!
J5
Nftjfe£ji slovenski dnenul^1^
T 7rfruženih državah Velja za Tte leto - • * $6 00
Zm pol let*.....^3 00 r.
/.* new York celo leto - $7.00 §
Za inozemstvo celo leto $7.00 u
Ust: stovenskih ^delavceyy Ameriki,
Tke largest Slovenian Ds3y Lk tke United Stale«.
InofJ every Jay except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers
TELEFON: COETLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 94. — ŠTEV. 94.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1927. — PETEK, 22. APRILA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
TRPLJENJA POPLAVLJENCEV
Rdeči Križ, kateremu pomaga armada, skuša prehraniti 50,000 brez-domovinskih beguncev. Domneva se, da je utonilo na ducate ljudi. — Epidemija v Arkansasu.
Milijonarka - bolniška strežnica.
MEMPHIS, Temi., 21. april«. — Nevarnost nesreč vsi t »d preplav-lj< nja v dolenji Mississippi dolini, je narasla včeraj zvečer. Cenijo, »la trpi 100.000 ljuui
povod nji in da je 11 a <1 njimi .VMM KI begunec v. Pomožno delo. ovirano vsled poškodovanih želez-nie iu prekinjenih železniških /.M'/., s.- je vršilo na posameznih t o«-kal 1 med Cairo, III. pa do Helena. Ark.
Ver kol 400 kar beguncev je včeraj prevedla na višje ležeča mesta v iztočnem Arkansasu Missouri Pacific železnica. Skoro 400 voz je naložila v Wynne in Mur-riana okrajih.
begunskih taboriščih na dveh I očkah Arkansasa je izbruhnila < 1 idnnija ošpic in oslovskega kaplja. Število bolnih se ceni na .">00.
llegunska taborišča med White in Cache rekama v Arkansasu so preplavljena.
Številni so našli smrt v naraslih vodah. Natančno število ne bo nikdar znano, ker ni mogoče čeki-rati družin mimoidočih farmerjev
UOMIW0«« 4 U«BfAWOOO..PI. T,
ifči znanega ameriškega milijonarja dit Ponta. Miss .Mary Belin du Polit, hoče postati bolniška strežnica. Pred kratkim se jc žarela pripravljati za to službo v Johns Hopkins bolnišnici v lialtiinore.
Konec obsežne
ruske zarote.
in najemnikov v dežele.
raznih sekcijah
Sovjetske aretacije so napravile konec zaroti.^— Moskovska tajna policija pravi, da so bili zarotniki pristaši velikega kneza Mihaela. — Pod zunanjo zaščito.
' MOSKVA. Rusija. JI. aprila,— jfSovjelska tajna policija je obja-j vilii včeraj, tla je bila aretirana /JTTLE ROČIC. Ark.. 21. apr. skupina zarotnikov, obstoječih iz Vsled poročil o položaju, katera' pristašev velikega kneza Xiko-so poslali governerju Martineau laja.
zast< pniki Rdečega križa, je po-J .... :
...	I Oblasti niso navedle pozorisca
sini slednji častnike narodne mi-1	.. „ ,	,
.....	operacij te skupine, vendar pa se
lice m oblasti državnega zdrav-. ..	,
.	itrtli na temelju zaplenjenega ma-
st ven ga sveta v taborišča z <navo-' -• , ,	- ,
.... .	....	tenjala. da so se pecah monarhi-
ddi. naj ustanove izolacijsko taborišče.	.
,	.	.	cij za neko zunanjo tapio
romajkanje zvez je preprečilo
potrjen je poročil o izgubah na živ-
1 Jen jih.	, v. , . _ ,
..... l\.u t epov je povc-
Sovjetska delegacija bo prišla v Ženevo.
sti v glavnem z dobavo informa-
službo.
1 Xjih voditelj je bil baje prejšnji monarhist general Kutepov. I (Xeki genera! ljeval delu Wranglove proti-bolj-ševiške armade leta 1020.) Z njegovo pomočjo so skušale stranke v inozemstvu negovali proti-so-vjetsko organizacijo v notranjo-BKRLIX, Nemčija. 21. aprila. s,i sovjetske unije. Ta poskus se Vsled zopet nega zbližanja, ki jej«' *»'daj izjalovil '•ilo završeno preteklega petkaj RIGA, i.etska. 21. aprila.. — med sovjetsko unijo in Švico, boObjavo, da so izsledili monarhi-
zaroto. smatrajo v krogih za poskus, da se zmanjša važnost delegacija, koje zadnjih rdečih zarot, katere so najbrž še danes podpirali sovjetski diplomatični
trizn. Pekingu in dru-
sovjetska unija zopet zastopana*stično na konferenci, ki se bo pričela 4.' maja v Ženevi imenovanje bo
objavljeno. Udeležba pri tej kon- agenti v I ferenei pa ne pomenja. kot zago-'rr0d. t a vi ja jo moskovski sovjetski kro-gi. da
zbližan je z Ligo, katere ne pri- .r\ stric pokojnega carja ter je bil znava kot poltično napravo.	tekom svetovne vojne glavni ru-
ski poveljnik. Po revoluciji se je ADVERTISE tn GLAS NARODA umaknil na Krim. kjer je ostal do
Veliki knez Nikolaj Nikolaje-namerava sovjetska unija'vič, ki j«- star sedaj 70 let. je dru
Obravnava proti Mrs, Snyder
in Grayu.
Dosedaj so bili izbrani štirje porotniki v procesu Snyder-Gray. — Dosti nasprotnikov smrtne kazni med 159 kandidati.
Evropske vesti.
Razkritje gorskega altarja.
LONDON. Anglija. 21. aprila. Soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, je razkrila ekspedicijaj kapitana Ilardeastla dva krasna' grška arhaična altarja, v (iirgen-J ti na Siciliji, ki izvirata iz približno 5.10. I. pred Kristnin.
Obtoženca dolžita drug drugega.
Glasi se, da je Mrs. Car-ley zastrupila svojega moža. — Njen domnevani sokrivec je pričal, da je kupil zanjo arze-nik. — Trdi pa, da je nedolžen.
Trije naTJaljni porotniki so bili v sredo izvoljeni v procesu proti Ruth Snyder in Henry Judd Grayu v Queens County sodišču v L.rmg Island <*ily. nakar se je sn-dišrc ob i	I m i li od«rodilo. Za j	, . T. ■ ,
i- i • , •, , , -	4 soiMA. bolgarska, 21. apr.
slišanih ie bdo dosed a i porot-.— -
i fri
Pomiloščenja bolgarskega kralja.
vsi so
n i šk ih kandidatov. Skoro izjavili, da so nasprotniki smrtne ka/.ui. dočim so nekateri rekli, da so si že vnaprej ustvarili mnenje glede lega moril nega slučaja.
