi ne le zmanjšal režijske stroške, ampak v neki meri tudi razbremenil pre-vozna_ sredstva.
V	prvem letu naše petletke je izvršitev gradbenega načrta najvažnejša naloga. Nedvomno bomo ob tolikem delovnem elanu in požrtvovalnosti delavcev in strokovnjakov to nalogo tudi izvršili. Proti kratkovidnosti in oakogrudnosti nekaterih strokovnjakov in tehničnih voditeljev, ki je razvidna iz opisanih primerov, pa se moramo energično boriti. Vsestranska štednja mora biti ne le prva naloga in skrb strokovnjakov, amipak vsega delovnega kolektiva, iti sodeluje pri gradnjah, ter tudi sindikalnih funkcionarjev, ki morajo prikazovati delovnemu kolektivu namen in potrebo štednje gradbenega materiala.
RAMADIER POSTAVIL VPRAŠANJE ZAUPNICE V PARLAMENTU^
Francija preživlja težko, situacijo
Vlada izvaja pritisk na narodno skupščino z grožnjo ministrske krize
»Francija preživlja težko situacijo,« piše list, »delovno ljudstvo trpi, a na vseh straneh — na mednarodnem popri-šču, v gospodarstvu, v Francoski uniji — zahtevajo te naloge, da tisti, ki so odgovorni, podvzaSnejo potrebne ukrepe. Predsednik vlade pa pozablja republikanske tradicije ter še nadalje odločno brani volivni sistem, ki ga odklanjata dve najmočnejši stranki v državi.«
Vest, da je Ramadier postavil vprašanje zaupnice, je izzvala v vsej Franciji val protestov. Vlada je že prejela veliko število protestnih brzojavk in pisem od vseh strani. Napredne politične skupine in organizacije protestirajo proti temu vladnemu sklepu in poudarjajo, da se križa s parlamentarnimi demokratičnimi tradicijami.
Odgovor na odprlo pismo
Zveze mladine za Slov. Koroško
Pariz, 11. avgusta (Tanjug). Francoska narodna skupščina še ni končala z razpravljanjem v zvezi s predlogom novega volivnega zakona, ki bo veljal za občinske volitve 19. oktobra. Kakor je znano, je sklenila volivna komisija ukiniti dvo-stopno glasovanje s tem, da se uporabi samo v tistih občinah, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev, medtem ko bi se uporabil v občinah z večjim številom prebivalstva proporcionalni sistem glasovanja, kar predstavlja najpravilnejši sistem.
To odločbo sta podpirali Komunistična partija in narodno republikansko gibanje — dve največji politični stranki v Franciji, nakar bi moralo biti glasovanje v skupščini. Socialistična stranka se je uprla proporcionalnemu sistemu glasovanja, ker upa — kakor piše »Ce Soir« — da bo izvlekla iste prednosti iz dvostop-nega glasovanja, in ker se boji, da bodo komunisti na podlagi proporcionalnega sistema obdržali veliko število važnih občin.	,
Med najbolj vročo diskusijo je vladi uspelo prekiniti debato, nakar je bil sklican ministrski svet, ki je pooblastil Ramadiera, da postavi vprašanje zaupnice vladi k volivnemu zakonu. Člani vlade so hoteli »kompromisno rešitev«, nakar je bila objavljena uradna izjava, po kateri bi služil zakon iz leta 1884, ki določa dvostopno glasovanje kot temelj za izvedbo občinskih volitev. Po Rama-dierovem mišljenju naj bi se proporcionalni volivni sistem uporabljal samo v občinah, ki imajo nad 9000 ali 10.000 prebivalcev.
»Humanitč« piše o sklepu vlade, da postavi vprašanje zaupnice, med drugim: »Z vprašanjem zaupnicc o zakonu občinskih volitev ni Ramadier zamudil niti te prilike, da še za nekaj čnsa obdrži mračno reputacijo svoje vlade.«
Nočemo politike, vsiljene iz inozemstva
je izjavil Marcel Cachin
Rouen, 11. avgusta AFP poroča, da je predsednik KP Francije Marcel Cachin govoril v Quevillu v bližini Rouena, kjer je ostro obsodil politiko ZDA, ki hočejo »vsiliti Evropi dolarski jarem«. »Nočemo politike, vsiljene iz inozemstva,« je izjavil Marcel Cachin.
Marcel Cachin se je nato dotaknil profašističnih govorov generala De Gaul-lea in je zavrnil njegove napade proti Komunistični partiji in poudaril njen pa-triotični značaj, nakar je naglasil, da je »ljubezen francoskih komunistov do Sovjetske zveze ne samo posledica skupne ideologije, temveč dejstva, «U je Sovjetska zveza nosila največje breme vojne in da še nadalje dosledno teži k ustvaritvi miru, kar je povsem v nasprotju z ameriškim žvenketanjem z atomsko bombo«.
KONCERT JUGOSLOVANSKE MLADINE JE D02IVEL VELIK USPEH V PRAGI
Na odprto pismo, ki ga je poslala Zveza mladine za Slovensko Koroško s svojega pokrajinskega plenuma koroškim mladinskim organizacijam in koroški deželni vladi, je Varnostno ravnateljstvo za Koroško odgovorilo predsedniku Zveze mladine Lipeju Koleniku, da smatra Zvezo mladine za Slovensko Koroško kot nezakonito zato, ker še ni vložila prijave, ki jo predpisuje društveni zakon.
»Slovenski Vestnik« z dne 1. avgusta komentira odgovor Varnostnega ravnateljstva takole:
»Kolikor nam je znano, zahteva zakon o reorganizaciji društev, da se morajo prijaviti vsa društva, ki so jih prepovedali nacisti ali že prej avstrofašisti; vsa ostala društva, v kolikor niso bila nacistična, pa so lahko nemoteno brez vsakih formalnosti nadaljevala s svojim delom.
Naša mladinska organizacija, Zveza mladine za Slovensko Koroško, je na-
stala že leta 1942 v oboroženi borbi proti fašizmu in je poslala veliko število svojih članov v partizanske edinice, da pomaga pri osvoboditvi dežele in ljudstva izpod nacističnega jarma. Ogromno število naših mladincev je padlo v antifašistični borbi za svobodo in lepše življenje v bodočnosti. Zvesti načelom svoje organizacije so poznali le en cilj: da spet zavlada resnična demokracija po vsem svetul Za ista načela se bori naša mladinska organizacija tudi danes. Naša mladina ne zahteva nobenih izjem in prednosti in je ravnala samo tako, kakor V6a ostala obstoječa društva, ki niso bila nacistična.
Kljub temu pa je Zveza mladine za Slovensko Koroško na podlagi odgovora Varnostne direkcije vposlala zaželeno prijavo s pravili in upa, da, jo bodo priznale naposled tudi avstrijske oblasti, ko jo je že prej priznala Svetovna demokratična mladinska federacija.«
Avstrijski policiji je nevarna celo zbirka za partizanski spomenik
V zadnji številki »Slovenskega Vestnika« je o pripravah za spomenik padlih partizanov priobčeno naslednje poročilo:
»Varnostni ravnatelj polkovnik Stos-sier je na prošnjo pripravljalnega odbora dovolil v času od 1. do 31. avgusta 1947 v velikovškem okraju ponovno javno zbirko za spomenik v čast padlim partizanom.
Kljub trikratni prošnji in ponovnim intervencijam pa varnostni ravnatelj do danes še ni dovolil, da bi pobirali prostovoljne prispevke za spomenik po vsej Koroški.
V Št, Rupertu pri Velikovcu počivajo v skupnem grobu partizani iz vseh dolin naše Koroške. Kakor 60 se v skupni borbi borili in so našli svoje zadnje počivališče v skupnem grobu, tako se hočemo oddolžiti njihovemu častnemu opominu tudi s skupnim spomenikom, ki ga
hočemo postaviti vsem koroškim partizanom na največjem skupnem partizanskem grobu v naši zemlji.
V	pripravljalnem odboru za spomenik so zastopani antifašisti brez razlike narodnosti in političnega gledanja: vsi bi radi postavili dostojen spomenik junakom, ki so se uprli najhujšemu nasilju in s svojo žrtvijo skrajšali trpljenje slovenskega ljudstva. Za resnično svobodo ljudstva so ti borci darovali svoja življenja v borbi na strani svobodoljubnih narodov. V vseh državah so jim že davno postavili spomenike, pri nas pa morajo »še posebno odločati«, ali naj se dovoli zbirka za prostovoljne prispevke.
To ravnanje je vsekakor značilno in osvetljuje resničen odnos koroških oblasti do antifašističnih borcev, ki so se jim ob prekopu v Velikovcu poklonili v globokem spoštovanju tudi veliki zavezniki!«
Soriški, beneški in kanalski Slovenci ustanovili DesokratKno fronto
Trst, 11. avg, (Tanjug.) Včeraj dopoldne je bil v Gorici I. kongres goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki bodo po sklepu mirovne pogodbe ostali pod Italijo. Kongresa se je udeležilo 172 delegatov, ki predstavljajo okrog 60.000 Slovencev, Delegati so bili izvoljeni na množičnih zborovanjih po vaseh in mestih.
Kongres je otvoril predsednik gori-ške slovenske prosvetne zveze Nanut, ki je po poročilu o narodnostnem zatiranju goriških, beneških in kanalskih Slovencev v zadnjih desetletjih poudaril, da gori-ški, beneški in kanalski Slovenci ne bodo nikdar dopustili, da bi se ponovila tragedija zadnjih desetletij.
Iz poročila pripravljalnega odbora ie bilo razvidno, da se je v mesecu juliju sestalo 18 zastopnikov goriških Slovencev, ki so proučili položaj in sklenili, da se ustanovi petčlanski pripravljalni odbor z nalogo, izdelati program in določiti organizacijske oblike. Osnutek programa je bil nato prediskutiran na množičnih se-
stankih po vaseh in mestih, kongres pa je bil sklican zato, da se nokončno reši vprašanje programa bodočega življenja Slovencev pod Italijo. Pripravljalni odbor je tudi sprejel sklep o izdajanju časopisa »Soča« kot glasila goriških, beneških in kanalskih Slovencev.
Beneški delegati so poudarili nujnost ustanovitve Demokratične fronte Slovencev in opisovali težak položai beneških Slovencev, raznarodovalno politiko bivšega fašističnega režima in njene posledice. Pripovedovali so o veliki brezposelnosti, zaradi katere mora veliko beneških Slovencev iti v tujino za kruhom.
S tajnimi volitvami so na kongresu izvolili glavni odbor Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, v katerega je bilo izvoljenih 17 delegatov iz Gorice, 2 iz Benečije in Tržiča in po eden iz Kanalske doline, Šte-verjana, Štandreža. Sovodeni, Doberdoba, Krmina, Podgore, Jamelj in Pevme, skupno 30 članov.
Tržaška podjetja izplačujejo odpuščene fašiste
Trst, 11. avg. (Tanjug). Epuracijske komisije v Trstu, ki imajo nalogo očistiti mesto fašistov, niso samo oprostile velikega števila fašistov in squadristov, temveč sedaj celo izpreminjajo svoje odločitve glede obsojenih fašistov. Epu-racijska komisija prve stopnje in apf-lacijsko sodišče sta v podjetju A. C. E. G. A.T. odstranila fašista Politi Nicolo. Pred mesecem dni pa je ravnateljstvo podjetja prejelo dopis pokrajinske epuracijske komisije, ki obvešča, da je bil Politi obsojen samo na dve leti odpusta z dela in da ima pravico na plačo tudi v tem času. Zato mu je podjetje izplačalo 327.000 lir na račun zaostalih prejemkov.
Odpust fašista Canu Amadea, nameščenca podjetja ACEGAT, pa so odredile epuracijska komisija prve stopnje, apelacijsko sodišče in pokrajinska epuracijska komisija. Pred dnevi pa je ravnateljstvo prejelo dopis prvostopne
epuracijske komisije, ki obvešča, da je bil Canu obsojen le na leto in pol od-odpusta iz službe. Ker je bil odsoten iz službe 25 mesecev, mu mora družba izplačati zaostale plnče za sedem mesecev nazaj. Canu je bil v zadnjem času agent civilne policije in je prejemal tudi tam plačo. Poleg vsega tega je nek nameščenec podjetja izjavil, da je Canu ob priliki streljanja bazoviških žrtev (Bidovca, Marušiča, Valenčiča) vložil prošnjo, da bi bil sprejet v četo fašistov, ki je izvedla justili-kacijo.
S tem v zvezi piše >11 Lavoratore«, da je po takem postopanju popolnoma razumljivo, da je podjetje ACEGAT deficitno in da se ni treba več čuditi stalnemu višanju tarif. >11 Lavoratore« tudi piše, da podjetje medtem, ko izplačuje fašiste za dobo, za katero so bili epurirani, odklanja plačo za 20 dni štirim, uslužbencem, ki so odšli na mladinski festival v Prago.
Skupina francoskih novinarjev obiskala Jugoslavijo
Beograd, 11. avg. (Tanjug.) V soboto je prispela v Beograd skupina francoskih novinarjev, ki bodo kot gostje vlade FLRJ bivali nekaj časa v naši državi. Med francoskimi novinarji so Echvet, urednik »Alobrogea« iz Grenobla, Fer-nand Plase, predstavnik tiskovnega bi-roa KP Francije, Mourset Maurice, ured-
nik lista »Nouvelle Republique« iz Bor-deauxa, Riviere, urednik »Progressa« iz Lyona, Wirmset, urednik »Ce Soira« iz Pariza in Louisa Virmset, novinarka.
Francoske novinarje so na zemunskem letališču sprejeli načelnik direkcije za informacije Pera Ivkovič in predstavniki domačega tiska
CS LMJ izročil francoskim mladincem ob odhodu s proge
diplome in darila
Praga, 11. avg. (Tass). Včeraj je bila v okviru festivala mednarodna mladinska konferenca, posvečena vprašanju »Mladina in kultura«. Na Stragovem stadionu so bile atletske tekme. V dvorani Sokolovna so sovjetski gimnnsti-čarji pokazali svoje sposobnosti, '-'inet-iki britanske delegacije so na prdstem jriredili koncert, medtem ko je indonezijska mladina v vinogrodovskein teatru pokazala svojo sposobnost
V	mali dvorani Rudolfina je bil prirejen koncert laureatov, ki so sodelovali v glasbenih tekmovanjih. Ve.ika dvol-ana Lucerna, ki ima "1000 mest, v kateri so priredili koncert mladi so-
vjetski umetniki, ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli prisostvovati koncertu.
Koncertu jugoslovanske delegacije so prisostvovali člani češkoslovaške vlade, diplomatskega zbora, okrog 2000 udeležencev festivala ter predstavniki češkoslovaških organizacij in tiska. Publika je toplo pozdravila predstavnike jugoslovanske mladine. Koncert jugoslovanskih umetnikov je imel velik uspeh.	.	.
V	glasbenem tekmovanju je dobila v zborskem petju prvo nagrado Jugoslavija, drugo Poljska in Bolgarija, tretjo pa Francija. V solo-petju pa so dobili prve nagrade sovjetski umetniki.
Beograd, 11. avgusta. (Tanjug.) Dne 7. avgusta je prispela z mladinske proge v Beograd prva francoska mladinska brigada, ki šteje 128 mladincev. Z njo »ta prispeli tudi delovni skupini 38 Angležev iin 33 mladincev iz Westfalije. Mladinci so si če« dan ogledovali znamenitosti Beograda.
Istega dne zvečer je prispela v Beograd tudi druga francoska mladinska brigada 263 mladincev. Včeraj dopoldne st« prva in druga brigada skupno z angleško im westfabsko delovno 6kupino obiskali pionirsko progo v Košutnjaku. Angleška in \vestfalska delovna skupina sta sinoči odpotovali v Dubrovnik, kjer bosta ostali nekaj časa na odmoru, fran-
coski brigadi pa sta odpotovali preko Subotice v Prago na svetovni mladinski festival.