Ko je bila obravnava odgodcua, se je predstavilo žc dvanajst novih porotniških ltandidaiov.
Mrs. Snyder zasleduje vsako podrobnost v sodišču z največiim zanimanjem, brez dvoma v namenu. da vojuje energičen boj za svoje življenje, kar je razvidno že iz tega, da se pogosto posvetuje s svojim zagovornikom. Judd Gray, njen ljubimec, je navidez čisto brezbrižen.
isto zločincev, večina njih po-jlitienih. jc pomilostil včeraj kralj j Boris-, ob priliki proslave grški'j pravoslavne Velikrnoei.
Dr. Eckner v Akron.
NE\VI5l~R(iH. X. Y.. 21. apr. O branil ta v pr«>«-esn proti Mrs. Lucy Baxter Karley. ki j.- obdol zrna umora svojca moža. Danie-la Karley, je včeraj poklicala dve priei ter naprosila nato za odmor d« danes. Prošnji s«- j<* ugodilo, da s'- omogori Henry i i irschbergu. zaprovorniku obtožene ženske, da i boljše pripravi svojo obrambo, ker je državno pravdništvo naenkrat zaključilo svoj slučaj.
William Wegley. domnevani sokrivec Mrs. Karley je bil na pri-
RAZKOL V NACIJONALISTIČNI
STRANKI NA KITAJSKEM
V južni ali nacijonalistični stranki se je pojavil de-finitiven spor. — Nova vlada je bila ustanovljena v Nankingu.— "Krščanski general' ' Fens je postal kankovski vrhovni poveljnik.
i. ti
SANGHAJ, Kitajska, 2 I. aprila. — Kantons! vlada je izdala mandat, s katerim je odstavljen general Kaj-Sek kot vrhovni poveljnik kantonske armade ter odredil njegovo aretacijo in kaznovanje.
Izdana sta bila dva nadaljna mandata. V enem njih je bil imenovan novim vrhovnim poveljnikom takozvani "krščanski" general Feng, kot naslednik Kaj-Šeka, a tretji mandat objavlja prekinjenje odnošajev z Nanlcmgom m Sanghajem. General Tang je dobil povelje, naj napreduje v smeri proti Nankingu ter napade Kaj-Šeka
Imenovanje generala Fenga je razpršilo vsa upa nje desnega krila nacijonalistične stranke, da se nc bo pridružil Hankov fakciji. Hankov kontrolira .sedaj Hupen in Hunan provinci, a Nanking obvladu
postaji
| drichshafen, je odpfcova! danes iz j *»i na Grand Central Dremerhafeiia v Združene države, i X<'\v Yorku. Rekel je. <la ni vedel Dr. Kekener je tnlpotoval v takrat in da še danes ne ve. da je Akron. Ohio, k jer namerava Good-! «rzenik strup, year Zeppelinova družba zgraditi več Zeppelinov,
Izpopolnitev japonskega kabineta.
Mati je začela tajiti umor hčere.
TOKIO, Japonska. 21. aprila. Mr«. Stoble izjavlja Se-
Novi japonski ministrski predsed-	J • i • -i
nik. baron Kanaka, predložil1	ni Umorsla SVO-
cesarju seznani novih ministrov.| je hčere. -Pravi, da se
Vsled diferenc v stranki je bil imenovan vojnim ministrom pre-
neral Širakavo. prejšnji povelj-]	v veHko za^uloni> Vsoh ki >f> nik Kvantunj? posadke, na mesto bili nuvzo{.i v sotlni dv( r;ini
prav me ne spominja.
jrnerala Tsuno. Baron Tanaka. načelnik Sejukaj stranke, nosi naslov japonskega Mtissolinija.
Volilni boji zl^ombami.
MARION*. 111.. 21. aprila. — Bomba, katero so vrjrli včeraj zjutraj v cerkev občine, potem ko se je izvedelo, da so bili trije člani izvoljeni ob-eitiskim komisarjem, ni sicer napravila dosti škode, razbite so bile šipe v vseh sosednjih hišah. Tekom pretekle nedelje se je pastor odločno zavzel za izvolitev leh cerkvenih članov.
J c
izjavila včeraj -Al is. Kristina Stoble. ki je obdolžena umora svoje hčerke Roze. da je po njenem mnenju njt in da se ne spominja, ustrelila.
Finor je izvršila due <i. marca v kleti svoje hiše v Red Bank. X. J.. prve bapt istovske! Par ininiit potem, ko je dala hčerka življenje otroku.
Soglasno z izpovedmi prič, je mati večkrat priznala umor svojega otroka in da je to večkrat utemeljila s tem. "da je hotela rešiti čast družine". Okrajni pravilnik je tudi predložil sodišču od obtožene podpisano priznanje, katero je podala takoj po svoji are-
boljševiške revolucije, pred kate- taciji.
ro se je umaknil v Italijo preko j Sodnik Lloyd je dovolil vloži-Carigrada.	itev tega priznanja, ne glede na
Ob številnih prilikah so ga po- h t rot est e zagovornist va.
zdravljale organizacije ruskih iz-!--—
se I j en cev kot načelnika proti-so-vjetske stvari.
Ruska tajna služba je tekom lanskega julija izjavila, da je raz-
Konec karijere.
Prejšnji višji učitelj Raymond
„ ...	Ilerzog iz Lake Ronconcoma je
krila v Fkrajini veliko proti-re- i :i . . i - - t -
..	!	'bi! preveden včeraj v držav
volucijonarno zaroto.
no u-
S e
znam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da 'pOiskrbimo v .stari domovini Izplačilo označenega zneska, bodi.si v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali .svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ...	. $ 9.40	Lir . . .	... 100 ...	.. . $ 5.70
Din. ..	.. 1,000 ...	. $ 18.50	Lir . ..	... 200 ...	. .. $11.10
Din. ..	.. 2,500 ...	. $ 46.25	Lir . .	... 300 ...	.$16.35
Din. ..	.. 5,000 ....	. $ 92.00	Lir ...	... 500 ...	. .. $26.75
Din. ..	.. 10,000 ...	. $182.00	Lir ...	... 1000 ...	. . . $52.50
Zn i*>5iljatve. ki presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Iivatisoe Lir dovoljujemo Jioselteu znesku primeren jtojinst.
N«kuil» p« brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem časa ter računamo za stroške $1.—
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	phone; cortlandt 4cs7
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: za $25. al! «manj i znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru.
BANK
New York. N. Y.
S i l - ■ '■■ ■■■!■" r-Tnf ,r. u

imobolnico za blazne zločine« MatteaAvanu.
pravdništ va.
O nadaljnem bomo poročali.
poteku procesa
BERLIN. Nemčija. 21. aprila, čevalneni stolu eno ur«- in tričetrt.i Dr. Hugo Eekener, generalni rav- Rekel je, da je kupil na prošnjo natelj Zeppelinskih naprav v FrieJMrs. E«rley arz nik v neki lekar- je južni KiangSU, Cekiang in nadaljna ozemlja, j J-
žna Kitajska je sedaj popolnoma razcepljena in isto
velja tudi glede severne Kitajske. Cang Tsolu,
I kontrolira Peking, Mandžurijo in del province Chi-
— Vsak migljaj, da sem vedeitj li, a ostali deli so pod drugo kontrolo.
jza kaj hoče Strup. ~ je rekel ter j y avtoritativnih kitajskih vladnih krogih se vzeli j pokazal na Mrs. Larley, —■ jc laz.J v .	v.. .	. v. ,, . ^ ,	...
ki izvira Od one ženske tam, — injzuje poročilo, da so pristasi Raj-^eka ze ustanovili
pri tem je pokazal na Mrs. Ear- v Nankingu novo vlado. Inavguracija se je izvrši-
lt*.v- — Una zastrupila svojega }a po velikem zborovanju, na katerem je govoril tu-
' "'f1 , , ....... di Kaj-Sek. Kaj-5ek je poudarjal tri točke. Rekel
1 rva obrambna priča je bsl -Jo-	J	J	...
jseph Monham, tovariš Earieva v je, da morajo ostati merodrjni duh in principi po-
na prava h liuponia v Newburgh,1 kojnega Sun Jat Sena; drugič, da je treba iz raziič-
la je rekel, da je kazala obtože- razl0g0V napraviti Nanking za glavno mesto in na veliko skrb, da dobi najboljšo	i	•	i -i i i i	• vi
zdravniško oskrbo za svojega mo-l tretjič, da ne smejo narodu nikdar vladati vojaške
ža.	i klike ali tuji zatiralci.
Dr. Henry Winter iz teg?r me- Zborovanje je sprejelo sedem sklepov, namreč.
da" r^T pr^njir'drl — Vlado je treba preložiti v Nanking; izgnati je tre Schulza m dr. Donavana za drž. ba one, kojih strankarska pripadnost ni jasna; od-pravdništvo in da je prišel na te- praviti je treba neenake pogodbe s silami; narodno
jena hčerka doma!®Hj" ,ljlini1' izji,v do mnel,ja- <!a!stranko je treba očistiti z izgonom komunistov; u-
,	j«' hila smrt Larlcva v veeji nie-i	... , .	i i i	i	i
u,,u,lJa- tUl JO Jt' 1-i posledica naravnih vzrokov kot' stanoviti je treba tri centralne banke z glavno ban
pa zastrupi jen ja.	ko v Nankingu; organizirati je treba provincial-
Dr. Schulz. ki je izvcilel avtop-Jno vlacJ0 za KiangSU. siju Earieva, dr. Gettler in »lr. Di>-
i m van sft nastopili kot priče drž./ LONDON, Anglija, 20. aprila. — V nekem poročilu admiralitete se glasi: Glasi se, da je izvršil Kaj-Sek definitiven razkol med komunisti in naci-jonalisti v Hankovu in da bo proklamirana neodvisna vlada z Nankingom kot glavnim mestom. Z eksekucijaini bogatih Kitajcev nadaljujejo v Cang-ša in bogati Kitajci zapuščajo v velikem številu Hankov.
Japonske oblasti so izkrcale v svoji hankovski je pričela pred par leti izpre : koncesiji poljske topove. Rimsko-katoliški misi-
miiijati svojo barvo, je umrl ver- jon v Hvangčau je bil odplenjen od članov kmečke ra i v Sulphur Well. < >1» času snir-1
. .	zveze.
ti je postala koža Clarka popol-
nonia	| LONDON, Anglija, 20« "aprila. — V diploina-
tičnih krogih se je glasilo včeraj zvečer, da se bo Xoroeajtc »n "(Ha* Soroda'j odpošilja te v nameravane druge poslanice na han-i lojrrrji stormski dnevnik v z tir. kovskega ministra za zunanje zadeve, Cena, za-
: vlekla, ker nočejo dati Japonska in Združene države svojega dovoljenja, da se uporabi sankcije za slučaj, da bi se ne ugodilo zahtevam velesil. Ob istem času pa se nagibajo tukaj k mnenju, da bo nova konservativna vladsf v Tokio preje pripravljena privoliti v nasilne odredbe in sankcije kot pa dosedanji kabinet. Poročila na zunanji urad pravijo, da je sovjetski svetovalec Kantončanov, Borodin, zbolel in da se nahaja v francoski bolnici v Hankovu.
WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — V tukajšnjih vojaških krogih izjavljajo, da razpolaga ge neral Tang, katerega je imenovala hankovska vlada pomožnim vrhovnim poveljnikom, z armado 80,000 mož. Silo generala Kaj-Seka v Nankingu istotako cenijo na 80,000 mož.
Skupno silo "krščanskega" generala Fenga ce-
Xa sliki vidite najboljše igralce biljarda na svetu.Z leve na desno nijo na 1 30,000 mož, a je razkropljena pO številnih
so: evropski sampjon Felix urange. kitajski sampjon Matsu-	. .	.	.	i
jama. eaiifornijski šampjon Walker Cochran, nevvj orški šani- provincah. Silo, katero llTia neposredno na TaZ^O-pjon William Hope in belgijski šampjon - Edonard H"orem®s. lagd;"ČenijO le na 40,000.
Smrt črnca, ki je postal bel.
GLASUOW Črnec Eujr^n«
Ky.. 21. aprila. Clark, kojega koža
drža rah.
NAJBOLJŠI IGRALCI BILJARDA NA SVETI.'
T
GLAS NARODA. 22. APR. 3927
GLAS NARODA
(SLOVESE DAILY)

rp
Owned and Published by SLOV EX 1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank .Sak.se r, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland! St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
N A R O D A "
GLAS
(Voice ot* the People)
Is.turd Ever;/ Day Exi t pt Sundays and Holidays.
i cJo lcto ...$7.00
Za celo leto velja list t a Ameriko
in Kanado ..........................$6.1)0
Za pol leta ..............................$,3.00
Za četrt leta ............................$i.50
Za Si w York
Za pot lito ..............................$3.50
/a inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za do/ leta ...............................■$o.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas S a roda" izhaja vsaki dan nrznnši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti fce ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, prosimo, da -se nam tudi prejšnjo bi vati išče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
4'GLAS NARODA' \ 82 Cortlandt Street. New Telephone: Cortland t 2376.
York, X. T.