V znamenje priznanja za delo na progi je centralni svet LMJ izročil francoskim mladincem diplome in darila: kip mladinca pri delu, značko mladinske proge in značko LMJ.
Zapiski
Stara pesem na razglašenih strunah
ProvokacijsJvi manever grških mo-narhofašietov o nekakšna invaziji mednarodne brigade iz Albanije, ki je imel namen odvrniti pozornost svetovne javnosti od vedno intenzivnejše ameriške intervencije v Grčarji, je bil takoj spočetka razkrinkan. Celo šef grškega geoaralštaba general Manidakis je biil prisiljen demantirati poročila o invaziji mednarodne brigade, skuhana v kuhinji grških monarho-fašistov.
Toda zdi 6e, da iz teh dejstev nekateri neofašistični in reakcionarni italijanski listi nočejo izvajati nobenih zaključkov.
V	slepem sovraštvu do vsega naprednega in demokratičnega so ti listi spet zabrenkali na razglašene strune grških monarho-fašistov in postregli svojim bralcem z »najnovejšimi in senzacionalnimi« odkritji v zvezi z »mednarodno brigado«.
Neofašistični list »Uomo qualunque« je nedavno sporočil, da se »mladinci na mladinski progi Šamac-Sarajevo pripravljajo za kadre mednarodne brigade« in da je gradnja proge »samo izgovor«. Pristaši gospoda Gianninija so iz tega lista izvedeli, da je »v Makedoniji zbranih 10.000 udarnikov, izvežbanih za gverilsko borbo« in da je njihova naloga »izpopolniti odrede generala Markosa«.
Iredentistični »Messaggero Veneto«, ki izhaja v Vidmu in čigar stolpce če sto polnijo najogabnejša obrekovanja in laži, polne sovraštva do FLRJ, je šel še dalje. Poklicni fabrikanti laži v uredništvu tega lista so na osnovi poročila pariškega dopisnika londonskega »Timesa«, da vrši v Trstu SIAU rekrutiranje prostovoljcev za mednarodno brigado, odkrili celo vrsto »verodostojnih in interesantnih podrobnosti«. Po poročilih tega lista se rekrutiranje prostovoljcev za mednarodno brigado v coni A izvaja »pod krinko zbiranja delavcev za delo v Jugoslaviji«. Iz zbirnih centrov v coni B naj bi ti »rekruti« odhajali »v okolico Reke, Opatije in Ljubljane«, kjer se po trditvah tega lista »vrše gverilski kurzi«.
Italijanski list »Rissorgimento liberalk« ima vsekakor zelo spretne in senzacionalne reporterje z izrednim detektivskim nosom. Po poročilih AFP je ta list objavil vest, da je »tržaška policija odkrila slovansko društvo, ki se je pečalo z rekrutiranjem in pošiljanjem bivših partizanov v Grčijo. Tako je ta list prehitel celo proslulo tržaško civilno policijo, ki je po trditvah funkcionarjev ZVU »najboljša na svetu«. Šovinistični tržaški časopisi, kakor so to »Voce liibera«, »Gior-naie di Trieste« in drugi verjetno zelo obžalujejo, da nimajo tako iznajdljivih reporterjev, ki bi jim mogli služiti v njihovi sovražni gonji proti SIAU in FLRJ.
Odveč bi bilo demantirati te izmišljotine, preračunane na zavajanje italijanske javnosti. Saj 60 bili prisiljeni demantirati jih celo predstavniki grške monarhofaši-stične vlade. Navajamo teh nekaj primerov samo zato, ker so karakteristični za moralno kvaliteto in metode dela teh neofašističnih listov, ki si pod krinko svobode tiska laste svobodo obrekovanja.
Farizejska skrb za usodo tržaškega pristanišča
Londonski »Times« je pred dnevi pokazal izredno skrb za razvoj pristaniškega prometa v Trstu. Ta neodvisni britanski list je zapisal resnico, da- je pristaniški promet v Trstu skoraj popolnoma v zastoju in da preživlja tržaško pristanišče resno krizo. Do tu je vse v redu. Toda vzrokov za to krizo »Times« ni iskal na pravem mestu. »Postalo je ooividno,« piše list, »da bodo nedavno sklenjeni trgovinski sporazumi med državami vzhodnega bloka definitivno vplivali v škodo Trsta. Izgledi za bodočnost Trsta se vse bolj izgubljajo, ker 60 strogo kontrolirana državna gospodarstva sosednih držav napravila konec nekdanjemu sijaju tržaškega tržišča.«
Toda vsak nepristranski opazovalec —-pa tudi še tako malo objektiven novinar, ki je kolikor toliko pozorno sledil ekspo-zejem jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, — ve, da je mesto Tret ter promet v tržaški luki dosegel najvišjo stopnjo svojega razvoja pred prvo svetovno vojno, ko je bil Trst še povezan s svojim naravnim zaledjem. Odveč bi bilo navajati podatke o vpadanju ladijskega prometa v tržaški luki v ča6u med dvema svetovnima vojnama, ko je bil Trst v sklopu fašistične Italije, ker so ta dejstva dobro znana.
Prvi in osnovni vzrok zastoja pristaniškega prometa v Trstu zato vsekakor izvira iz dejstva, da je bil Trst na umeten način odtrgan od svojega naravnega zaledja. Med najglasnejšimi zastopniki take rešitve tržaškega vprašanja pa 60 bili prav zunanji ministri Velike Britanije, Francije in ZDA. Tudi londonski »Times« je v svojih stolpcih čestokrat zastopal mnenje, da je najboljša rešitev tržaškega vprašanja taka, kakršno so predstavniki teh velesil predlagali in zastopali na mirovni konferenci.
Ce so dejstva taka, potem je res farizejsko pripisovati državam naravnega tržaškega zaledja odgovornost za izgubljanje perspektiv mesta Trsta. »V6ak poizkus za odcepitev Trsta od Jugoslavije je dejansko tudi poizkus za njegov p<>" polni propad,« je izjavil v enem izmed svojih ekspozejev na mirovni konferenc] pomočnik zun. ministra FLRJ dr. Ale= Bebler.
Zato bi londonski »Times« napravi' bolje, da bi ne objavljal člankov s tako vsebino, če že noče priznati evidentne resnice in označiti pravih vzrokov, ki dovedli do krize tržaškega pristanišča.
   ...........................................
PREDAVANJE 0 EGEJSKI MAKEDONIJI
MOS vas vabi na predavanje o Egejski Makedoniji, ki ga bo imel v torek 12. t. m. ob 20. uri v Mladinski dvorani (bivša Frančiškanska) podpred' sednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tov. Dimitar Vlahov.
Z razkrinkavanjem špekulantov bodo v ptujskem okraju zbrali predvidene količine žita
Ptuj, 8. avg.
Peti dan oddaje je danes. Zbrali so že nekoliko več kot 18% obvezne oddaje in kontrahiranih presežkov. Časovni plan ministrstva pa so presegli. Pa se tega plana ne držijo,. »Preveč na dolgo bi se zavleklo, če bi se držali plana ministrstva,« pravijo. To so ugotovili že pred pričetkom oddaje. Zato so sestavili svoj okrajni odkupni plan. Krajevne ljudske odbore so razdelili na 29 zbiralnic. Te so v sodelovanju z odborniki in aktivisti sestavili časovni plan oddaje za posamezne vasi in za posamezne kmete.
»PRVA DOLŽNOST JE ZADOSTITI POTREBAM DRŽAVE«!
Tako je prvi dan odkupa — v ponedeljek, 4. t. — začelo poslovati 25 zbiralnic, v območju štirih pa so še mlatili. Med prvimi je prišla na vrsto zbiralnica v Zg. Bregu — mlin Koro-
do 4% primesi. Zato so morali doložiti ustrezno količino zrna ali pa so sami ponovno očistili žito.
ODDALI SO V POL DNEVU
Tudi zbiralnica v Grajeni je začela poslovati že prvi dan odkupa. V tem okolišu so se dokaj dobro pripravili. Prav zato je KLO Mestni vrb oddal žito v pol dinevu. Kmetje 6o se že prejšnji dan dogovorili, kako bodo vozili. Tu ni bilo čakanja ne za kmete ne za težake v zbiralnici. Delo je šlo izredno hitro od rok.
Drugače v zbiralnici Juršincih. Na vidnem mestu ob cesti vidiš napis »Izpolnimo odkup 100%«, ob njem pa dnevno evidenčno tablo. Nihče ne pripelje premalo, toda malo je kmetov, ki pripeljejo. Na zbiralnici so včAsih tudi uro brez dola. Zlasti se oddaje otepajo večji kmetje. Ti preradi izjavljajo: »Bomo že oddali, do 10 septembra ima-
Pred zbiralnico Korošec v Zg. Bregu se ves dan ustavljajo vozovi z žitom.
šec. Pred njo so pripeljali kmetje iz vasi. Med njimi je bil tudi 82-letni srednji kmet Anton Zorko. Kljub starosti je hotel sam pripeljati in oddati. Pri oddaji pa je dejal: »Prva dolžnost je, zadostiti potrebam države. Tudi koruze sem precej kontraihiiral, vendar je bom oddal več saj letina dobro kaže.«
Za njim so začeli oddajati ostali kmetje. Nekateri so se malo spogledali ob njegovi izjavi, pa so mu do večera sledili. Le naj večji posestnik na vasi Anton Vindiš do včeraj še ni oddal. Ima 3937 kg obvezne oddaje, pripeljal pa je komaj 1323 kg. Izigravati sKuša: »Nimam.« Nasprotno pravijo vaščani, da ima dovolj, zato naj da. Zemlje ima toliko, da je ne more sam obdelovati.
ŽITA JE DOVOLJ!
Tudi drugi dan je oddaja dobro potekala. Tretji dan — na vrsti je bila Hajdina — pa že ni bilo tako. Pripeljalo je 54 kmetov, 8 se jih ni odzvalo. Več je bilo takih, ki so žito pripeljali, toda premalo. Ni kazalo drugega kot obrniti voz in še enkrat naložiti. »Slaba letina« ni pomagala. Kmet Brodnjak je že drugič zadostil odkupu, Kancler in Megličar pa sta mogla ponovno razmišljati o »letini«. Ze tretjič sta bila na poti v kaščo. Vendar sta nekoliko bolj na široko odprla vrata. Žita je bilo dovolj, pa čeprav sta tako prvič kot drugič sveto zatrjevala poslov jdji zbiralnice, da ne moreta oddata niti kilograma več.
Takih kmetov je bilo ta dan reč. Med njimi je bil tudi Ogrizek,, prav tako iz Hajdine. Pripeljal je 36 kg Premalo. Ko je videl, da se na zbiralnici ne dajo prevariti ne s »siabo letino« niti s »točo« in »škodljivci«, je še enkrat zapeljal pred kaščo. Drugič je pripeljal 40 kg — 4 kg več — in dejal: 'Tako kot ste mene poila1' do-'nov, pošljite vse, ki na zadostijo odkupu, ker žita je dovoljI«
Nazaj domov je romal tudi največji kmet iz Hajdine, Franc Cartl. Obvezne oddaje ima 1472 kg, pripeljal pa je 16 kilogramov premalo. Ko je drugič pri-Peljal, se je nekoliko dalj zadržal pred 'hiralnico in v pogovoru z drugimi kmeti rekel: »Ja« sem dal, naj dajo ''si. Dovolj morajo pripeljati, da ne bo '■ajdina osramočena in povrh vsega še v časopisu.«
Hajdina presegla količino OBVEZNE ODDAJE
Hajdina ne bo osramočena. Brez °menjenili osem namernih zamudnikov .7 ki so včeraj končno le pripeljali '*to — je presegla količino obvezne ‘Kidaje. To je zasluga malih, pa tudi prednjih kmetov, ki niso gledali na kilograme. Skoraj vsi so oddali več.
.Včeraj so v zbiralnici Korošec oddajali kmetje iz Spuhlja. Začeli so na-'sezgodaj. Kar naprej so vozili, a zo-|)(;t je bilo precej takih, ki so premalo 'dprli kaščo. Romali so nazaj domov 1)0 Primanjkljaj. Večji kmetje so ve-1'oiner godrnjali. Mali kmet Anton Kodrič — in ge marsikdo — je oddal 22 Vlogramov več. Vprašali so ga, če hoče, ' u mu odtehtajo, da bo peljal nazaj !‘°mov. Odvrnil je: »Kar naj ostane tu, K)do pa drugi več imeli.« Do včeraj e niso dosegli 100% obvezne oddaje.
’ to zbiralnico vozijo kar dobro očitno žito. Do včeraj so oddali le 4 do
*xeč metnega žita. V njih je bilo 3
mo dovolj časa.« S tem skušajo vplivati na male in srednje kmete, ki ponekod nasedajo. V Zagorcih, ki je doslej najboljša vas — dosegla je 35% obvezne oddaje — dva največja kmeta do včeraj še nista oddala žita.
Tako je stanje tam, kjer so zanemarili politično pripravo, kjer so časovni plan postavili zaradi plana. Tudi sedaj ni povezave med zadrugo — zbiralnico in krajevnimi množičnimi organizacijami. Vprašanje odkupa rešujejo administrativno, zgolj operativno, ne pa kot aktivisti.
V	Sv. Andražu v Slov. goricah bi človek skoraj ne izsledil zbiralnice. Evidenčne table nimajo. Niti napisov ne vidiš. Pred poslovalnico se le v daljših presledkih pojavi voz z žitom. Tudi tu je odkup administrativna zadeva.
ZA 45% JE PRESEGEL OBVEZNO ODDAJO
Pred zbiralnico v Bolfenku v Slovenskih goricah imajo veliko evidenčno tablo. Včeraj so bila na taibli imena kmetov, ki so vsi presegli 100% obvezne oddaje. Ferdinand Murko iz Baša jo je na primer presegel celo za 45%. Nasprotno je predisedmilk OF organizacije na vasi pripeljal komaj včeraj, med zadnjimi in še to na poziv. Pri tehtanju pa je vodja zbiralnice tovariš Vurcer ugotovil, da je oddal 100 kg premalo. Predsednik se je jezil im zagovarjal. Na zidu zbiralnice pa je pritrjen napis: »Ne maramo odbornikov OF, ki ne bodo prvi 100% oddali žita.«
Čeprav so kmetje Trnovske vasi začeli oddajati žito že 4. t. m., je tajnik KLO čakal z oddajo do 6. t. m.. Ko je žito pripeljal, je tehtnica pokazala, da je oddal premalo. Vrnil se je v kačšo in zopet pripeljal. Premalo! Tretjič — včeraj — je vendar zadostil odkupu. Prav za prav je pripeljal 13 kg več.
Vso pohvalo zasluži Tomaž Polanec iz Trnovske vasii, ki nima niti pedi zemlje, a je včeraj kontrahiral 111 kg žita. Dejal je: »Rad ga odstopim od svojega prislužka pri mlačvi.« Drugače je ravnal Franc Čuček. Pripeljal je tudi kamenje; pa mu ni uspelo.
HOTEL JE ODDATI STARO POKVARJENO ŽITO
Špekulant Franc Čeh iz Tibolc je 6. t. m. pripeljal na zbiralnico 400 kg starega moljevega žita. namesto 1383 kg obvezne oddaje. Zatrjeval je, da nima drugega. Pri preiskavi na domu pa so mu našli v dveh kleteh še precej starega, pokvarjenega žita, v preši 1176 kg letošnjega pridelka, po škafih 120 kg žita, v tretji kleti pa mešano staro — moljavo žito z novim. Poleg tega je imel rezervo: 100 kg prosa, 75 kg ajde in 50 kg fižola. Predan je javnemu tožilstvu.
Anton Brumec iz Mihovcev je poizkusil srečo na drug način. Med žito je pomešal nad 50% kamenja. Zagovarja se pred javnim tožilstvom. Anton Bezjak iz Moškanjcev je namesto 1017 kilogramov oddaje pripeljal le 153 kg. Izgovarjal se je, da nima. Špekulirati je skušal. Doma je snope otresel, potem jih dal v mlatilnico. Sicer pa sta traktorista Skok in Bezjak iz traktorske brigade v Dornavi dovolj podpirala špekulacijo. Mnogih vreč sploh nista tehtala, kmetom pa sta popuščala pri mlačvi 3—5 kg na vrečo. To so predsedniku OLO javili trije mali posestniki.
Tudi Marjeta Tušar iz Podgorcev »nima žita«. Spomladi je bila kaznovana zaradi špekulacije s krompirjem, zdaj pa ni hotela sprejeti poziva za oddajo 1000 kg obvezne količine žita. Alojz Majerič iz Moškanjcev je poslali po otroku 61 kg žita, namesto 856 kg obvezne oddaje. Kmet Anton Čuš iz Dornave pa je dne 6. t. m. izjavil, da nima več kot 80 kg žiita. Ker mu ni uspelo, da bi mu verjeli, je zvečer pripeljal svojih 500 kg obvezne oddaje.
Mali kmet Franc Ziher iz Zamuša-nov sploh nima predpisane obvezne oddaje — kontrahiral je 300 kg prostih presežkov — pa je dne 6. t. m. pripeljal 401 kg. Prav tako je pripeljal Franc Žitnik iz Tibolc 100 namesto 81 kilogramov, mati padlega borca Neža Kristovič iz Zobovc pa 400 kg namesto 200 kg.
2e po temi je razvidno, da mali in srednji kmetje, ponekod tudi veliki, dobro izpolnjujejo svoje obveze do odkupa žiita in s tem do plana, mnogo velikih kmetov pa ne, to so špekulanti, ki skušajo bolj ali mam j prikrito sabotirati odkup.
Taki ljudje so tudi marsikje na odgovornem mestu. KLO Podgorica n. pr. do 6. t m. ni še ničesar storil za odkup obvezne oddaje žita. Sklical ni sestanka niti na poslal pozivov. Marsikomu se bo to čudno zdelo. Toda če vemo, da so člani tega KLO skoraj sami veliki kmetje, nam postane vs£ jasno.
Zanimiv primer nam nudi tudi delovanje člana MLO Ormož, ŠkoMbra, ki je dejal, da nad 50 posestnikov še mlati, zakar odkup ne more začeiti. Izkazalo pa se je, da mlatita le še dva. Tudi tal lO postopanje ovira izvedbo plana.
Vso pohvalo pa zaslužijo KLO Jane-žovci, Kicar in Strgojnci, ki so 6. in 7. t. m. 100% izvedli obvezno oddajo žita.
Za izpolnitev transportnega plana
Da se pravilno organizira transportni plan in odpravi vse nedostatke, ki so se pri tem delu, ki je želo važno za pravilno eksploatacijo železnic pojavili, je uprava državnih železnic sklicala 1. avgusta širšo konferenco. Na konferenci so bili poleg železniških strokovnjakov tudi zastopniki vseh gospodarskih ministrstev ter najmočnejših podjetij in ustanov, katerih delo je tesno povszano s transportom blaga po železnici.
Na konferenci je v daljšem referatu tov. ing. Gorše osvetlil težave v zvezi z izpolnjevanjem transportnega plana. Transportni plan, ki je sestavljen glede na prijave podjetij, ustanov in zasebnikov, je istočasno pregled vseh vozovnih pošiljk, ki jih bo železnica prevažala v naslednjem mesecu, trimesečju in polletju. Točen in pravilen plan omogoča železnica, da lahko pravočasno in na pravem mestu pripravi zadostno jjtavilo voz, da se čim bolj preprečijo vse_neproduktivne vožnje, vozovi izkoristijo do mak s ima in končno, da se upošteva tudi nujnost posameznih pošiljk. Prijave s strani podjetij so torej podlaga, na kateri železnica sestavlja svoj transportni olan. Železnica skuša potem iz razlogov racionalnosti izločiti čim več navzkrižnih, odvišnih, preoddal jenih in neracionalnih prevozov. Dobro organiziran transport na podlagi transportnega plana daje velike možnosti za zvišanje komercialne brzine in zman jša zadrževanje voz v dotičnih postajah. Čim manjši, 't. j. čim krajši je obtek voz, tem hitrejši je njihov tek in zato lahko železnica pr ovoJi toliko več blag*
z enakim številom voz. Borba za zmanjšanje obtaka voz, z drugo besedo zvišanje komercialne bizine je skupna stvar železnice in njenih strank.
Praksa pa je pokazala, da so naša gospodarska podjetja premalo podprla železnice, ki mora zaradi čim večjega izkoriščanja svojih notranjih rezerv stremeti za tem, da svoj transportni plan izvede. Še vedno povzročajo železnici težave nepravilne prijave, preusmerjanje blaga s prvotne namembne postaje na drugo itd. Zaradi tega mora železnica izvršiti muogo neracionalnih prevozov ,vsi taki prevozi pa prinašajo v transportni olan nenačrtnost in dezorganizacijo.
Iz statistike je razvidno, da smo na področju ljubljanske direkcije v letošnjem letu glede obteka voz nazadovali. In sicer od lanskih 3,8 dneva na 3,93 dneva, dočim je bilo planirano 3,8 dneva. Tako tečejo vozovi ua naših progah samo 42, naloženi celo samo 37 km (lansko leto so tekli 47 km), dočim je bilo planirano, da bodo prevozili 54 km. Koeficient praznih tekov voz je bil za prvih 6 mesecev leta 1947 planiran z 0,37, dosegli pa smo 0,32 ter smo tako načrt glede razmerja med tekom naloženih 'n praznih voz presegli za 14%.
Pri izvedbi transportnega plana ima nadalje važno vlogo tudi nočno delo, ter delo ob nedeljah im praznikih, ki v Sloveniji še ni nikjer uvedeno. Ker ob tem času promet ” območju ljubljanske direkcije počiva, izgubi železnica vsak dan , ko transport poč:va. okrog pol milijona dinarjev dohodkov.
Liublianska Študentska brigada Peiel Rade" na reguiacli Lijak?
II
Glavni odbor LMS je poslal 9. julija na regulacijo Lijaka pri Gorici XV. LMDB »Pešel Rado«. Brigada je sestavljena iz 70 študentov gospodarske fakultete (to sta I. in II. četa) ter iz akademskega pevskega zbora (III. četa).
Z delom smo pričeli takoj. Zemlja je bila trda, kamenje še trše. Sekcija nas je seznanila z našo nalogo: 4113 m3 zemlje ali kamenja izkopati, naložiti, zvoziti in splanirati; to je 3255 delovnih dni. Norma: 1.5 m3 na posameznika v sedemurnem delu dnevno, končano bo do 23. avgusta.
Čete so si razdelile teren in se zagrizle vanj. Potem smo obvestili sekcijo: zvišali smo si normo na 1.72 m3 in končali bodo do 10. avgusta. Tako se je začelo ...
Vstanemo ob treh zjutraj, ob štirih se prične delo. Popoldne študiramo, v kolikor dopušča vročina, kajti mnogi imamo v septembru izpite. Pevski zbor vadi: imel je že šest koncert, razen v Lijaku še v Vipavi, Ajdovščini, Idriji, Čepovanu in Batujaku. Določeni tovariši skrbijo za čim višji nivo kulturno prosvetnega življenja ostalih brigad, pri katerih imajo predavanja.
Ko pa se ob nedeljah vzpnemo na stene Lijaka, ni menda v tem trenutku za nas lepšega prizora: nasipi so zrasli, struga se je podaljšala kljub neusmiljenemu soncu in nevihtam.
Na stenah barak visijo številke, ki nam pojasne življenje naše struge. — Diagrami! Poglejmo: črne, rdeče, zelene črte se dvigajo in spuščajo kakor valovi ob burji. To so dobri in slabi dnevi. Iz teh črt kakor da nam govore obrazi brigadir jev o vročini, ki dosega 50° C; o nevihti, ki je prestregla z na-
livom in strelami njihovo delo; o več sto kilogramov težkem kamenju, ki se je uprlo želez ju in mišicam, ali o vodi, ki se je naenkrat pojavila pod nogami. Tam, kjer sega črta čisto do vrha diagrama, tam je bila zemlja dobra, poslušna, mehka. Tam spodaj pa so se pod udarci krampov kresale iskre, ali pa je izvirala voda in se dvigala do kolen. V 29 dneh, od 9. julija do 6. avgusta, smo premaknili 3.537.88 m3 zemlje in kamenja. V najboljšem dnevu, 23. julija, je petorka I. čete vrgla 900 samokolnic, t. j. 27.27 m3, kar pomeni 5.45 m3 na posameznika. Cela četa je dosegla tokrat 2.78 m3 na posameznika in presegla sekcijsko normo za 85.33%. Najslabši dan (l.avusta) pa nam pokaže, da so četvorke iste čete vrgle največ do 120 samokolnic, in takrat je menda več potu zalilo kamenje ali se raztopilo v vodi kakor drugače, v »dobrih dnevih«.
V	kolikor smo globlje zakopani v strugo, toliko bolj raste voda, raste množina kamenja in rastejo — izkušnje. Raste črta na diagramu, raste naš Lijak! Zato so pred nekaj dnevi sprejeli od sekcije pohvalo najboljši tovariši: Stipe Krist, Radovan Gobec, Dita Ketiš, Jenko Štefan, Boris Poža*r, Janko Zvan, Jovita Jančič in Jože Bitežnik. Če bi hotel še nekaj več povedati o njih, bi rekel: delajte, kot delajo oni! In potem bomo skupaj veseli, ko bodo v jesen nasipi naše struge čvrsto stisnili med se podivjane valove hudournika in jih pognali proti morju, čez mejo, kjer stojijo ljudje s pipo med zobmi in z rokami v žepu. Zemlja na Lijaku pa bo postala mirna, rodovitna in rodila bo nove plodove... P. S.
KRATKE VESTI IZ VSE DR2AVE
V	prvi polovici septembra se začne predelovanje sladkorne pese. Letos bodo imele sladkorne tovarne mnogo težjo nalogo, ker bo treba predelati znatno več sladkorne pese. Zato se je treba že zdaj dobro pripraviti za novo kampanjo. Največja težava je s preskrbo premoga. Ker premogovniki doslej niso poslali tovarnam dovolj premoga, bo treba zdaj pospešiti dovažanje premoga.
Invalidske organizacije bodo ustanovile večja proizvodna podjetja. Na
III.	plenumu glavnega odbora vojnih invalidov je bilo med drugim sklenjeno, da bo invalidska organizacija še bolj razvila svoje gospodarsko delovanje ter da bodo združili več manjših obrtnih delavnic v večja podjetja. V vseh proizvodnih invalidiskih gospodarskih podjetjih bodo obvezno uvedli proizvodne načrte in norme. Do konca avgusta je treba končati ustanavljanje federalnih uprav invalidskih gospodarskih podjetij, ki bodo v začetku septembra začele voditi ta podjetja.
Velik porast poštnega čekovnega prometa. Poštni promet stalno narašča po osvoboditvi. V drugem polletju lani so pošte prejele po 1,350.332 denarnih nakaznicah 1,434.454.843 din. Ze v prvih šestih mesecih letos je pa bilo plačano na 2,840.836 nakaznicah 2,880.379.669 din, izplačano pa na 1,905.272 nakaznicah 2,222.555.080 din.
Graditev novega poslopja za papirnico na Sušaku. Poleg stare sušaške papirnice so pred dnevi začeli zidati trinadstropno 60 m dolgo tovarniško poslopje. Kapaciteta obrata se bo znatno povečala.
Uspehi kemične industrije na Hrvat-skem. Kemična industrija v Ljudski republiki Hrvatski je dosegla zelo velike uspehe v letošnjem drugem trimesečju, in sicer je izpolnila svojo proizvodno nalogo povprečno za 108.66%, kar je tem večji napredek v primeri s tem, da je bil proizvodni načrt v prvem trimesečju izpolnjen le do 80.6%.
V	tekmovanju sodeluje 77.22% skupnega števila zaposlenih delavcev. Po normah dela nad 33% delavstva, norme presega nad 14% delavcev, in sicer povprečno do 22%.
Polovico manj žita, zato pa tem več industrijskih rastlin bodo pridelovali v dubrovniškem okraju. Ze letos se je izkazalo, da je pridelovanje industrijskih rastlin v mnogih dalmatinskih bkrajih precej donosnejše kakor pridelovanje žita. Zato bodo prihodnje leto pridelovali več tobaka, bombaža, povrtnine, sadja in živinske krme, manj pa žita.
Prva strokovna poštno-brzojavno-telefonska šola v državi. Odprli jo bodo ob začetku novega šolskega leta v Beogradu. Doslej se je osebje usposabljalo le na tečajih. Ustanovitev šole je nujna spričo velike potrebe po strokovnih močeh. Pouk bo trajal tri leta. Šola bo spadala med srednje šole.
Težave povzroča tudi vskladiščenje po železnici prispelega blaga.
Izpolnitev transportnega plana na progah ljubljanske direkcije je bila torej ovirana iz večih razlogov, od Katerih nosijo največ krivde nestvarne prijave za prevoz blaga, nončno pa tudi drugi faktorji kot snežne ovire v januarju in februarju, popravila v rudnikih, kontingentiranje nakladanja za Bosanski Brod itd. V prvih šestih mesecih t. 1. je bil olan izpolnjen do povprečnih 76,49%, Najbolj je bil izpolnjen v marcu, 81,91%, naislabše pa v januarju, samo 67%
V	diskusiji |e bilo potem govora o ukrepih, ki naj izboljšajo dalo okrog transportnega plana in je predstavnik kontrolne komisije še posebno poudaril, da je v tem primeru potrebno več tesnejše sodelovanje med ministrstvi, gospodarskimi podjetji ter železnico, ker je transportni plan ta>£o važen za I eno in drugo stran, da je treba napeti | vse sile za njegovo izpolnitev.
2,200.000 ha gozdov in gozdnih zemljišč je v Bosni in Hercegovini. Ministrstvo za gozdarstvo LR Bosne in Hercegovine je odredilo popis gozdov in gozdnih zemljišč. Inventarizacija gozdov je zdaj na splošno že končana. Vendar imajo povsem natančne podatke o sestavi gozdov in količine lesa le za okrog milijon hektarjev. Gozdove so začeli popisovati lani ob koncu leta. Med popisom so odkrili v posameznih okrajih bogata področja, n. pr. v srebrniškem in vlase-niškem okraju bukove gozdove, ki so zelo primerni za izkoriščanje. V zasebnih gozdovih so odkrili precej hrastovja, zlasti v Posavini. Hkrati z inventarizacijo so začeli zbirati tudi natančne podatke
o	količini lesa ter ocenjevati gozdne površine. Med petletnim planom bo treba premeriti in urediti najmanj 860.000 ha gozdov in gozdnega zemljišča. Prihodnje leto bodo ocenili gozdove na površini 200.000 ha,
Sladkorna tovarna v Čupriji se pripravlja na novo kampanjo. Letos bo začela predelovati sladkorno peso 25. t. m. Predelati bo morala znatno večje količine pese kakor lani. Zato bo kampanja trajala tudi dalje časa. Strojne naprave so primerno preuredili in popravili. Uredili so pa tudi železniški tir, da bodo peso dovažali s tovorne postaje naravnost v tovarno.
Uspehi dveh premogovnikov. Premogovnik »Mostar«, kjer kopljejo rjavi premog, je presegel svojo proizvodno nalogo v prvem polletju za 5%. Premogovnik lignita v Kreki je izpolnil mesečni proizvodni načrt za julij za 101,67%. Število delavcev, ki delajo po normah, se je povečalo za 27,5%.
Elektrifikacija severne Hrvatske. V prvem polletju so presegli načrt za graditev električnih vodov za 31%. Hkrati so gradili tudi transformatorske postaje.
V	južnem Zagorju so zgradili eno največjih transformatorskih postaj na Balkanu, Presegli so tudi načrt za zgraditev transformatorjev. Izven načrta so zgradili
14	manjših transformatorjev. Med drugim je podjetje »Elektra« elektrificiralo 31 vasi v Za‘gorju, Medjimurju, Posavini in Primorju.