MAD2ARSKO-LASKO PRIJATELJSTVO
POSLEDICE
ROPARSKEGA NAPADA
STO LJUDI JE BILO UBITIH ALI PA SO ZGORELI TEKOM ROPARSKEGA NAPADA NA MEHIŠKI VLAK V BLIŽINI LIMON, DRŽAVI JALIoCO
MEXICO CITY, Mehika, 21. aprila. — Skoro dvesto mož, žensk in otrok je bilo ali ubitih ali pa ranjenih v pre-! tekli noči, ko je 500 banditov ustavilo ter sežgalo Guadalajara Mexico City vlak.
O 50 do sto potnikov ubitih ali sežganih; ubito je bilo vojaško spremstvo, obstoječe iz 52 mož.
Grozen čin je bil izvršen v bližini Limon, v državi «X aliseo.
J.JELMAR je pri
stna cigareta, ne pa navadna. — Vsledtega jih milijoni kade.
Sc/iiaiiite m* s
Kraljico izrednih cisarel
V CARSKEM GRADU
Nekdanjo poletno rezidenco earn Nik« laja H.. Carskoje Selo, so boljševiki prekrstili v Detskoje Selo (otroška vasi. Pod sovjetsko vlado so vse palače ondotnih ari-stokratov preuredili v muzeje, o-
Dopis.
h Jugoslavije
Samomor uradnika avstrijskega konzulata v Zagrebu.
V Zagrebu >r je preti kratkim ol»e>il uradnik avstrijskega konzulata Kari Barta. rodom Dunaj-
Cenjeni g. urednik Glas Naroda. -.,,,	i . i.:i ; i i '
^	e.m. star 4J let. I»if je korekten
in prijazen uradnik ter priljub-
Deklica ozdravljena gobavosti.
Cleveland, O.
NEW < )ltLEANS. La.. 20. upr. Ozdravljena goba vosi i je zapustila pet let stara deklica, zdrava in srečna včeraj zvečer vladni 1 e prosa ri j v t'arryville. La.. da se iia-poti domov v Minneapolis, potem ko je preživela polovico svojega
upam. dti uvrstite nekaj vrstic \/.
naše naselbine v listu d. N. Pri |jel) prj t,.Viiri5ill h, predstojnikih, i življenje v te«, zavodu nas v Cleveland«! in okolici so s«
Kaj ga je gnalo v Miirt. ni znano. liila je najmlajši otrok, ki pa je
pričeli lepi spomladanski dii"vi. v < •	i n r. . - , •. . • i •
\	' 1	\ zadnjem času je hil l»arta moc-(bil t"<i;i]
t roške vrtce, bolnišnice in šole. J Velikonočne praznike smo imeli
vsakomur na vpogled, proti vstopnini se vi da". Kakor xnano je. bil car s
I -
svojo rodbino e<l revolucije 1!'0."> dalje skoraj vedno le v tej palači Zato je tudi vs;i notranja o-prema ]>o osebnem okusu zadnjih Romanov.
Dolgo sti ,je odpravljal madžarski ministrski predsednik Betlilen v Kini, konf-no jo je ]>a vendar odkuril. In to v časti, ko je kljub vsem posredovanjem in preiskoval liim komisijam položaj na Balkanu jako zapleten.
S tem, da je Betlilen odpotoval v Him ter podpisal ila-lijausko-inadžarsko prijateljsko pogodbo, je javno izzval Jugoslavijo.
Madžarom se ni /delo vredno niti tajiti namena in pomena tega potovanja.
Vest o sklepu prijateljske pogodbe je povzročila v gotovih madžarskih krogih veliko veselje in zadovoljstvo.
Takoj po vojni je bila Madžarska brez moči in vpliva terse je morala brezpogojno pokoriti mirovnim določbam.
Danes pa taka izprememba!
Dvignila se je iz prepada ter sklepa kot enakovredna Nla pogodbe z enakovrednimi silami.
Velesile se kosajo med seboj, katera bo deležna njene naklonjenosti.
Kje je vzrok teli "uspehov".' V posebni božji 1111-Josti ali v pametni politiki grofa Bethlena t
Madžarska se nahaja v gotovem ozru na istem stališču kot Nemčija.
Madžarska kot tudi Nemčija sta zastrantega tako hitro dobili politični vpliv, ker je med zniagalei izbruhnila borba za premoč in ker zniagalei potrebujejo premagance v svojem boju proti boljševizmu.
Madžarska, ki je vsled pogodbe z Italijo zadobila skoro vso svojo nekdanjo politično moč. je v gospodarskem pogledu angleška kolonija.
S pomočjo Madžarske uničuje Anglija francoski vpliv na Balkanu, angleški kapital vlada na Madžarskem brez vsake konkurence, italijanski fašizem potrebuje madžarske pomoči, da razvije svoje ekspanzivno politiko na Bal- <l*'or«ni. zadnja je bda ona. v. ka-*	»	,	Ar i, , •	-li teri je car Nikolaj prevzel vrhov-
kanu, in koncem kouea le Madžarska izvoljena m dolo-	.	' . . . rr
*	"	no vodstvo v svetovni vojni. Lra-
gičen vtis napravi na posel nika pogled na koledar, na katerem je še vedno "30. avgust 15117".
Skozi toaletno sobo v kateri je plavalni bazen in razno telovadno orodje, dospemo v privatno »prejemnico. katera je poleg caricine-ga salona. Velika sprejemu i ea carice je prijetno oprendjena. Ročna dela, knjige. slike, vse je še nedotaknjeno. Pomenljiva je slika je Marije Antonijete. Da je bila carica nemška prineeza se vidi tu na vsakem koraku, kajti j»o stenah visi vse polno akvarelov Darnistadta. njenega rojstnega mesta. Fotografij njenih otrok je nešteto. V prvem nadstropju so o-troške sobe. v katere vodijo iz salona stopnjice. Pred nami se razgrne cela tragedija nesrečne ear-ske rodbine.
Poročevalec zaključuje, da je bil vtis tega. kar so na tem obhodu videli, tako tragičen, da ni nih-
no potrt
Najnovejši "Vodnik po Rusiji" t r-j tako tople in prijazne, tla ljudje jn ,1{lj|)rže di. da izgleda Uetskoje Selo po takih že dolgo let ne pomnijo. Vse neuračunljivosti letu kot velika otroška kolonija.'je bilo dobre in zidane volje.
pripiiseen v Icprosarij
Odpovedali so mu živci lin i.rvi otrok, ki i«- bil odpuščen'
, » I.	.
u-ze v stanju duševne j •/. zavoda v zadnjih desetih letih.I
napravil konec — je izjavil dr. (>-,ear l>enny. vr-
svojemu življenju.	\ hovid zdravnik zavoda. Bita je
Kraneozi grade nov in moderen parnik. ki bo phi! med Havare. Plymoutbom in New Vorkom. Dograjen bo v najkrajšem času.
'Novi parnik bo spuščen v morje koncem meveea maja. V vseli r-zirih bo moderno opremljen. !*,»-nebno pozornost so posvetili inženirji < štariji. ki bo nahajala na krovu. Bara bo dolga devetindvajset čevljev ter bo založena z najraznovrstnejšimi pijačami. Tako baro kot bo na tem parniku, je imel pred prohibicijo le m a lokat eri ameriški salon", j Amerikanei bodo io poročilo vpošlevali ter ga bodo znali ceniti.
t V nimajo suhači slučajno nobenega dela. naj primerjajo število potnikov, ki se vozijo na ameriških in na tujezeinskib parili-kili.
Primera jih mora presenet it i.
Tako je "iti nič drugače: s špe-Im m >*e miši lovi. / bara m i pa pot-tuike . .
in ima izborilo vodo. ga smatrajo šem kot smo bili pred par mese-za najbolj zdraekea v celi sovjet- ci. Tupatam se komu posreči, da
[dobi kakšno
v to deželo pred ■!• aiiore Dver. član Tulam
Ker je kraj urejen s kanalizacijo. Z delom smo tudi malo na bolj-
— -	1 Uboj na ponočevanju.
Nedavno je skupina fantov j/.	. .
• tt - - •	pri vedel
ski Rusiji.	dobi kakšno delo. toda zaslužek vasi 11 od ose pri Ptuju prišla v Sa-
Neki Anglež. k1 je pred kra-'i<* vedno bolj pičel. Zmeraj je pa gadinovo. gostilno v Urečji vasi.l ^. ^ x ^ 0rIl.aI|%
tkim v družbi Ainerikaue<vv prišel dovolj I. li. ki so brez dela. k kjer so popivali do pozne noči. Le k '[r' J)(,Muy
na svojem zabavnem potovanju! Torej še nikomur ne svetujem Janez <ilažar se je poprej sam na-j
tudi v Detskoje Selo. pripoveduje hoditi za delom v Cleveland, da p<til proli domu. Kmalu f»a >ta v
v angleškem dnevniku svoje on-',H* bi naletel na slabe razmere. j ga dohitela Stefan Zupančič In
dotne vtise.	Naj omenim, da j»* nemila smrt Anton Kur
Aleksandrova palača je vsako- Izbrala iz naše srede dobro zna- razloga pobila na tla. Težko ran j«
no rojakinjo Rezali jo Vidmar v nega (»lažarja so naslednj
Amerika ni nikdar brez zabave. Kakerhitro >e spomladi kongres razide, začno obiskovati cirkusi
^zdravljeni, s sndstvom. ki je zna-1 .,,|1(>riskr vasj ;M lllt.Ntil. no več kot tisoč let in katero jo j |»,.js1lH. neprisiljeni'
b-lt
je t.:r. j poleti in pozimi
zabav r volj.
je re-1
i M rek in mati sla bila poslana
eprosarij pred dvema fiol. Otrok je imel mil mati je
'loma
1'čcni predavatelj je dokazoval, [tli: -i. ti>te ženske, ki imajo svetle ,la>e, ilo-^ti boljše k<»t pa črnola-»ke. I Kojak. ki je posluša! predavaje /amrmral :
moti. Ko sem se poro-
m pol. MtroK je imel mil slučaji ter ira iz neznanega , . -	... . , - i nje.
gobavosti, a mat i je bila bolj res-'
i	i	i	Dedi c s
no prizadeta ter oo morala ostati	... . .
jutro . . ,	Iv »čil. je itnela nt«>ja zena rdeee lase;
v zavodu se vee let.	Dr. Dennv, . .
starosti 32 let. Tu zapušča žalujo- prepeljali v ptujsko bolnico, kjer . . ..	! nato -»i ub j<- začela etiio barvati;
' . I |e optiinistieeii irlede	njenih pri-' . . .. .
je podleirel težkim poškodbam. .	" i po par mesecih se p-tudi črnih las
. I Idv. <la OKh'va.	j „
I roti napadalcem je uvedena	! navelieala. in danes ima svetle la-
oproga in dva sinova. P.odi ji lahka tuja zetnija! Zadnji teden se je mudila v (Mevc.landu gospa štorklja ter je obiskala dobro znano družino Mr.
\*se v palači je v takem stanju.'in Mrs. 1
t
kot je bilo. nikjer nobenega prahu. nč zanemarjenosti, vse je tako. kakor bi carska družina ravnokar odpotovala. Toda tam ona stitanio! {skrita vrata v steni s((. skozi katera je v noči med "50. in 31. avgustom carska rodbina zapustila grad. zapustila zadnjikrat v življenju.
Skozi predsobo pridemo v carsko sprejemnieo. v kateri vidimo portrete in kipe vseh Romanov, kakor tudi evropskih vladarjev. Nad carjevo pisalno mizo visi portret carice Alekesandre kot nevesti'. pooleg pisalne mize stoji pa miza in stolček carjeviča. katerega je imel car vedno najraje pri st bi. Mnogo zgodovinsko pomembnih konferenc se je vršilo v tej
Kramer na 15414 ('al-
stroga preiskava.	! ,	... ,
J J r' t	lil popustil, stop:! je v -
Naraščanje Save.	Mize	Aničeve in sedel na ->ti»l
Ini je nastopilo na <Jo- J),M'i-	t-r"sp< dmja pa je hitela
ub pri-
J se. Pa ne opa/.im nobene izpre membe. Danes po desetih letih j-
cena, da tvori člen v verigi, s katero skušajo velesile u-kleniti sovjetsko Rusijo.
Že začetkom tega leta j<- bil grof Betlien namenjen v Rim.
Kad bi bil šel, toda čakati je moral konea vojaške kontrole, ki so jo bile po sklenitvi miru uveljavile velesile na Madžarskem.
Kdor hoče nuditi vojaško pomoč, ne sme biti v vojaškem oziru pod nobeno kontrolo.
Madžarska se je obvezala, da bo v slučaju spor? j med Jugoslavijo in Italijo, stopila na laško stran.
V	zameno za to je Betlilen dobil v Rimu zagotovilo, Ha mu bodo Lahi pomagali obnoviti habsburško monarhijo. Nadalje je dobila Madžarska prosto luko na Keki.
Pot na Reko pa vodi preko jugoslovanskega o-zemlja.
Z obnovitvijo habsburške monarhije bo sicer pre-• tj težav, toda Anglija in Italija bosta pomagali, kolikor bo v njuni moči.