Uspehi tovarne ribiških mrež v Zadru. Da je bilo naše ribištvo tako hitro obnovljeno, ima precejšnje zasluge tudi tovarna ribiških mrež, sukanca in motvoza v Zadru. Tovarna tudi zdaj dobro izpolnjuje svojo nalogo. Julija je presegla proizvodni načrt za 16,43%.
Prva mladinka zaposlena v borskem rudniku. V Boru je bila lani odprta rudarska šola, ki jo je med drugim obiskovala tudi mladinka Sonja Sadžakov. Po končani šoli je bila vse leto zaposlena pri praktičnem delu, zdaj je pa začela delati v samem rudniku s kompresorjem. Spočetka so gledali nanjo z nezaupanjem, kmalu pa si je pridobila med vsemi rudarji velik ugled.
Tudi v pristaniščih in na ladjah uvajajo delovne norme. Prejšnji mesec so začeli določati delovne norme tudi za pristaniško delo in na ladjah. Izdelan je bO delovni načrt za vsako ladjo. Najboljše uspehe pri normiranju sta dosegli ladjedelnica na Korčuli in »Vicko Krstulo-vič« v Splitu.
Dobro napreduje delo pri graditvi hi-drocentrale v Triblju (Gorski Kotar). Dne
2.	t. m. so prebili 199 m dolg predor v živo skalo za dovajanje vode do nove hidrocentrale. Ta hidrocentrala bo oskrbovala z električno energijo vse Hrvat-sko Primorje, Gorski Kotar, del Istre in tudi okolico Zagreba.
200 delavcev se je prijavilo na delo v raški premogovnik v enem samem tednu. Direkcija premogovnikov v Raši in Podlabini je povabila na delo delavce v Istri. Proizvodnjo je treba čimbolj povečati ter pospešiti uresničenje petletnega plana. Istrski delavci se prijavljajo dan za dnem na delo, tako da se jih je od
25.	julija do 2. avgusta prijavilo okrog 200. Premogovnik še vedno sprejema nove delavce, ki so začeli prihajati tudi iz drugih pokrajin.
V prvi petletki bomo dvignili tudi reto malih živali
fl-a-ptiC »tičjudskC pfuudci"
Odbor, ki ni ljudski
Zakon o petletnem planu predvideva, da moramo v času prve petletke dvigniti^ število in donosnost perutnine ter razširiti gojitev kuncev in drugih malih živali.
Od perutninarstva je najvažnejše kokošarstvo zaradi 6vojega velikega gospodarskega pomena. Gospodarsko vrednost lahko z umnim urejevanjem do gotove mere povečamo. Glavna pasma na podeželju je bila naša domača »rjava Štajerka«. Danes je ta pasma poznana in priznana doma in v inozemstvu. Zaradi njenih dobrih lastnosti jo uvrščamo v vrsto gospodarskih pasem na prvo mesto. Pri pravilni negi in selekciji dosežemo pri njej nesnost preko 160 jajc letno. Važno je pri tem to, da so jajca v teži in barvi taka, kot jih zahteva izvoz. V predvojni Jugoslaviji je izvoz jajc zavzemal pomembno postavko v naši plačilni bilanci. Zadnja leta je ta izvoz zelo padel, ker je bila reja neenotna, neorganizirana in jajca niso bila taka, kot jih je zahteval zunanji trg. Nasprotno pa je sosedna Bolgarija dvignila svoje kokošarstvo po zadružni poti na tako višino, da je v izvozu lahko konkurirala ostalim državam izvoznicam. To je dosegla samo s pravilnim organiziranjem reje in selekcije kokoši. To dvoje bo naloga za kokošarstvo v našem prvem petletnem planu.
V	naši republiki pa imamo še razne predele, v katerih bi prav lahko gojili donosno vodno perutnino. V teh krajih goje posamezniki nekaj vodne perutnine, vendar pa je ta mešanih pasem in zaradi tega manj donosna. Potrebno bo, da vpeljemo popolnoma nove pasme. Reja puranov je vezana na primerne klimatične razmere. V naši republiki sicer nekje gojimo purane, pa se reje v večji meri nismo oprijeli, ker so za to potrebni pašniki in milo podnebje.
Posebna panoga perutnine je golo-barstvo. O golobarstvu imamo obsežno literaturo v vseh jezikih. Pasem golobov je danes preko 500, ki so ustaljene in ima vsaka svoje posebnosti Vse države so se predvsem zanimale za golobe pismonoše, ki so jih uporabljale za vojaške in športne namene. Tudi ostale pasme imajo deloma gospodarski, deloma športni pomen. Razstave, ki so bile v Ljubljani na velesejmu, so nam pokazale, da ima tudi naše ljudstvo veselje in smisel za rejo golobov, ker so že takrajt pokazali posamezni golobarji prav lepe eksemplarje posameznih pasem.
Gojitev kuncev je pri nas že precej udomačena stvar. Vendar še dolgo ne bomo dosegli Bolgarije ali Francije in drugih držav, ki imajo to rejo močno razširjeno. Seveda imajo tudi temu primerne gospodarske koristi.
Kunec je pri pravilni reji zelo koristna domača žival. Od zaroda ene samice lahko dobimo na leto 48 kg mesa. Pri angorskih kuncih je pa najvažnejša angorska volna. Pet kuncev nam da na leto i kg volne, ki je danes vredna do 1600 din in je iskan predmet izvoza. Iz 1 kg te volne z 20% dodatkom me-rina volne izdelamo lahko 3 in en četrt metra prvovrstnega volnenega blaga za moško obleko. Tako blago so nam organizirani rejci že pred drugo svetovno vojno pokazali na velesejemski razstavi v Ljubljani. Tudi klobuki se izdelujejo iz kunčje dlake. Najboljše svetovne tovarne kot »Borsalino« v Italiji im druge, imajo svoje posebne farme ali pa zbiralnice za kunčjo dlako.
Tudi naša tovarna v Škofji Loki >Se-šir« je vsako leto uvozila iz Belgijo kunčje dlake za milijonske vsote. Iz navedenega sledi, da je reja kuncev v našem gospodarstvu potrebna.
Posebno pažnjo moramo obrniti tudi na rejo koz. Pri nas je že vpeljana reja sanske koze, ki je aklimatizirana na hlevsko rejo. Laično mnenje, da je kozje mleko manj vredno, odnosno da ima vonj itd., je neosnovano — napačno. To so samo predsodki, ki nikakor ne drže in so brez vsake podlage. Kozje mleko je po vsebini zdravilnejše, ker vsebuje razne sestavine, ki imajo poseben vpliv na razvoj človeškega telesa in je zlasti potrebno deci šibkega telesa in onim, ki so podvrženi tuberkulozi. Reja koze je tudi rentabilna, ker da ena koza dnevno povprečno tri litre mleka. V prehrani ni izbirčna in se zadovolji s krmo, ki jo druge živali odklanjajo.
Redimo še tudi druge male živali, ki jih zakon o petletnem planu ne našteva, pa so tudi važne za razvoj posamezne skupine našega narodnega gospodarstva. Od teh omenimo samo budre. Lansko in letošnje leto je silno povpraševanje za to malo živaljo. Znanstveni raziskovalni zavodi, bakteriološke in zdravstvene ustanove — vse uporabljajo to malo živalco v korist in ohranitev zdravja ljudstva.
Organizacijsko delo je z okupacijo naše republike prenehalo.' Okupator je razgnal nad 30 organizacij, le v Ljubljani je ostala zadruga »Gozar«. Zato je organiziran danes le neznaten del rejcev malih živali. Produkti iz reje malih živali so nepravilno izkoriščena, presežki propadajo zaradi nepravilnega Tavnanja in niso zajeti za skupnost.
Iz vsega tega sledi, da smo dolžni y. prvi petletki obnoviti organizacijo, jih spopolniti in organizirati tako, da bomo imeli celoten pregled o številu in pasmah vseh drobnih živali in o produktu iz te reje. Organizacije morajo biti zgrajene na ta način, da bodo koristne i za posameznega člana i za skupno gospodarstvo. Organizacijsko gospodarsko omrežje mora biti razpredeno tako, da bo zajemalo vse presežke. To bomo dosegli le na ta način, da bomo ustanovili v vseh večjih krajih naše republike samostojne ustanove, zadruge ali društva, ki naj bodo navzgor povezane v svoji zvezni ustanovi, katere sedež bo v Ljubljani, navzdol pa razčlenjene oziroma povezane s podružnicami ali poslovalnicami in z gospodarskimi enotami. Tako razpredeno gospodarsko ožilje preko vse LRS je potrebno, če hočemo, da bomo res dosegli one cilje v gospodarstvu, ki smo si jih zastavili in ki bodo povsem odgovarjali
2e leta 1945 eo bili pri mestnem vodovodu proglašeni trije udarniki iznajditelji, 30. preteklega meseca pa eo bili proglašeni za udarnike trije delavci: tov. Bukovec Franc, tov. Modic Adolf, tov. Kranjc Franc, dočatn bo četrti, ki ee je izkazal v polpreteklih delih — tov. Lampič Ivan proglašen na prvem množičnem sestanku sindikalne podružnice, ker je zanj Inšpekcija dela že tudi udarništvo potrdila.
Mestni vodovod ima mnogo dela, da je razširjeno mesto in industrija v njem preskrbljena z vodo, da imajo novo graf | jene ceste urejeno vodovodno omrežje. •
interesu ljudstva in celokupnemu državnemu gospodarstvu.
Delo, ki nas čaka, ni majhno. Prvi koraki za uresničenje plana so že napravljeni. Sestal se je poseben odbor iz vrst bivših članov rejskih organizacij, ki bo kot predhodnik bodoče zvezne ustanove, vodil vsa organizacijska pripravljalna dela v LRS, dokler nove krajevne organizacije ne bodo ustanovile svojo zvezno centralo. Tudi je že sestavljen osnutek pravil krajevnih organizacij, ki bodo ustanovljene po vseh večjih krajih in industrijskih središčih. Naloga teh bo, da bodo s tekočo statistiko pomagale zvezni ustanovi pri ugotavljanju stanja vseh malih živali, ne glede na pasmo in članstvo rejca. Uvajala bodo po zveznih direktivah določene pasme, ugotavljala pomanjkanje plemenjakov, skrbela za pravilno nego živali, za smotrno pridobivanje in shranjevanje produktov iz reje malih živali. Te naloge bodo krajevne ustanove izpeljale s pomočjo gospodarskega ožilja, ki ga bodo razpredle po vseh krajih svojega območja. Vsak kraj, vsaka vas bo morala imeti po enega gospodarskega vodjo, v večjih krajih pa bodo morale ustanoviti podružnice ali poslovalnice. Prirejati bodo morale strokovna predavanja, večerna rejska posvetovanja s čitanjem strokovne revije in strokovnih knjig. Prirejati bodo morale množične poučne izlete v industrijske kraje, kjer si bodo ogledovali predelavo produktov iz reje malih živali. Vsako leto bodo morale organizirati v zimskem času razstavo najlepših plemenjakov. Vsaki taki razstavi mora slediti sejem plemenskih živali. Urediti bo treba tudi veterinarsko ambulanto, v kateri bodo dobivali rejci nasvete in zdravila za svoje obolele živali. V tej ambulanti bodo tudi ka-punili petelinčke in kastrirali kunce.
To so glavni obrisi dela bodočih organizacij, ki naj po petletnem planu izvedejo nalogo glede reje malih živali. Posamezni rejoi bodo v tet organizacijah lahko pokazali svojo iniciativnost, zlasti v organizacijskem pogledu. Razpreden je gospodarskega ožilja preko vse LRS bo zahtevalo precej truda, dobre volje in veliko razumevanja za skupno stvar. Reje V6eh panog mailiih živali se bodo morale dvigniti številčno in kvalitetno, in to nekvamo veliki živinoreji.
Navodila glede ustanavljanja novih organizacij bo dajal zvezni pripravljalni. odbor v Ljubljani, ki posluje v prostorih »Gozar« v Ljubljani, Medvedova ulica. Rejci iz vseh krajev LRS, ki so pripravljeni sodelovati v pripravljalnih odborih novih organizacij, naj javijo svoj naslov temu odboTu.
Zato je treba često tudi pri napeljavi vodovoda pošteno pljuniti v roke. Od napeljave vodovoda cesto zaviei, kdaj je končana cesta.
Tako je bilo lani na Tyrševi cesti. Dela, ki so bila predvidena po običajnem delu za štiri mesece, so bila končana v treh- mesecih. V teh kakor tudi pri letošnjih delih pa eo se naijbolj odlikovali in prekoračili normo za preko 30% tovariši Kranjc Franc, Modic Adolf, Bukovec Franc in Lampič Ivan. S svojim zgledom bodo še marsikoga iz Mestnega loga potegnili za seboj na pot udarništva. M. 2.
JA, je bila ustanovljena šola petja. Zbor in simfonični koncert Doma JA bo prirejal koncerte za širšo javnost, in sicer na turnejah po državi, kakor tudi v inozemstvu. Zbor bo priredil svoj prvi koncert 29. novembra. V repertoarju so predvsem dela domačih skladateljev ter zborovske pesmi drugih slovanskih skladateljev. Poleg zbora JA bo ustanovljen tudi komorni zbor, kakor tudi solistična skupina najboljših pevcev.
Državna založba Bosne in Hercegovine »Svijetlost«, ki je začela svoje delovanje z zelo skromnimi sredstvi nekaj mesecev po osvoboditvi Sarajeva, je do sedaj izdala več knjig, kot se jih je v stari Jugoslaviji tiskalo v vsej Bosni in Hercegovini v času 10 let. »Svijetlost« je do sedaj natisnila okrog 100 raznih knjig, izmed katerih so nekatere doživele tri izdaje.
Iz Sarajeva je odpotovala potujoča razstava ministrstva za prosveto LR Bosne in Hercegovine, ki jo je oskrbelo državno založniško podjetje »Svijetlost«. — Razstava bo obiskala več manjših in večjih krajev v republiki.
V	nekaterih krajih bo priredila tudi primerna predavanja o pomenu knjige.
V Daruvaru je bil ustanovni občni zbor odbora društva za kulturno sodelovanje LR Hrvatske z ZSSR. Ko je bila izvoljena uprava, so bile poslane pozdravne brzojavke veleposlaniku SZ v Jugoslaviji g. Lavrentijevu, društvu za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR in generalnemu konzulu ZSSR v Zagrebu g. Zakurdajevu.
Dramski studio v Narodnem gledališču v Beogradu bo izvršil reorganizacijo učnega načrta, ki bo prilagojen sodobnim principom dramskega delovanja. Razen tega bo letos ustanovljena režiserska skupina za dviganje mladih gledaliških režiserjev, glede katerih se čuti sedaj največje pomanjkanje v vseh gledališčih naše države. Namesto dveletnega študija se bo uvedel študij, ki l>o trajal tri leta.
V Sarajevo je prispel Josip Plava, ki je prišel v našo državo kot gost Zveze književnikov Jugoslavije. Josip Plava nrihaja na mladinsko progo ša-mac—Sarajevo, na kateri se bo zadržal nekaj dni.
Tik kraj Kamnika ob ravni podgorski cesti leži prijazna gorenjska vas Podgorje. V tej vasi je večje število kmetov, ki so razmeroma dobro situirani. Imajo dokaj lepa polja, kjer je skoraj vsako leto tudi pridelek prav zadovoljiv. Prav v tem pa liči tudi vzrok, da pri zadnjih volitvah v krajevne ljudske odbore spričo nebud-nosti srednjih in malih kmetov ter kaj-žarjev in delavcev v KLO tega kraja niso prišli ljudje, ki bi zastopali koristi obče skupnosti in koristi večine svojih volivcev, pač pa ljudje, ki zastopajo le ozke in sebične interese peščice velikih kmetov. Oglejmo si sedaj, kako deluje ta KL0!