V	tem slučaju bi bila najbolj ogrožena Jugoslavija, ki pa ne more napram Italiji kaj prida intrigirati, ker jo ^pregovoril besedice.
vežejo ž njo razne dalekosežne pogodbe.
Avstrijska republika kot vojni faktor sploli ne pride vpoštev, pa tudi če bi prišla, bi bilo to edinole Madžarom v prid, ker je avstrijska vlada bila in bo na vda h-Jijena z monarhističnim duhom.
Edina ovira Madžarske je torej le Oehoslovaška. V < ehoslovaški je pa sedaj na krmilu skrajno nazadnjaška vlada.
To vlado tvorijo večjidel zastopniki katoliško-kie-rikahiih strank, katerim je vsaka rimska oidromat v»ti-fcanska želja povelje.__f ^ ^ f	A " a
DAROVI ZA SLEPSKI DOM V LJUBLJANI.
John Lampreht. Carbondale, Colo.. $2.00.
Frank Jakopič. Canon Citv, Colo... 50c.
Denar smo sprejeli ter ga bomo poslali na pristojno mesto.
Uredništvo.^
eutta Ave. ter jo obdarila s k rep- j.
»•a njskem
Zadnje dni je nastopilo na Co-	dmja pa je Hitela po-;1
k:*ajno deževno vremej k!it'at l"»''eij«i. ki je zmedenca v je spremljalo eelo iin>r-no nogavicah odgnala .s seboj, kini sinčkom. Tako je postala dru- bliskanje in grmenje. Sava. Kokra j Tu Sr ugotovilo, da je nc-7.ina za enega člana močnejša. <.'•
atan kot j<' po poroki.
bila en ine-
.Maj je mesec Ijllb. /.Ili. junij j«*
Por<>ei'valec
Raznoterosti.
in vsi pritoki so tekom dne znatno!srn ni /-»ljubljenec Zadravee že pa nn-sec porok. IJ	j la dva meseca pošiljal Klzi Ani- O^taiih deset hm
f-evi anonimna ljubavna pi-ma.■ svt eenih lo.'itvam \* ak dan eno. polno ljubavuih i/.-'	^
' naras
j Pod Kranjem je narasla Sava za ; poldrugi meter ter preplavila tu-
»«.eeev je pa po zakona.
di izkopane lemelje za Majdičevo
li v. Pred tremi tedni
jo je usta-; V Ameriki praznujemo v
*ak<
Na Poljskem aretiran morilec.
Dne o. novembra lanskega leta
so maskirani razbojniki napadli; šumsko uprave. Hrvat, eskompt-ne banke v Xovoselca-Krizu ter pri tej priliki ubili nadzornika skladišča Tomo Štefančiča
novo dektrano. tako da je začas-|vi! ,liL tPSti >" vp-ašal. ali lioče^ vrstne pomembne dneve. ' no delo ustavljeno. Xarasli element'l,ONtaTi »jegova žena. AniČeva gai Imamo "Dan ne^lvisiiosti". j je odnesel tudi vse lesene mostič- ^»'veda brez odgovora odbila.; "Dan premirja". ' Dan napovedi ke. ki so bili postavljeni od Stnv-,K" l,il -i" J«* nato stalno zasledoval vojne". "Dan mater". "Dan čišče-| bene družbe ljubljanske uri raz-/"1 J' binik z.i petami, kjerkoli se nja" itd.
soteski Dru- Izjavila na ulici, je začela gro-j Prihodnjo sredo bo "Dan Amo-zifi s polieijo in palico. Toda Za-' rikatiizaeijc".
dravec se ni zmenil, marveč veno- Prihodnjo sredo <■ torej nudi
1 strel ji vanju skal v
i »vka pod Kranjem.
Nadležnež.
[mer tiho prepeval neko pesem. našim takozvanim "stoproeentniin Xa stanovanju privatne uradni-^ Ljubezen -a je zmešala. O tem Ainerikaneem". lepa prilika, ua s.. t<llV*e	Anieeve v Zagrebu se je se je policija lahko najbolj prepri- nekoliko amerikanizirajo ...
težko ranili upravnika Mija Ježi- te dni odigrala tragikomična see-čalapri zasliševanju. Oddali so ga	*
ča. poslovenijo Svetilčiea in ku-^ia. Xa vrata je potrkal trgovski v opazovalnico. Največja Iraška Vsaka dežela in država napravi harieo Tvko Sokolovičevo. Suni, pomočnik Štefan Zadravee. Prišel' mladega moža je v tem. da se je proračun o dohodkih in izdatkih da j,- organiziral te razliojništvo. je brez čevljev
samo v noga v i- navzlic ljubezni do Klze Aničeve bodoče leto.
je pade! na Ljutomira Miisla'-a. call, in dejal gospodinji, da bo od-| proŠli mesee poročil / neko .Tulko.
Debeluhar.
.^ej stanoval tu. pri Elzi Aničevi. ki svoji ženi. (iosjiodinja je bila
pa je kmalu prijavila polieiji.
Skoro znorel
vsled hrbtobola?
Johnson's Bed Cross ledični obliž. da takojšnjo, gotovo pomoč.
i*-|da jo goni iz hiše. Ko je bil o pri-Častno ime kralja nemških de-! P'^^lka presenečena, ko pa je u- javi obveščen, se je onesvestil in behtharjev je ju-idobil neki Emil j vi'1ola' <}a i,T,il "l>»"»vka z zmeden-! odtlej začel kazati znake ve Hoewe z 262 in pol kilogrami. Zde-jccin'	odgnati, toda večje zmedenosti,
belil se je od mladih nog in je tehtal <»7 kg že kot 4-Ictni deček.
Iloewe se pritožuje na neprijetnosti. katere ima v življenju. Šoferji >j:a nočejo voziti z avtomobili, preozka so mu marsikatera vrata. Pod njim se je polomil marsikateri stol, klop v vlaku ali na promenadi. Zdaj pa je dobil sijajno ponudbo v Xew Yorku. kjer bo nastopal v nekem cirkusu. Xi nesrečo brez sreče.
KUHANJE KAVE
Vi si lahko vedno zagotovite ta mil icluli, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, uporabo
Iiifra lHtinoe je jrotova sknro v trenili kn. ko si nalepite Johnson's K^tl <"r<iss leilieni «J»liž na Imleče mesto.
S tem. tla jrreje in immirja. prežene t«» xanesljivn star«« zdravilu taki>j hude iNtleeiue v tirlHn ter «1m oslatwlim luišientn jtrillko. «h« zadobo tutxaj svojo moč. Vs;i okurehist kot eil<Iežin> izyine. Za liitr«» |H»rnoč zagotovo vprašajte	Vt41k .lohnson's Red C v* w>S Uslieiii obHž 7. rtlečiin flanelast itn o-
zailjeni. Vsi lekarnarji jih prodajajo.