Vzemimo prvo obvezni odkup žitaric v letošnjem letu. Uredba o obvezni oddaji žila je bila zelo široka in nikomur ne nalaga pretežkih bremen. Uredba je bila pravična, laka, kakršni so vsi zakoni in uredbe v naši ljudski državi. Na osnovi te uredbe morajo oddati skupnosti gotove količine žitaric tudi kmetje iz Podgorja. KLO Podgorje pa je sklenil, da bo kmetom, ki imajo obvezno oddajo žitaric, zmanjšal to obvezno količino ter razliko razdelil med one kmete, ki po uredbi nimajo obvezne oddaje. S tem svojim dejanjem je hotel KLO Podgorje pomagati bogatejšim slojem in oškodovati siromašnega kmeta, ki bi moral oddati žito namesto velikih kmetov in bi mu bila s tem odvzeta tudi možnost prostovoljne oddaje pridelkov, s katerimi razpolaga, to je odvzeta možnost sklepanja pogodb in s tem v zvezi tudi vse ugodnosti, ki mu jih nudi kontrahiranje. Ko je dobil KLO Podgorje obvestilo, naj skliče množični sestanek, kjer se bo razpravljalo o kontrahaži, tega ni storil, pač pa je sklical sestanek šele tedaj, ko je bilo v okraju doseženih že 58% pogodb za prostovoljno oddajo žitaric. Na lem sestanku je bilo sklenjenih pogodb za 46% predvidene količine za imenovano vas. S tem je velik del vaščanov dokazal, da so pripravljeni sklepati pogodbe in da je bil le KLO tisti, ki je ves čas neupravičeno trdil, da kmetje ne bodo sklepali pogodb ter tisti, ki je edini zaviral delo pri sklepanju pogodb.
Ista slika se nam pokaže, le vzamemo v pretres vprašanje davkov v tej vasi. Davki za leto 1946 so bili na sestanku,
katerega so se udeležili zastopnik KLO, zastopnik množičnih organizacij ter zastopnik finančnega odseka 0L0 Kamnik, pravilno razdeljeni na posamezne posestnike. Takoj na prvem množičnem sestanku pa so večji kmetje zahtevali, da se jim odmera davka zniža. KLO je na to pristal in znižal davek tem kmetom, tako da je odmera nato znašala samo 75% določene vsote. Ko pa je bil kasneje sklican ponovni sestanek, čta se doseže 100% določena vsota, je bila odmera po zaslugi popustljivosti KLO-ja znižana celo na 69% določene vsote.
Iz takega poslovanja je torej jasno razvidno, da KLO Podgorje ne gospodari v korist skupnosti, za kar je bil izvoljen, temveč oportunistično odstopa pred sebičnimi, špekulantskimi in saboterskimi težnjami velikih kmetov in jim nudi celo zaščito na račun siromašnih slojev v vasi. Z drugimi besedami: KLO Podgorje ni orodje v rokah ljudstva v borbi proti špekulantom in saboterjem naših zakpnov, v borbi za dosego boljšega življenja nas vseh, pač pa je orodje v rokah prav teh špekulantov pri njihovem sebičnem izmikanju od osnovnih državljanskih dolžnosti in prelaganju bremen na pleča ostalih, socialno šibkejših vaščanov, t. j. v njihovi borbi proti ljudstvu.
V Beograd sta prispela kot gosta komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ bolgarska književnika Dimiiar Poljanov in Svetoslav Minkov. Bolgarska književnika bosta ostala v Jugoslaviji mesec dni. V tem času bosta obiskala tudi mladinsko progo šamac— Sarajevo.
V	zvezi s pripravami za veliki nastop hrvatske kmečke kulture, ki bo 24. t. m. v Zagrebu, je bil prirejen v Varaždinu uspešen nastop podružnic »Sa-
1	jačke sloge« iz varaždinskega okraja. Pred številnim občinstvom je 11 zborov, ki so bili oblečeni v pisane narodne noše, zapelo več narodnih pesmi in plesalo kola. Tej uspeli prireditvi so prisostvovali minister dr. Hinko Križman, prof. Ante Martinovič, sekretar osrednjega odbora »Seljačke sloge«, dr. Vinko Zanjec, skladatelj, in predstavniki Ljudske fronte ter ljudske oblasti.
Tradicionalne slovaške narodne slovesnosti v Bačkem Potrovcu
V Bačkem Petrovcu so se v soboto začole tradicionalne slovaške slavnosti, ki jih je organizirala Matica slovaška. Letos so bile svečanosti prav tako kakor lani združene z letnim občnim zborom Matice slovaške v Jugoslaviji.
Svečanosti so se začele z odkritjem spomenika v narodno osvobodilni vojni padlim Slovakom iz Bačkega Petrovca in otvoritvijo razstave Matice slovaške. Razstava prikazuje kulturno življenje in napredek Slovakov v Jugoslaviji. Nato je bil letni občni zbor Matice slovaške. Občni zbor je pozdravil v imenu vlade FLRJ minister Petrovič, ki je v svojem govoru prikazal delovni polet slovaške manjšine, tako na kulturno-prosvetnem kakor tudi na ekonomskem in političnem področju. Ta polet izvira iz dejstva, da so Slovaki dobili v naši državi vse pravice.
Popoldne istega dne je bil izveden fizkulturni program, pri katerem so sodelovali pionirji in slovaška mladina v narodnih nošah. Zvečer je slovaška gledališka skupina uprizorila Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«.
Kako zelo je KLO Podgorje oportunističen, kadar gre za obveznosti do naše ljudske države, nam dokazuje tudi sledeči primer:
Dne 14. preteklega meseca t. 1. te je sestala na 0L0 Kamnik davčna komisija za dokončno veljavno odmero davkov. Povabljeni so bili zastopniki vseh KLO-jev v okraju, toda zastopnika KLO Podgorje ni bilo na spregled. Na ponovno povabilo je izjavil, »da se noče zameriti ljudem«. Tudi KLO sam se je izrazil v tem smislu, češ naj 0L0 sam naredi dokončno odmero, da ne bodo potem »krivi* domači aktivisti in domač KLO.
Kadar gre torej za dajatve, ki so trenutno, ko šele gradimo industrijo in obnavljamo domovino po tolikem porušenju, važen pripomoček našemu gospodarstvu in tudi eden izmed finančnih virov, ki vsekakor vpliva tudi na izvedbo naše petletke, tedaj se KLO Podgorje boji »zamer eni Čigave zamere pa se boji? Mar zamere ogromne večine srednjih in malih kmetov ter bajtarjev, za katere je naš davčni zakon tako obziren, kot ni bil še nikoli? Jasno je, da se ne boji zamere le-teh, pač pa se boji zopet le zamere peščice velikih kmetov, katerih davki so pač toliko večji, kolikor so večji tudi njihovi dohodki. Za KLO Podgorje je torej važno le to, da se ne zameri peščici velikih kmetov, potrebe naše petletke, ki bo dvignila življenjski nivo milijonom ljudi v mestih in na vaseh in utrdila našo varnost in neodvisnost, pa zanj niso važne.
Prav gotovo je, da mora krajevna davčna komisija odrejati višino davkov za posamezne davkoplačevalce, kajti ta komisija pozna vse davkoplačevalce v svojem okraju, v čemer je prav jamstvo za to, da so davki najpravičneje odmerjeni, seveda če komisija pravilno vrši svoje delo. KLO Podgorje pa želi, naj bi okraj sam določal davke in delal, prvič, napake, ki bi nastale iz nepoznavanja posameznih davkoplačevalcev, drugič, pa bi KLO, ki povzroča s svojim oportunizmom škodo skupnosti, ustvarjal videz, da je dober, 0L0, ki bi stvarno zastopal interese skupnosti, pa bi bil v očeh davkoplačevalcev slab, dočim je v resnici prav obratno. Z drugimi besedami: KLO Podgorje se boji odgovornosti. In to naj bo torej ljudski odbor? Ne, tak organ ljudske oblasti ne more obstajati, ker je v popolnem nasprotju z resnično ljudsko oblastjo. Ni namreč dovolj, biti le član ljudskega odbora in nositi to čast, pač pa je potrebno s lem prevzeti nase tudi odgovornost za uvajanje uredb in zakonov.
Podobno je bilo tudi z zastopniki KLO Prevoje pri Lukovici. Tudi ti prav tako niso hoteli podpisati dokončne odmere davkov za njihov KLO. Če pa pogledamo gorske in v času narodnoosvobodilne borbe težko prizadete, požgane ali vsaj delno uničene kraje kot Palovče in Češnjice pa vidimo, da so se prav ti odbori pravilno lotili dela, da so izvedli zadovoljivo kon-trahažo, pravilno odmerili davke in ffn’ pravilno pojmujejo in izvajajo vse uredbe, zakone in naloge. Taki odbori, ki vsako uredbo pravilno izvedejo v življenje, pa imajo tudi zaupanje pri ljudstvu, kajti vsi naši zakoni in uredbe so prišli iz ljudstva samega in zato nikakor ne morejo biti škodljivi za ljudstvo.
Prav zato pa ne bomo nikdar dopustili, da bi te ljudske zakone in uredbe slabi KLO-ji popačili in skazili, temveč bomo rajši vsak lak odbor pravočasno od-* stranili in zamenjali z novimi ljudmi, ki ne bodo zastopali interesov peščice samo-goltnežev, pač pa interese vsega delovnega ljudstva. Če pa hoče KLO Podgorje vendarle pomagati ljudstvu in mu ustvarjali pogoje za boljše življenje, tedaj je skrajni čas, da temeljilo preusmeri svoje delovanje.	G.	S.
NOVO CELJE. — 7. t. m. smo uslužbenci zdravilišča Dovo Celje svečano zaprisegli ljudstvu, naši ustavi in naši mladi ljudski republiki. Dekleta so za to priliko lepo okrasile obed-dnico, v kateri smo se k prisegi zbrali polnoštevilno. Tov. ravnatelj zdravilišča nam je v uvodnih besedah jasno predočil pomen prisege državnega uslužbenca in nam obrazložil razliko med nekdanjim in sedanjim državnim uslužbencem ter nakazal dolžnosti dr' žavnega uslužbenca do svoje države-Tovariš upravitelj nmn je nato orisal še naše dolžnosti v dobi prve petletke. Pokazal je tudi na podlost tistih, ki so 6e izneverili svojemu ljudstvu, posebno teh, ke sedijo sedaj pred ljudskim sodiščem v Ljubljani. — Slo; vesnost smo zaključili s himno »Hej Slovani«.	J. R.
KOPER. — Preteklo nedeljo so delegati okrajnih skupščin Koper in Buje izvolili nov okrožni odbor in odposlance v novo skupščino za istrsko okrožje. To je zahteval politični razvoj in okoliščine, ki so nastale z odločitvami mirovne konference v Pari-; zu in z ustanovitvijo STO-ja. Delegati so soglasno izvolili 38 odposlancev ’z koperskega in 32 iz bujskega okraj«1 ter 14 članski izvršni odbor. O.
ŠOŠTANJ. — Tu smo na mladinskem sestanku sklenili, da se bomo nedeljah udeležili dela na gradnji ?e' ste Luče—Duplje pod Raduho. Našem11 sklepu sta se pridružila še mladinska aktiva v tovarni usnja in tovarni igrač. Tako smo se 3. t. m. na vsezgo-daj podali na delo. Iz i>5-tih niladj" grl je zaorila pesem, da je odmeval'’ daleč pod mogočno Raduho. Na del’1 smo se porazdelili ua skupine in tekmovali med seboj. Uspeh ni izostal-Dnevno normo smo visoko presegl’’ Popoldne sta naša fizkulturna skup*”8 in skupina mladincev iz MDB »Franco Žmavca« odigrali odbojko. Zmagaj! smo mi, kar pa ni čudno, ker smo imeli več časa za trening kot pa mladine v brigadi. Tudi mladina iz Nazor Mozirja jo bila ta dan na delu. K. r
Ustanovitev »Jugoslovanskega dramskega gledališča"
Zvezna vlada je izdala uredbo o ustanovitvi »Jugoslovanskega dramskega gledališča«. Novo gledališče bo začelo delovati že 1. septembra v Beogradu.
Jugoslovansko dramsko gledališče je bilo ustanovljeno predvsem zato, da dobimo reprezentativno ustanovo za gojitev dramatske umetnosti, kakršno spričo živahnega kulturnega življenja in novih kulturnih potreb potrebujemo v naši ljudski državi. To gledališče, ki bo edino svoje vrste, bo imelo vsedržavni pomen; s svojo repertoarsko politiko, umetniškim slogom, organizacijo in vsem svojim delovanjem bo zgled drugim gledališčem v državi. Razumljivo je zato, da bo moralo biti tudi sodobno tehnično opremljeno in urejeno.
Gledališko vodstvo bo moralo prevzeti zelo odgovorno in težavno nalogo. Komite za kulturo in umetnost je imenoval za ravnatelja Elija Finzija, književnika, za umetniškega vodjo pa režiserja in igral-
KULTURNA KRONIKA
Snemanje dveh novih jugoslovanskih umetniških filmov. Ze dalje časa vrši filmsko podjetje »Avala« priprave in poskusna snemanja za dva umetniška filma »Kakor plima« in »Sofka«. Oba filma bosta dovršena do konca t. 1. ali v začetku prihodnjega. Vloge za film »Kakor plima« so že dokončno razdeljene in so začeli z glavnim snemanjem. Film prikazuje ilegalno borbo beograjskih mladincev in Skojevcev v začetku sovražnikove okupacije Beograda leta 1941. Vse vloge bodo interpretirali izključno mladinci, ki so se do začetka snemanja v teku tritedenskega bivanja v filmski šoli na Umci podrobno seznanili z zgodovinskimi dnevi leta 1941. Glavno vlogo Vere igra mladinka Ivanka Veljkovič. Film režira Vojislav Nanovič, ki je tudi napisal scenarij za film. — Drugi umetniški film »Sofka« po romanu Bore Stankoviča »Nečista kri« bo prikazan v začetku prihodnjega leta. Scenarij za
ca Bojana Stupico. Režiser bo tudi M ato Miloševič. Angažirali 60 tudi že več dobrih igralcev in igralk iz Beograda, Zagreba, Novega Sada in z Reke. Tudi Sava Severjeva iz Ljubljane bo igrala v tem gledališču.
Na repertoarju bodo predvsem dobra domača dela, razen klasičnih in najboljših sodobnih. Med slovenskimi bodo uprizorili predvsem Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Klasična dela bodo prikazovali realistično.
Ministrstvo za prosveto LR STbije je prepustilo novemu gledališču gledališko poslopje na Vračaru. Poslopje temeljito prezidava jo. Imelo bo v resnici sodoben oder. Sedežev bo okrog 800. Pri preureditvi skrbijo tudi, da bo dvorana akustična.
Pričakovati smemo, da se bo novo gledališče dobro uveljavilo že v novi 6ezoni ter bo v resnici zgled vsem drugim dramskim gledališčem v državi.
film je napisal književnik Aleksander Vučo. Vloge za film še niso razdeljene. Te dni se vršijo poizkusna snemanja.
V	sredi meseca bodo začeli s snemanjem »Sofke« ▼ Vranju, kjer sedaj pripravljajo in gradijo potrebne filmske objekte. Ker bo film »Sofka« izdelan po najboljšem realističnem romanu naše književnosti, se smatra, da bo film dosegel velik uspeh. Film režira Radoš Novakovič, ki je od osvoboditve uspešno obdelal več dokumentarnih filmov.
V	Centralnem domu Jugoslovanske armade v Beogradu je bila ustanovljena umetniška skupina, ki bo imela svoj zbor in orkester. Ta orkester, ki šteje 80 članov profesionalnih-vojaških moči, ki so dovršili višjo glasbeno šolo, bo začel s svojim delom 1. sept. Uprava orkestra je poverila majorju KaTolu Bacu vodstvo tega orkestra. Da se izgradijo novi kadri v pevski umetnosti za zbor Jugoslovanske armade pri umetniški skupini Centralnega doma
Mestni vodovod Ljubljane ima nove udarnike
^ IZKULTURA
BALKANSKI ŠAMPIONAT V PLAVANJU IN WATERPOLU JE ZAKLJUČEN
Madžarska vvaterpolo reprezentanca je premagala naše reprezentante
z rezultatom 3:1 (2:1)
(Po telefonu.)
Budimpešta, 11. avg. Včeraj je bilo za-jdjučeno balkansko prvenstvo v plavanju in waterpolu. Na sporedu so bile finalne točke 400 m prosto in 200 m prsno za moške, 100 m prosto za ženske in štafeti 4X200 m za moške in 4X100 m za ženske. Tudi zadnji dan prvenstva so tekmovalci dosegli prav dobre rezultate. Madžarska moška štafeta 4X200 m je postavila nov evropski rekord. Ženska štafeta 4X100 m je izboljšala državni rekord, plavalec na 400 m Mitro (Madžarska) pa je popravil državni rekord na progi 300 metrov v času 3:33.2. Poleg tega je Bolgar Karabadžalov izboljšal državni rekord na 400 m prosto, Rumunka Grelnet pa na 100 m prosto. Naši plavalci se tokrat v izredno močni konkurenci z Madžari niso mogli uveljaviti. Tudi Cerer ni uspel v borbi z Nemethom, ker pred ciljem ni znal uporabili pravilne taktike. Ne glede na to, da v Budimpešti nismo dosegli nobenega prvega mesta, smo z doseženimi uspehi lahko zadovoljni. Pridobljena izkustva bodo nedvomno mnogo koristila napredku plavalnega športa pri nas. Podrobni rezultati včerajšnjega dne so bili:
400 m prosto moški:	1.	Mitrp (M)
4:47, 2. Kadas (M) 4:56.8, 3. dr. Defilipis (J) 5:004, 4. Puhar (J) 5:06, 5. Karabadžalov (B) 5:45 (nov bolgarski rekord), 6. Recer (R) 6:21.2.
Madžar Mitro je skušal izboljšati rekord, kar pa mu ni uspelo, vendar je dosegel najboljši letošnji čas v Evropi. Tudi naš zastopnik Defilipis je v tej disciplini dosegel najboljši rezultat po osvoboditvi.
100 m prosto ženske: L Sekely (M) 1:12.8, 2. Littomerczky (M) 1:13.2,3. Bea-ra (J) 1:16.4, 4. Loparič (J) 1:18, 5. Grelnet (R) 1:21.8 (nov rumunski rekord), 6. Gregoriča (R) 1:27.4.
200 m prosto moški: 1. Nemeth (M) 2:47.2, 2. Cerer (J) 2:47.4, 3. Bjelič (J) 2:52.2, 4. Statori (M) 2:52.5, 5. Pap (R) 3:06, 6. Munteanu (R) 3:10.8.
Poljubni skoki z desetmetrskega stolpa: 1. Hidvergy (M) 126.58 točke, 2. Palla (M) 122.3 točke, 3. Grilc (J) 84.85 točke,
4. Mičev (B) 79.46 t., 5. Gusev (B) 60.09 točke.
Madžara sta bila brez prave konkurence in sta s^ plasirala daleč pred ostalimi tekmovalci.
Štafeta 4X200 m moški: 1. Madžarska 9:08.4 (evropski rekord), 2, Jugoslavija (Vidovič, Stipetič, Puhar, Pelhan) 9:31.6, 3. Romunija (Ulen, Biresci, Sarkadi, Simon) 10:34.2, 4. Bolgarija (Karabadalov, Karipov, Hristodulov, Kilijev) 11:10.5,
5. Albanija 12:25.4,
V	tej disciplini so postavil: Madžari nov evropski rekord. Plavali so v izrednem stilu. Valent je preplaval progo v 2:19, Szatmary 2:17.4, Kadas 2:16.6 in Mitro 2:15.4.
Tekmovalci iz Trsta, ki so prišli četrti na cilj, so plavali izven konkurence in so dosegli rezultat 11:01.8.
Štafeta 4X100 m prosto ženske: 1. Madžarska (Temes, Littomercyky, Sekely, Novak) 4:49.8, 2. Jugoslavija (Stanojeva, Beara, Loparič, Modic) 5:16.2, 3. Rumuni-ja 6:05.2, 4. Bolgarija 6:58.4.
Tudi tu je madžarska štafeta v izredno dobrem času prva prispela na cilj in postavila nov državni rekord.
Končni rezultat v plavanju je naslednji: 1. Madžarska 312 točk, 2. Jugoslavija 167 točk, 3. Rumunija 68 točk, 4. Bolgarija 36* točk, 5. Albanija 12 točk.
WATERPOLO TEKMA
MAD2ARKSA : JUGOSLAVIJA 3:1 (2:1)
Po plavalnem sporedu so bile zaključne vvaterpolo tekme. Najzanimivejša je bila tekma Madžarska:Jugoslavija. Za to odločilno tekmo so postavili Madžari naslednje moštvo:	Jenei, Pataki, Fabian,
Fago, Szivos, Kislegi, Brandy. Jugoslavija pa je nastopila v naslednji postavi: Kovačič, Giovanelli, Bakašun, Grkinič, Kurtini, Brainovič, Ciganovič. Madžari so takoj v začetku dosegli vodstvo. Po enakovredni igri je desnemu krilu uspelo zvišati na 2:0. Tik pred koncem polčasa je Ciganovič znižal na 2:1. V drugem polčasu so Madžari zabili še en gol in postavili končni rezultat 3:1 (2:1). Sodil je rumunski sodnik Teo Kranz slabo. Ostale tekme so bile:	Bolgarija : Albanija
10:0, Rumunija 3:0 p. f., Rumunija : Albanija 18:0. Tablica vvaterpolo tekem je naslednja:
Madžarska
Jugoslavija
Rumunija
Bolgarija
Albanija
0 68:2 8
1 53:4 6
2 23:15 4
3 10:49 2
4 0:84 0
Po končanih vvaterpolo tekmah je sledila razdelitev nagrad. Prvi v vsaki disciplini je prejel pokal, drugi in tretji pa kolajno. Miloslavič je dobil kot najboljši inozemski tekmovalec pokal. Ob igranju madžarske himne so izročili zmagovalcem letošnjega balkanskega prvenstva madžarski zmagovalni pokal. Sledil je pozdrav - albanskega delegata, nato pa odhod vseh plavalcev, nakar so sneli zastave na balkanskem prvenstvu udeleženih držav, s čimer je bila letošnja balkanijada v plavanju zaključena.
Teniško prvenstvo LR Slovenije
Maribor, 11. avgusta.
Včeraj je bil v Maribora končan teniški turnir za prvenstvo LR Slovenije. Zopet se je izkazala izrazita premoč Enotnosti, ki je osvojila vsa prva mesta. Mariborski Polet pa ima dober naraščaj, ki za bodočnost mnogo obeta. Opazilo pa se je, da manjka Mariborčanom treninga zaradi ^pomanjkanja žog, kar bo treba v bodoče vsekakor popraviti.
Udeležba na turnirju je bila zadovoljiva. Tekmovalce so postavili: Polet 28, Enotnost 20, Gregorčič, Jesenice 5, JA 1, Železničar 2 in Studenci 1. Tekmovalo se je po kategorijah članov A in B, mladinci, članice, moški pari, ženski pari in mešani pari. Organizacija je bila dobra in je tekmovanje potekalo v naj lepšem redu. Tekmovalci 60 pokazali lepo in živo igro. Posebno napeta je bila dveurna borba Parov dr. Skapin-Drnovšek (Enotnost) in dr. Krstič (JA)-Slana (Polet).
Rezultati finalnih iger 60 bili naslednji: Razboršek (E):Banko (E) 6:2, 5:6, 6:3, 6:4, za 3. in 4.. mesto Urbanc (E) :Su-har (E) 7:5, 7:5.
Mladinci. Nastopilo je 16 tekmovalcev. Zmagal je Suhar (E), ki je premagal Urbanca (E) z rezultatom 4:6, 8:6, 4:6.
Članice. Nastopilo je 9 tekmovalk. Zmagala je Maire (E), ki je premagala ^oglarjevo (P) 6:1, 6:3.
Moški pari. Dr. Skapin-Drnovšek (E) je premagal dvojico dr. Krstič (JA)-Slana (P) z rezultatom 6:0, 7:5, 4:6, 1:6, 6:2.
Prvaki za leto 1947 60: Razboršek
med člani, Maire med članicami in Suhar med mladinci. Prvenstvo v moških parili sta osvojila dr. Skapin-Drnovšek, v mešanih parih pa Maire-Razboršek.
BOKS
CD JA Partizan : Dom armije 10:6
Ljubljana, 11. avgusta.
V	soboto zvečer je v Ljubljani v vrtu Doma armije nastopila boksarska ekipa Partizana proti ekipi Doma armije in zasluženo zmagala z rezultatom 10:6.
I	izkultura in šport sta v naši armadi zajela vse borce in oficirje, a boks je postal ena od najbolj popularnih športnih disciplin in je postal sestavni del njihovega fizkulturnega, udejstvovanja.
Ekipa Partizana, ki se je osnovala včeraj pred dvema mesecema, je že uspešno nastopala proti ekipam Beograda, Novega Sada in .Vo jvodine. Prav tako je ekipa Doma armije dobro prestala svoj prvi krst.
Po četrturni zamudi so izven tekmovanja nastopili sledeči pari: v borbi med Zdravkovičem (P) in Jovanovičem (DA) je zmagal Zdravkovič po točkaln
V	drugem paru sta se borila Pavlovič (P) in Dolenec (DA). Zmagal je s k. o. Dolenec. V tretjem paru je zmagal To-dosijevič (P) nad Horvatom (DA).
Po kratkem odmoru 6e je začel dvoboj, v katerem je nastopilo osem parov. V prvem je Jankovič (DA) po točkah premagal Kaso (P), v drugem paru je Jakopovič zmagal, ker se je Klišanič (DA) v drugi rundi vdal. Kot tretji par
Ameriške ekspanzionistične težnje v Evropi
ZDA skušalo izkoristiti posojila Italiji in Franciji s pridobitvijo pomorskih oporišč v Sredozemlju
Moskva, 11. avg. (Tass). .Mednarodni komentator »Pravde« Viktorov piše:	Doslej je bilo znano, da smatra
ameriška politika posojila kot eno izmed sredstev za izvajanje pritiska na notranjo politiko države, kateri se posojilo daje. Dovol j je, če se spomnimo razgovor Leona Biuina v Washingtonu, ko so voditelji ameriške politike odkrito izrazili željo, da bi s pomočjo posojila vplival i na izid volitev v Franciji. Prav tako se vsi spominjajo razvoja vladne krize v .talij;.
Sedaj je šla ameriška politika še dalje in skuša izkoristiti posojila, da bi razširila svojo ekspanzijo. V zvezi s tem zasluži pozornost poročilo v rezultatih livornske konference poveljnikov ameriških čet v Evropi, na kateri so kakor poroča tisk, razpravljali tudi o vprašanju, da bi ZDA, dobile vojaško - pomorska oporišča v sredozemskih pomorskih zvezah. Kot rezultat razpravljanja so ameriške vojaške oblasti v Italiji opozorile italijanske vladajoče kroge, da bodo dale ZDA Italiji novo posojilo pod pogojem, da dobi ameriško brodovje Livorno za svoje vojaško pomorsko oporišče.
Tisk ne piše o stališču, ki so ga zavzeli ameriški vladajoči krogi, vendar ni treba dvomiti, da so ameriške vojaške oblasti ravnale po izkušnjah, ki so si jih pridobile med vladno krizo v Italiji. Ta nova praksa ima tendenco velikega širjenja.
Po poročilih tiska so v teku neuradni razgovori, da bi ameriškemu bro-dovju odstopili pomorska oporišča v pristanišču Bizerfi, ki pripada F ran-
či ji. Kakor trdijo, bo ameriški zahtevi j posojil Franciji. Pri tem se moramo glede Bizerte ugodeno saino tedaj, če spomniti francoskega pregovora: »Dal bo rešeno vprašanje novih ameriških I je jajce za vola«.
Ameriški monopolis&i se polašcajo izvorov nafte v Italiji
Moskva, 11. av». (Tass). O velikem zanimanju ameriških monopolistov za izvore nafte v Italiji piše pariški dopisnik »Pravde« med drugim:
Kakor je znano, kažejo ameriški monopolisti živahno zanimanje za proizvodnjo nafte v vseh delih sveta. Polastiti se hočejo vseh petrolejskih virov. Tako je prišla sedaj vrsta na Italijo.
Petrolejska družba »Standard Oil« je bila že več let zainteresirana na majhnem področju v dolini Pada. Ko so ameriške čete prišle v Italijo, so bili v njihovih vrstah strokovnjaki za vprašanje nafte. Neki Borego, ki je imel tedaj čin majorja V. ameriške armade, je imel nalogo, da se bavi s »problemi nafte«. Prav tako je imel funkcijo posebnega atašeja za vprašanje nafte pri ameriškem veleposlaništvu v Eimu. Sedaj se je Borego pojavil pred italijansko javnostjo v no-
vi	obliki. Ne potrebuje več vojaške uniforme in tudi ne diplomatskega položaja. Sedaj je šef italijanske ekspo* ziture ameriške dražbe »Standard Oil od New Yersey«.
V	tej novi funkciji je Borego sprejel rimskega dopisnika »New York He-
rald Tribune« in mu dal precej zanimivo izjavo. Dejal je, da zahteva družba, ki jo zastopa, zase izključno pravico za raziskovanje petrolejskih polj na področju 600«) kvadratnih milj v dolini reke Pada v bližini mesta Modene. Borego je nato izjavil, da je njegova družba že angažirala skupino treh Američanov in 7~ Italijanov, ki raziskujejo na majhnem področju v dolini reke Pada.« Ta raziskovanja so se pričela pred dvema mesecema, v zadnjih tednih so se pa znatno povečala. Ameriška družba, je dejal Borego, bo porabila okoli 5 milijonov doiarjev, Če se bo odločila na tem področju za vrtanje. Prav tako je pripravljena porabiti neomejene zneske, če bi se odkrile velike rezerve nafte.
Rimski dopisnik New York Herald Tribuna« pravi v zvezi s to izjavo, da bi bil italijanski minister za trgovino in industrijo Togni pripravljen dati tej ameriški družbi koncesijo, da pa se boji posledic, ki bi nastopile zaradi nasprotovanja komunistov. V zvezi s tem je minister izjavil, kakor poroča dopisnik ameriškega lista, da bo dal ameriški predlog italijanskim strokovnjakom v proučitev.
*	* *
Z nedeljskih plavalnih tekem.
sta nastopila v ringu Jozič (P) in Ra-kič (DA). Zmagal je Ra kič v tretji rundi s tehničnim k. o. V lahki kategorij je Golič (P) premagal Rakija (DA) po točkah. V velter kat. pa sta nastopila Kenig (P) in Cirnič (DA). Zmagal je po lepi in zanimivi borbi tehnično boljši Kenig po točkah. V srednji kategoriji je poznani Tičič (P) premagal po točkah borbenega Subot-mika (DA). V predzadnji točki dvoboja pa sta se srečala znani smučarski skakalec Razinger (DA) in Radič (P). Zmagal 'je tehnično boljši Radič nad preveč flegmatičnim Razingerjem s tehničnim k. o. Kot zadnji par sta nastopila predstavnika težke kategorije Jamkovič (P) in Lovrič (DA). Zmagal je v prvi rundi Lovrič s k. o.
Vsi boksarji so se odlikovali po izredni borbenosti. Ekipa Partizana je bila tehnično mnogo boljša. To velja zlasti za Keniga, Tioiča in Goliča, lri so boksali z vsemi finesami posameznih udarcev.
Motosiklisticfto orvenstvo FLRJ v Krškem
Krško, 11. avg.
Včeraj je bilo v Krškem državno motoristično prvenstvo na krožni vožnji. Sodelovali so najboljši tekmovalci v državi. — Najprej so' startali motorji do 125 ccm: 1. Širca Danilo (AM Zagreb), Puch 125 ccm s 15 točkaifti, 10:34.5; 2.