Vatikan bo že znal toliko vplivati na eclioslovaške rladne stranke, da ne bodo nasprotovale mouarhistieiii reakci ji na Madžarskem;	'
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Tranckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi.' Poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša.
.Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo.
TZDF.LUJE JO
HFIIffi. FRANCK SMS, Inc., FLUSHING, N. Y.
' dodatek h kavi Franckova cikorija zato uporablja,
da izboljša okus kave kot izboljša -ol okus hran«?.
Tudi Prusija ^a je napravila. In \ proračunu pruske »Iržave sem čil al t ml i naslednja dva oil stavka :
dno1	zdravstveno oskrbo v šo
lah ............. 3R.IHM) mark";
"za nakup an*rleškepa plemen-
! skejra žrebea .....GtK).(KM) mark".
*
Moda je lumpar^ka. | Ko je enkrat pripravila /.»uiske. i da so si dale '»strice kite. je odredila. da so kite moderne.
Barber je plačal za odstriženo kito petdeset centov. Sedaj prodajajo lasulje, napravljene iz od-jstriženili kit. po petindvajset dolarjev.
*
Nekateri ugibajo, kaj bo z Itn-! lijo. po Mussolinijevi smrti.
Bolj zanimivo je vprašanje in težje je odgovoriti nanj — kaj bo j z Mussolini jem pred njegovo
smrtjo. | . *
j Neki časopis je objavil navodila. kaj naj napravi človek, ko j -povožen z avtomobilom.
V navodilih je rečeno, naj mir-; no leži. dokler ne pride pomoč. (*e je le količkaj resno poškodovan. naj se da odvesti v bolnišničen. 1/. bolnišnice naj da po ovinkih obvestiti svojo družino, da se je ponesrečil.
| In še dosti drugih takih navo-jdil je objavil list.
Eno samo je pa pozabil: Povoženi naj si skuša zapomniti številko avtonjiobiU,_ki gaje^ povozil.



Dr. Č-a:
Nemčija in narodne manjšine.
Uvodoma ?»c mi zdi potrebno podati nekaj .splošnih opazk. Pred vojno je bil problem narodnih manjšin tfnko rekoč neznan. Avstrijski socialist Hemrer .-,<• je >icer pod imenom Springer pečal z narodnostnim problemom v Avstriji, vendar ne a stališča, kot ga zavzema to vprašanje danes. Anglija je v*o stvar smatrala kot te-l-itorijalno v obliki dominijov in podobnih cdinie; Francija ga za .svojo državo še danes ne prizna, ker .smatra francosko kulturo ko! enoio; v Rusiji vemo. kako je bilo, v Nemčiji pa tudi. O Nemčiji .se lahko trdi. da ni imela niti |>ojma in to niti v literaturi. Nemčija je bila lastna država vse. na Poljake in Alzacijo-Loreno so gledali le z državnopravnega Mališča. Tako se n. pr. šele meri vojno resno razmišljalo o tem, kakšno obliko v državo-pravnem oziru naj dboi-te obe deželi. V bivši Avstriji je itak zapovedovala nemška manjšina, Nemecir lrugod se je radi njihovega gosp'»danskega in kultu-m-ga položaja pa — dobro godilo.
stavo loločbc. ki govore — neja-•siio — manjšinam v jirid, izdala za Dance februarja 1925 odlok o o šoLski avtonomiji, ki dovoljuje učitelje iz Danske, je razširila od-h.k iz leta 1918 glede triurnega pouka v poljskem jeziku, kar se tiče Poljakov, leta li)20 in na pruske Lužiškc Srbe. A dejansko Danes bivajo kompaktno, l'oljaki in Srbi pa razkropljeno, A njihov odlok tudi pravi, "če so učitelji na razpolago....." Ker se pa na nobenem učiteljišču ne poučuje uiti črkica v poljščini ali srbščini, je izgovor državne uprave na dlani: Učiteljev ni! in seveda tudi ne — pouka! Položaj Poljakov v gornji Šleziji je določila mednarodna komisija leta 1922. Nemška vlada tie facto prizna "zvezo narodnih manjšin" kot predstaviteljieo. de-iure se ni izjavila, katere narode sploh smatra za manjšine.
Pa četudi vzamemo, da bi bil položaj narodnih manjšin v Nemčiji rožnat, ju za mednarodni »svet veliko važnejši drugi novum medna-
Za Nemce, državljane tujih držav,I I'wine politiko, namreč: nemške na-
se Nemčija sploh ni brigala, lastne državljane v tujini konkretnih slučajih. —
za
rodne manjšine v tujini naj bodo pa v uiffHn nemškega zunanjega ministrstva, naj bodo propagator nem-
ške kulture, nemškega gospodar-
— . ■ - NENAVADNA TEKMA
PREPK KAM RELIKVIJ
Iilcd dvema italijanskima mestoma. Piaeenzo in Benetkami, je i izbruhnil resen spor radi kosti sv
Spor radi Albanije.
■-' "I,--, t; m m m mm mmmmmm
Mtnmr Min, naag.^
Slika nam kaže Bobby-ja Walthoura. enega najboljših bieiklistov na svetu. Svoj bieikel si da voditi od motornega kolesa, ki vozi z velikansko naglico. Waithour ima tako izvežbane mišice v nogah, da tekom najhujše dirke niti enkrat ne stopi s pedalov.
U
r a
.stva. nemških tendenc v tujini! --Zato pa skuša najti pota. po katerih bi bil .>adov domoviiiL deležen zadnji Nemec iu — organizacije propa-
S svetovno vojno je nastopili velik preobrat. Del Neinccv je že med vojno moral jesti grenak kruh, kot n. pr. v Ameriki ob.se-
k vet racij i njihovega premoženja, j , „	...
, , u , , ,	. gande. Zato so postavili za naeel-
del so odtrgale me I narodne pogod- ..
, . • . .. i #i x.	i nika kulturnega odelka zun. mm.
ne. položaj avstrijskih Nemcev se ,. .	,	, .
.	» i bivšega poslanika v Bukarestu —
je spremenil /. razkosanjem Avstri ja .J_ , .	_
je, drugih pa radi občega mediia-
rodnega položaja. In Nemčija je	.....
., i .... •,.-	, ,. ..Jskusenj. Poslaništvi
v rdela .hi milijonov rodnih ljudi;	, •
izven domovine. Kaj sedaj S
preokretom zunanje politike je na-
• ,	i - - i- i •••	pri tem delu .so .si edini vsi. od naj-
stopil a* splosni diplomaciji no- . .	.	.