2.	Šurbek Ladislav (AM Zagreb) DKW 125 ccm, z 9 točkami; 3. Mrak Peter (AM Ljubljana) DKW 125 ccm, s 6 točkami. Kategorija do 250 ccm: 1. Dobrinič Zvonko (JA Zagreb), Puch 250 ccm, s 13 točkami, 9:32.2; 2. Puhar Janez (AM Ljubljana), Puch 250 ccm, 8 točk; 3. Regvart Branko (AM Zagreb), Puch 250 ccm, 7 točk.
Kategorija 350 ccm: 1. Metz Veljko (AM Zagr.), Jap 350 ccm, 15 t., 8:47.00;
2. Krušelj Milan (AM Zagreb), NSU 350 ccm, 9 točk; 3. Klemenčič Josip (JA Ljubljana), Matehless 350 ccm, 4 točke.
Kategorija 500 ccm: 1. Mrak Vinko, (AM Ljubljana), dosegel je najboljši čas dneva in pqgtal državni prvak za leto 1947, Jap 500 ccm, 8:30.3; 2. Smolčič Fr. (Am Zagreb), Jap 500 ccm, 6 točk; 3. Ko-pič-Kralj Gabro (AM Zagr.), Jap 500 ccm.
Kategorije s prikolicami 600 ccm:
1.	Penezič Zvonko (AM Zagreb), BMW 500 ccm, 15 točk, 10:06; 2. Avsec Svetozar (AM Ljubljana) z 9 točkami. Tretje mesto si delita Tkalčič Drago (AM Koprivnica) Ziindap 600 cmm, in Petrekovič Ivan (AM Zagreb), DKW 500 ccm, z 2 točkama.
Kategorije s prikolico 1200 ccm: 1. Miklavčič Ivo (AM Ljubljana), Jap 1000 ccm,
15	točk, v času 9:11.15; 2. Halcmbek Josip (JA Zagreb), Harley 1200 ccm, 6 t.,;
3. Ribič Iv. (AM Ljubljana), Ariel 1000 ccm, 5 točk.
Tekme je vodil Avto-moto klub Zagreb s svojimi sodniki. Organizacija je bila dobra, udeležba polnoštevilna. Popoldne ob 14. so bile tekme s kajaki na Savi, katerih rezultate bomo objavili v prihodnji številki.
Po tekmah je bil na aerodromu Brege letalski miting, katerega se je udeležila velika množica ljudstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovala drzna izvajanja pilotov.
¥
Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu si Je pridobil prvenstvo lin turnirju
par Sturgess-Fanin (-Južna Afrika) z zmago nad parom Brown — ?vidwall (ZDA) s 6:4, 4:6 6:4. 6:3. V igri mešanih parov si Je Summcrs z zmago na parom Karalusis (Rumunija) — Jedrezjopska (Poljska) s 6:0. 6:0.
S	A1I
CRJA Pdrfizan : FD Enotnost
V	sredo ob 17.30 prijateljska
nogometna tekma na Stadionu. Predprodaja vstopnic v Drogeriji Šport, Stritarjeva ul., in pri Gorcu, Tyrševa cesta. Nabavite si vstopnice
v	predprodaji, da ne bo drenjanja pri lftagajnah na igrišču.
Britanci hočejo obdržati nadzorstvo nad indijsko armado
New Delhi, 11. avgusta (Tass). »Indian News Cronicle« piše, da je britanskim vojaškim oblastem »uspelo prepričati« indijsko vlado, da bi indijska vojska v primeru odhoda britanskih oficirjev »izgubila svojo borbeno sposobnost«, da pa britanski oficirji baje ne žele ostati v indijski armadi.
Ko so ustvarile takšno ozračje, so britanske oblasti vprašale V6e britanske oficirje, če »žele ostati« prostovoljno v indijski vojski. Britanski oficirji so po ogromni večini pristali, da vstopijo v in-djsko vojsko kot »prostovoljci«.
Zvedelo se je, da je izmed 19 britanskih generalnih majorjev 16 pristalo, da ostanejo v indijski vojski kot prostovoljci. Izmed 280 brigadnih generalov je dalo 260 generalov pristanek za službo v indijski armadi. Če «e bo vlada domi-niona strinjala s tem načrtom, potem bo nadzorstvo nad indijsko armado ostalo popolnoma v rokah Britancev. Listi pišejo, da skuša Anglija z razdelitvijo indijske vojske v dve armadi na podlagi verskih načel ustanoviti dva sovražna tabora, katerih vojski bosta odvisni od njene podpore.
Po mišljenju tiska bi bilo treba vprašanje vojske rešiti z ustanovitvijo
dveh močnih armad Indije in Pakistana ter s sklenitvijo pogodbe o skupni obrambi med obema dominionoma brez sodelovanja Velike Britanije.
Izjava indijskega zunanjega ministra
New Delhi, 11. avgusta (Tanjug). Reuter poroča: Zunanji minister začasne indijske vlade Pandit Nehru je izjavil: Enkrat za vselej moram poudariti, da ne bomo trpeli tujih armad v azijskih državah.
Nehru je dejal, da je nudilo izkoriščanje Indije določenim tujim silam izgovor za gospostvo nad manjšimi narodi v Aziji. Nekatere majhne države so pod britanskim nadzorstvom enostavno iz razloga, ker leže ob poti proti Indiji, vendar pa se bodo vse te države postopoma rešile verig imperialistov.
Nehru je nato izjavil, da Nizozemci nimajo pravice imeti svoje čete v Indoneziji.
Odredba
o označevanju gospodarskega sektorja in pomena podjetja ob vplačilu davka na promet proizvodov
okrajni (mestni, rajonski) izvršilni odbori (finančni odseki), in sicer izključno le vplačila, ki jih prejmejo za izdelavo davčnih vrednotnic (stroški za natisk vstopnic, priznanic za najemnino in pod.), medtem ko se bo davek od njih vplačeval po naslednji točki na račun št. 800.020.
4. Davek na promet proizvodov, ki se pobira z davčnimi znamkami in davčnimi vrednotnicami je treba vplačevati pri Narodni banki FLRJ na račun 800.020 — »Davek na promet proizvodov«, pri čemer je treba na položnici oziroma na čekovni nakaznici navesti kot gospodarski sektor
— R, kot gospodarsko panogo pa št. 71. Tako vplačujejo davek 6amo okrajni (mestni, rajonski) izvršilni odbori (finančni odseki), ki prodajajo te vrednotnice.
5. Davek na promet proizvodov, ki ga plačujejo davčni zavezanci, ki niso zavezani voditi poslovnih knjig (»pavšalisti«), je treba v bodoče vplačevati pri Narodni banki FLRJ na račun 800.020 — »Davek na promet proizvodov«, pri čemer je treba na položnici oziroma na čekovni nakaznici označiti kot gospodarski sektor
— Pr, kot gospodarsko panogo pa št. 61.
6. Okrajni izvršilni odbori (finančni odseki) in gospodarska podjetja smejo z isto položnico oziroma čekovno nakaznico vplačati) davek na promet proizvodov samo za eno gospodarsko panogo iz enega gospodarskega sektorja. Tako se n. pr. ne sme z isto položnico vplačati davek pav-šalistov (gospodarska panoga št. 61) hkrati z davkom v davčnih vrednotnicah (gospodarska panoga št. 71).
7. Okrajni (mestni, rajonski) izvršilni odbori so dolžni takoj nastopiti zoper vse tiste uslužbence državnih gospodarskih podjetij ter zadruge in zasebnike, ki po tej odredbi ne bi na položnicah in čekovnih nakaznicah označili gospodarskega sektorja, pomena podjetja in številke'nomenklature.
1. V nomenklaturi v navodilu št. 18.500 se pod zap. št. 05 črtajo besede: »in druga gradbena industrija« in nomenklatura dopolni z naslednjim:
»17 druga gradbena industrija;
18 filmska industrija;
61 »pavšalisti«;
71 davčne vrednotnice;
18	nepremičnine in pravice«.
2. Vsa državna, zadružna in zasebna gospodarska podjetja in druge osebe, ki vplačujejo davek na promet proizvodov preko Narodne banke FLRJ na račun št. 800.020 — »Davek na promet proizvodov« morajo na položnici oziroma na čekovni nakaznici navesti številko 6voje gospodarske panoge po nomenklaturi, navedeni v navodilu št. 18.500, poleg tega pa označiti še gospodarski sektor in pomen podjetja, in sicer:	i
a) državna gospodarska podjetja splošnega državnega pomena (zvezna) z označbo - S;
b) državna gospodarska podjetja republiškega pomena z označbo — R;
c) drž. gospodarska podjetja pokrajinskega pomena (iz območja Avtonomne pokrajine Vojvodine) z označbo — V;
č) drž. gospodarska podjetja lokalnega pomena (med katera 6padajo tudi podjetja oblastnega pomena) z označbo — L;
d) podjetja zadružnega gospodarskega sektorja z označbo — Z;
e) podjetja zasebnega gospodarskega sektorja z označbo — Pr.
Gospodarska podjetja vseh treh gospodarskih sektorjev iz območja Avtonomne pokrajine Vojvodine morajo za prednjimi označbami dodati še označbo — V, izvzemši državna gospodarska podjetja pokrajinskega pomena, ki zapišejo samo eno označbo — V.
Vse gornje označbe gospodarskega sektorja in pomena podjetja je treba Zapisati neposredno pred označbo gospodarske panoge, n. pr.: S—09, SV—09; R—11, RV-11; V—05, LV—05; Pr-51, PrV-51
i.	t. d.
3. Dosedanji račun št. 800.022 — »Davek na promet 6toritev< pri Narodni banki FLRJ se spremeni v račun št. 800.022 — »Izdelava davčnih vrednotnic«. V bodoče bodo torej na ta račun vplačevali 6amo
Ta odredba velja takoj in jo je tret uporabljati že'ob prvem vplačilu po njei objavi.
II.	št. 32940.
Beograd 1 avgusta 1947.
Minister za finance:
Sjreten Zujovič s.
O n V E ST I C/l
ODLOČBA O CENI JAJC
Na podlagi 7. člena uredbe o določanju in kontroli cen predpisuje urad za cene pri predsedstvu vlade LBS za jajca naslednje cene:
odkupna cena din 3 za komad,
prodajna (tržna) cena na drobno din 4 za komad.
Odkupna cena velja franko dom pridelovalca.
Prodajna (tržna) cena na drobno velja tako za pridelovalca (kmeta), če prodaja na trgu, kakor tudi za trgovce na drobno v orodajalnicah.
Vsako prekoračenje prodajnih cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Odločba velja od 15. avgusta t. 1. dalje in za vse območje LRS enako.
DNEVNE VESTI
Zaradi pretlakovanja zmajskega mostu bo isti za ves vozni promet zaprt od 13. do 19. 8. 1947.
PUTNIK — Ljubljana opozarja, vse izletnike. kateri &o so prijavili za izlet na Razstavo delo v Tolminu, da bodo lahko od torka 12. avgusta dalje zamenjali dinarje v lire v poslovalnicah Putnik-a Ljubljana, Celje, Kranj in Jesenice.
Prof. dr. Igor Tavčar: »Klinika krvnih obtočil«. Izšel ie drugi zvezok učbenika »Osnovne interne medicine«, ki sta g a napisala univ. profesorja dr. I. Tavčar m dr. Ljudevit Merčun. Cena din 60.
PUTNIK — Ljubljana bo priredil dne 31. avgusta izlet s posebnim vlakom na kopanje v Opatijo. Cena za vožnio z vlakom tja in nazaj, za prevoz z avtobusom iz postaje do Opatije in nfizaj ter dveurni »zlet s parnikom po Kvarnerju znaša din 140 na osebo. Prijave sprejema Putnik - Ljubljana zaključno do 23. avgusta do 18.SO.
PUTNIK — Ljubljana bo priredil dne 31. avgusta izlet s posebnim vlakom v Postojno. Cena za vožnjo z vlakom tia in nazaj, vstopnice za ogled Postojnske jame xev kosilom znaša din 100 na osebo. Prijave sprejema Putnik — Ljubljana zaključno do 23. avgusta do 18.30.
Dežurne lekarne v torek 12. avgusta: za VI. državno lekarno V dr/ lekarna, Kongresni trg 12 in lekarna Bohinc. Kimska cesta 31.
S o I, S T \ O
Na II. drž. ženski gimnaziji v Ljubljani
bodo popravni, privatni in razredni izpiti od 2. septembra dalje. Točen razpored je na oglasni deski.
Drž. niž. gimnazija ▼ Radovljici. 1. 9. popravni izpiti za IV. razred, sprejemni izpiti za V. r. gimnazije in naknadni sprejemni izpiti za I. razred. Vsi ti izpiti od 9. ure dalje. 2. 9. popravni izpiti za I. II. in III. razred od 8. ure dalje. 3. 9. privatni izpiti za vse razrede od 8. ure dalje. Prošnje za popravne izpite je oddati v pisarni med 15. in 20. 8. dopoldne. 10.. 11. in 12. 9. bo vpisovanje za vse razrede od 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti z 10 din kolkovano, točno izpolnjeno prijavo ter spričevalo, za 1. razred pa tudi krstni list. Za šolski sklad plača vsak v gotovini 40 din. Podrobnosti so na razglasu v veži internata.
Na drž. nlž. gimnaziji v Tolminu bodo 1. in 2. sept. popravni izpiti za vse razrede;
3.	in 4. pa vsi razredni, privatni in naknadni (sprejemni) izpiti. Za vse izpite mora dijak vložiti do 25. avgusta pri ravnateljstvu kolkovano (30 lir) prošnjo. Priložiti mora tudi zadnje spričevalo. Redno vpisovanje za vse razrede bo 8.. 9. in 10. septembra. Vsak dijak mora pri vpisu predložiti zadnje šolsko spričevalo in oddati izpolnjeno in kolkovano z lir 30 »Prijavo«. (Prijavo dobi pri šolskem služitelju). Redni pouk se bo pričel 10. soptembra.
PRESKRBA
V nedeljski številki je v »Navodilih in odrezkih živilskih nakaznic za meso september 1947« pomotoma izostalo naslednje: Meso: deli se na naslednje odrezke:
TD «D LD Nav Doj OM 6. septembra	101	201	301	401	501	GOI
13. septembra	102	202	302	402	502	*02
20. septembra	103	-03	3«i3	403	503	603
27. septembra	104	204	304	404	504	f.<»4
Pri enodnevnih in ledenskih nakaznicah ni napram drugim mesecem nikakih sprememb.	%
OLO, POTROŠNIKOM IN RAZDELJEVALCEM
Opozarjamo, da se dele v bodoče racioni-rana živila, razen kruha in mesa, samo do 28. v mesecu. Po tem datumu se lahko dele racionirana živila le v izjemnih orimerih in le v omejenem številu obratov, ki jih v ta namen določi OLO. Ta ukrep i3 potreben, da lahko razdeljevalci hrane nrodloze pravočasno mesečne obračune.
Iz pisarne MTP
RADIO
Ljubljana, Maribor b Slov. Primorje
569 m — 449 m DNEVNI SPORED ZA TOHHK 12. avgusta
6	Budnice — 6.15 Iz naših časopisov. Dnevni spored — 6.25 Jutranji koncert — 7 Lahka glasba — 7.15 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13 Lahko glasbo izvaja Mali ansambel Radia Ljubljana 13.30 iiz-kulturni pregled — 13.40 Dve Respiglujevi suiti — 14.15 Napoved časa in poročila —. 18.45 Oddaja ministrstva za industrijo LRb
— 19 Radijski dnevnik — 19.10 Melodije iz slovanskih operet — 19.30 Napovod časa in poročila — 19.45 Lahka glasba, mali >glasi in objave — 20 Poznanje svetovna gospodarsko zgodovine 'il zgodovine domačega gospodarstva bo zavednim državljanom povečalo iniciativo za uresničenje našega petletnega plana — 20.30 Slovensko narodne pesmi pojo Fantje na vasi — 21 Našo obnovitvene zadruge, njihovo delo In napake
— 21.15 Bolgarske narodne posmi in plesi — 21.35 S. Prokofjev: Koncert za klavir in orkester v C-duru — 20 Pronos vesti Zvezne postaje v Beogradu. — 22.15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenijo s SZ:	Gogolj »UkrajinsKa noč« in Tolstoj
Sivi zajec« — 22.30 Plesna glasba.
•
Naše poslušalce opozarjamo, da bomo danes ob 9 uri dopoldne prenašali razsodbo Vrhovnega sodišča LRS proti obtoženemu ing. Nagodetu in soobtožencem.
fgggKINO
I JU ■
LJUBLJANA, MATICA:	Sovjetski film
»Otok brez imena«, tednik. I redstavi ob
18.30 in 20.30.
SLOGA:	Sovjetski film »Dombas«, lednik.
Predstavi ob 18.30 in 20.30.
KODELJEVO: Zaprto.
IVOLI: Ceškl rtlm -Prstan« tednik. Predstavi ob 20 in 21.30.
MARIBOR, ESPLANADE:	Jugoslovanski
film ^Mladinska progn Brčko— Banoylči«, tednik.
I RAJSKI: Sovjetski Tilni .Cirkus«, tednik. Prodstavi’ob 18.30 in 20.30.
ETNI: Sovjetski film »Sin polka«, tadnU. CELJE, METROPOL: Sovjetski film »Sovjetska Latvija«, tednik.
DOM: Sovjetski film »Pozdravljena Mo-skvu«, tednik.
PTUJ: Ameriški film »Mladi Edison«, tednik.
S tem se razveljavlja odločba o cenah jajc z dne 12. IV. 1947, IX. št. 1014/4 (»Vestnik urada za cene« z dne 22. IV. 1947, št. 9).
NABAVA TEKSTILNEGA BLAGA NA NAKAZNICE ZA D ARNIKE
Od 12. avgusta J947 dalje nabavljajo vsi udarniki, imejitelji udarniških nakaznic glavnega mesta Ljubljane samo v trgovini »Manufaktura - Galanterija« (prej Lenassi Gerkman) v Ljubljani, Stritarjeva ul. 4 in ne več pri tvrdki ijrbauc.
Udarniki okraja Ljubljano-okolica pa bodo nabavljali izključno pri »Ljudskem magazinu Ljubljana-okolica« v Ljubljani Sv. Petra c. 29.
Za udarnike ostalih okrajov LRS bodo posamezni okraji določili posebno trgovino v svojih območjih. — ilLO Ljubljana-mesto
—	oddelek za trgovino, OLO Ljubljana okolica — gospodarski oddolek.
MALI OGLASI
PROGLAŠAM za neveljavne naslednie dokumente: OP legitimacijo, osebno izkaznico, mlečno karto na ime Kračič Karl, Miklavški hrib 16, Celje.	193
PREKLICUJEM klevete, katero sem larekla
0 Bukovšek Mariji za neresnične. Lončar Frančiška, Trbovlje 11-72.	79
PREKLICUJEM veljavnost živilskih nakaznic SD na ime Rant Marija, Ljubljanska 1, Kranj.	387
PREKLICUJEM za neveljavno: 1 nakaznica za predpasnik, 1 nakaznica Za mleko,
1 nakaznica s točkami, 1 recept na ime Gros Ivana, 1 nakaznica za mleko, 1 na-nakaznieo s 53 točkami Florjančič peter, 1 recept na ime Gros Mladen, Klanc 4o,
■ Kranj.	388
PREKLICUJEM veljavnost ošabne izkaznico na ime Markelj Marija roj. 23. 5. 1925, stanujoča Kranj, Titov trg 9.	389
PREKLICUJEM veljavnost osebne in fiz-kulturne izkaznice na ime Eržen Vili roj.
26.	maja 1913, stanujoč Huje 38, Kranj.
390
PREKLICUJEM veljavnost sindikalne izkaznice št. 1229943 na ime Štrukelj Ana, Orehek 45, Kranj.	391
GOSPODINJSKO POMOCNICO staro vsaj 20 let, za vsa hišna dela sprejme 1 r ko j Ulčar Julija, Jesenice, Gosposvetska 67
188
OSEBNO IZKAZNICO na ime Grilc Janez, roj. 7. V. 1914 Sveče, bivajoč Blejska Dobrava 26, sem izgubil, proglašam jo za neveljavno.	127
PRI OSMRTNICI Marija Šimenc, ki je 'bila objavljena 11. t. m. se mra pravilno glasiti. da se vrši pogreb ob 17.30.	1
NAPRODAJ so trije vagoni sodov ležakov od 1500—3800 litrov in en vagon transportnih sodov od 600—700 litrov. Vprašati: Zagreb — Iliča br. 70 pri Slavko Kordič.
Od 5. do 29. avgusta
bo glavno žrebanje srečk
Državne Soferije
Izžrebanih bo 31.000 dobitkov v vrednosti 26,000.000 din
Premija je v najsrečnejšem s>učaiu
1,000.000 cSin
Opozarjamo vse ceniene igralce, da pravočasno obnove svoje srečke
Ti pa, ki še nimaš srečke, jo še vedno lahko kupiš ali naročiš
v Ljubljani, Tavčarjeva 5
sekcija za loterijo
Kupimo 2 motorni kolesi
in srcer eno 200 do 350 ccm in drugo 500 do 750 ccm s prikolico.
Ponudbe naj se nanašajo samo na naj* boljše znamke in dobro ohranjena vozila.
Steklarna Hrastnik.
BOLNIŠNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI LJUBLJANA-STUDENEC
potrebuje
več bolničarjev (strežnikov),
šoferja-mehanika,
ključavničarja,
dve kuhinjski pomočnici (kuharici), dve perici, nočnega čuvaja,
več poljskih in vrtnih delavcev.
Začetna plača za uslužbence nestrokovnjake 2500 din.
Reflektanti naj se zglasijo osebno ali pa pošljejo prošnjo, kolkovano z 10 din.
Uprava bolnišnice .a duševne bolezni, Ljubljana-Studenec (p. Polje).
Novoustanovljena
tovarna embalaže »MILANA SMOKVINE - TRDEGA«
SUŠAK — Martinščica
nujno potrebuje:
8 administrativnih uradnikove srednješolsko predizobrazbo, v glavnem za obrat;
1 knjigovodjo s tehnično administrativ, no prakso;
2 pomožni knjigovodji;
2 daktilografa ali daktilografinji;
I	nakupovalca z znanjem metalurgije;
3 manipulante za *kladi$če;
3 absolvirane srednjetehničarje, po možnosti s prakso.
Plača po odredbi.
Pismene oferte je treba poslati ali pa se treba osebno predstaviti v direk ciji tvornice, Sušak—Martinščica.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedn-o zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in teta, tovarišica
črnigog Marija roj. Konestabo
Pokojnica počiva v kapelici sv. Marije na Žalah, Pokopali jo bomo v torek, 12. t. m. ob pol petih popoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Ljubljana, 11. avgusta 1947.
Družini ČRNIGOJ in ZDEŠAR in ostali.
OBVESTILO
Vse sindikalne organizacije in člane Delavske knjižnice v Ljubljani obveščamo, da začne knjižnica z rednim poslovanjem v ponedeljek, dne 11. avgusta 1947 ob 10. uri dopoldne. ’
Dve kartotečni omari
iz trdega lesa, v prav dobrem stanju, primerni za zavarovalnico ali podobno — prodamo. Poizve se v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«.
AGILNEGA KOLPORTERJA
sprejmemo.
Zaslužek 150 do 200 din dnevno. Osebno se javiti v podružnici »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca« v Kranju.
Tovarna emaflirane posode
v CELJU
sprejme ve( pisarniških moti z dolgoletno prahso
Prednost imajo absolventi trgovske artodemite
Ponudbe na upravo tovarne v Celju
Okraina zadružna poslovna zveza Gornja Radgona
obvešča vsa državna in zadružna podjetja, da smo začeli poslovati s
1. avgustom 1947
Bavimo se z odkupom vseh deželnih pridelkov, perutnine, jajc i. t. d.
Priporočamo se za naročita!
Dva tkalska mojstra za žakard stroje
sprejmemo. — Ponudbe na »Pobjeda«, tekstilna industrija, Zagreb, Supiilova ulica 5 a. — Telefon 92-47. 93-70.
Kupim
elektromotor
380 voltov, 50 period, 35—40 HP, 1400 obratom in
elektromotor
7 do 9 HP, 380/600 voliov, 1400 do 2800 obratov
Mihevc Anton.
MARTIN HRIB 40 p. Dol. Logatec
e
Prijave za načrtno prevažanje po morju
V MESECU SEPTEMBRU 1947
Pozivajo se vse civilne in vojaške ustanove, podjetja in poedinci, da prijavijo v svrho načrtnega prevažanja po morju svoje tovore za mesec september t 1. do 18. avgusta t. 1.
Za prevoz po Jadranu; »Jadranskoj pomorskoj agenciji«, Rijeka, Obala Jug, Mornarice br. 8 — telefon 50.
Za prevoz z inozemstvom: »Jugoslavenskoj pomorskoj agenciji«, Beograd, Knez Mihajlova br. 31 — telefon 20-753.
Prijave morajo biti popolne, jasne in pravilno taksirane ter morajo vsebovati sledeče podatke:
1.	Naslov prijavitelja. 2. Vrsto blaga. 3. Količino blaga. 4. Luko tovorjenja.
5.	Luko iztovorjenja. 6. Naslov prejemnika 7 Datum, kdaj bo tovor pripravljen za utovorenje, 8. Ali je možnost prevoza vse količine blaga na enkrat, ali v več artijah. 9. Opombe: Navesti je podatke v zvezi s tovorom, n. pr. načir pakiranja, :olik je kubični obseg ene tone blaga; pri blagu v kosih je navesti točno težo in število kosov, ki so težji od ene tone; ali je tovor nevaren, kvarljiv; dimenzije in vse ostalo, kar je nujno potrebno za sigurnost prevoza tovora
Opozarjajo 3e vsi interesenti, da se v vsem drže zgornjih navodil in roka ter javijo točen datum, kdaj bodo rabili ladijski prostor, ker v nasprotnem primeru se prijave ne bodo upoštevale za mesec september.
Stranke ne bodo obveščene o tem, ali pride njihov tovor v poštev v načrtu transporta, ampak se morajo same tozadevno pozanimati v začetku septembra pri agenciji, kjer so vložile prijavo.
Tovore, ki so bili prijavljeni v mesecu avgustu, a niso prišli na vrsto v tem mesecu iz .kakršnega koli razloga, je prijaviti ponovno za naknadni prevoz v sledečem mesecu
Opozarjajo se stranke, da bodo nosile vso odgovornost, ako ne bi imele pripravljenega tovora, ki je bil prijavljen za načrtni prevoz.
Ministarstvo Pomorstva FNRJ Generalna Direkcija Brodarstva — Rijeka
RAZPIS
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA V CELJU
bo sprejela za šolsko leto 1947-48
40 učencev*
izmed katerih so po strokah ločeni strojni ključavničarji, stavbni ključavničarji, strugarji, orodjarji in kleparji. Kandidati morajo imeti predizobrazbo nižje srednje šole in morajo v svrho prijave za sprejemni izpit do 28. avgusta predložiti:
a) z 10 din kolkovano prošnjo;
b) spričevalo ali overovljeni prepis o uspešno dovršeni nižji srednji šoli. Dijaki, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti izkaz, kje so izven-šolski čas prebili;
c) karakteristiko LMS zaradi presoje njihove moralne kvalifikacije.
Učenci bodo prejemali štipendijo, počenši z 2.50 do 6.50 din na uro po času
trajanja učne dobe. Šola razpolaga z internatom, v katerem bodo učenci revnih staršev brezplačno nastanjeni, Absolventom šole se prizna izobrazba šestih razredov gimnazije in je posebno nadarjenim možen prestop v tretji letnik TSŠ. Prosilci morajo biti fizično sposobni.
Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 29. in 30. avgusta od 8. ure zjutraj naprej v šolskih prostorih v Mladinskem domu.
Redni pouk se prične 1. septembra 1947.	UPRAVITELJSTVO.
Uprava za gradnjo Unske proge — BIHAČ
sprejme
večje število uslužbencev ekonomske in računske stroke
Potrebni so reflektanti z dovršeno srednjo šolo ali najmanj štirimi razredi srednje šole.
Poleg tega je potrebno večje število tehnikov, risarjev in statističarjev z odgovarjajočo kvalifikacijo.
Plača po uredbi in terenske doklade.
Za stanovanje in hrano je preskrbljeno.
Prošnje je poslati tukajšnji upravi najpozneje do 15. avgusta 1947,
PRESELITEV
DIREKCIJE DRŽAVNEGA ZAVODA ZA SOC. ZAVAROVANJE IZ ZAGREBA V BEOGRAD
Dne 15. avgusta 1947 se preselijo vsi oddelki Direkcije Državnega zavoda za socialno zavarovanje celotno iz Zagreba v Beograd. S tem dnem se začne redno poslovanje v Beogradu.
Zaradi tega se obveščajo vse področne ustanove socialnega zavarovanja, kakor tudi zavarovanci in ljudske oblasti, da počenši s 15. avgustom 1947 pošiljajo vso pošto in dopise na sledeči naslov:
Državni zavod za socialno zavarovanje — Direkcija v Beogradu, Sv. Save 39.
RAZPIS
0 SPREJEMU DIJAKOV V PRVI RAZRED ZVEZNE SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE V ZAGREBU
V šolskem letu 1947-48 bodo sprejeti dijaki s končanimi 4. razredi gimnazije v prvi razred sledečih strok:
1. gradbene;
2. arhitektonske;
3. geometrske;
4. strojne;
5. elektrotehniške;
6. kemijsko-tehniške stroke.
Dijaki, ki želijo biti sprejeti na to šolo, morajo vložiti pri upravi Zvezne srednje tehniške šole v Zagrebu, Križaničeva ulica, prošnjo in prošnji priložiti sledeče dokumente:
1. šolsko spričevalo o dovršenem 4. razredu gimnazije;
2. zdravniško spričevalo;
3. karakteristiko, izdano od okrajnega ljudskega odbora, šole ali LMS.
V prošnji je treba navesti, v katero stroko se želi prosilec vpisati in če pristane na to, da mu uprava šole odredi vpis v kakšno drugo stroko, če so vsa mesta v oni stroki, v katero se želi vpisati, zasedena
Prosilec mora v prošnji navesti svoj točni naslov: kraj, ulica, hišna številka, okraj, ljudska republika.
Šola ima tudi internat, v katerega se sprejemajo v popolno oskrbo siromašni učenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za sprejem v to šolo. Oni prosilci, ki žele biti sprejeti v internat, morajo to v prošnji navesti in priložiti še sledeče dokumente:
1. izjavo pristojnega okrajnega ljudskega odbora o premoženjskem stanju;
2. izjavo staršev ali skrbnikov te-le vsebine:
IZJAVA
Ime in priimek , . . . . • • poklic..........................  i<raja.............
°kraj.................  ljudska	republika..................  se	s	to	izjavo obve*
zujem, da bom poravnal vse stroške preskrbe svojega sina, hčerke, varovan-ca ..... v internatu Zvezne srednje tehniške šole v Zagrebu, če bo mo) sin, hčerka, varovanec po svoji krivdi izključen iz internata. *
Obenem izjavljam, da bom poravnal vso škodo, ki bi jo moj sin, hčerka, varovanec povzročil in napravil v internatu.
Datum  .................., ,	Podpis	staršev	ali varuha:
Podpis mora overoviti liudsko oblastvo.
Dijaki bodo o sprejemu v šolo in internat pravočasno obveščeni.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. avgusta 1947.
Glavni urednik Ivan Bratko — Našlo* ar«dnUtva ttopltar)av» 6	—	Upr*v#'
Kopitarjeva 2 - Telefon arednUtve to uprav« 52 61 do 52 65 - leleton o*-ročninskega odd.t 30 30 lelelon oglasnega odd ' 36 85 Sta* ček ra« 60 4015 ^