.	... ljutejšejni komunista do naireakei-
vuin, namree: narodne manjšine | .	..	.. ,.
lie samo ščitit, ampak jih tudi izrabiti! Kak je bil razvoj.'
v manjsiu-
I Freitaga, ki se je tam .skeni vprašanju pridobil mnogo a in konzulati v tujini morajo zbirati posebej la I materijal iu kar je morda glavno:
Predvsem ta, da so zahtevali: Vsak narod, ki ni vladajoč v državi, naj dobi avtonomijo. Prvotno so smatrali ta problem h' kot nemški, češ. Ie Nemci tvorijo velike narodne manjšine. Zahtevajo pa teritnrijalno, n. pr. v Češkoslovaški. ali pa prcsonalno avtonomijo. Dr. Amentia iz Estonske jc izdelal celotni načrt kulturne av-
jjonarnejšega nacijonalista. Razdeljeno delo nas ne more začuditi. 2(i.(KM) je društev in organizacij za to vprašanje v domovini in v tujini! V Mouakovem je znanstvena akademija, v Stufctgartu pa institut, da fabricira. kar probira mo-
no vlogo manjšin za neiuštvo v tu-«/. Z.: jimi, njihovo politično važnost, če- i se jih označi na kratko kot organ
nemškega zunanjega ministrstva.j	_
ako zapišemo evropsko javno taj-j p(Hj Avo, mrko steno je stal noM, da so češkoslovaški nemški j miadi Konrad. Zrl je kvišku v ministri prenehali z intrasigeninojmrzk% neprijazne čeri iu mrak mu taktiko in šli v vlado na mi«- d štev iz Nemčije, se ne mor, »ma-i^j
kim odstavkom podčrtati dovolj j igrale mišk-e na licih, in globo-važnost tega dela, se upravičeno j ko Vzdihnil. Bilo je, kakor da prestavi vprašanje, katero orožje je bi-^ivlja težke spomine, lo hujše: ali bivše rožljanje s sab-' Ijo, ali ta ogromna kulturna, poli-i
mig »Iru-1 j0 iež|d na obrazu. Zdaj pa zdaj re z nika-	(),-M> .sti>nil zobe. da so mu
litiena, gospodarska propagaiuiaj
Toda smo te našli, ubogi Ko-jinan!" je zamrmral. "Ni te bilo
pod naslovom manjšine .'•'...
'nemške narodne
SIBIRSKA JEANNE D'ARC
spoznati. Treščil si strašno.... Obraza ni bilo nikjer, glava ti je bila čisto stlačena. Ubogi Roman! Samo po obleki smo te spoznali...."
Preti štirimi leti se mu jc tod ubil prijatelj in tovariš v vseli j trenutkih življenja. Sel je plezat
Caristiena Ilusija je poznala 1 Chamberlain odločil, da ta spor izpred vojno geslo: Osvoboditev Ca- ravna. Na sestanku v Livornu tu it-rigrada od gospodstva |K»Inirseea. jro jesen je Chamberlain Mu*so-Barbare. Povod za spor je dalojTo je bila. kakor danes vsi vemo,' lini ju znova pokazal na Balkan, prebivalstvo otočiča Utirana poleg; samo lej»a idealno zveneča beseda j V Albaniji eta si za časa fran-. Benetk, kjer se fabrieirajo lepe j za veliko materi jalnost. kateri se coskoj t a lijanskih sporov stala na-I čipke .Šlo je namreč za prenos ko- je reklo: Pro>t izhod na morje, j sproti dva tekmeca. Fan Noli iu I sti sv. Barbare iz škofijske cerkve- Italija si je bila postavila že Ahmed beg Zogu. Ponavljala se je JSan Martino v malo kapelico, ka-'pred vojno slično geslo: Mare no- stara igra. Ce jc užival eden vsaj jtero s« ljudje zgradili na čast u- stro! Tonam ježe D'Annunzijeva' navidezno podporo ali simpatije ni H i m delavcem.	j"La Nave" pokazala kaj se za tem kraljevine SllS. j»- gotovo Italija
j Svečnost je minila v najlepšem lepim geslom skriva. Italija ne podpirala njegovega tekmeca. Ita-redu. Bilo je seveda tudi več go- j more prehran iti vsega svojega pre- lijanski vpliv je počasi, a vidno vorov in iz Benetk so |>osIali na bivalstva doma in zato mora ritii-| rastel. največ zaradi naše popust-Burano spominsko ploščo, v katero je bilo vrezano, tla počivajo kosti sv. Barbare v kapelici. Mon-signor Paneotti, duhovnik iz Pia-cenzc. pa se je nad to trditvijo zelo razliudil. Izvlekel je iz arhivov star dokument, na podlagi katerega je začel dokazovati, da se nahajajo prave kosti svetnice le a Piaeenzi. Paneotti pravi, da so prenesli mrtvo telo sv. Barbare najprej iz Nicodemie v Rim. iz Kima pa v Piaeenzo, kjer vrši sveče-niško službo on.
Benečani in prebivalei Burana so se temu tolmačenju uprli. Začeli so se sklievati na beneškega zgodovinarja F lami j a Cornarja, ki pripoveduje, da so počivale kosti sv. Barbare v (J. stoletju v Carigradu. Od tam so jih prenesli leta 100.3 V cerkev Sv. Marka v Benetkah. Sest let pozneje pa se je
ti na drugo stran morja!	Ijivosti napram Italiji, ki so jo uio-
To je gospodarsko ozadje borbe ra,i lwh v Albaniji smatrati za za protektorat nad Albanijo oziro-'s!abost Tm,i Ahmed beg Zogu. ki ma za njeno posest. Ta gospodar-j-"* ,,rt'j Vf ,'il1 ZH P^težejo Jugosla-ski boj pa ima tudi prav zanimivo} vi->V- novo situacij° hitro ra7"
umel in j«- krenil oajrlo na italijansko stran. Danes je Albanija dejansko že v posesti Italije, ker ima v rokah vse finance, javna de-
politično zgodovino.
Preti svetovno vojno sta tekmovala za premoč v Albaniji Avtsri-
ja in Italija. Avstrija zato. da od- .	.....
- i, • • iti i	,la in menda tudi vojaštvo in oro/
rine Rusijo od Jadranskega mor-
ja. do katerega bi po avstrijski nis "
sodbi lahko prišla preko pravo-j ^ S4' to s«' j'' zgodilo z moralno
slavne Srbije, Italija pa vsled la-jl»wlp°rn Anglije, ki se menda še
kote doma.	t vedno boji ruskega brodovja na
,	-	- t i. »Jadranskem morju kot se ga je
Svetovna vojna je prinesla Ita-< ,	.	* J
. i . I nekdaj bala Avstrna. na drugi liji glede Albanije k p uspeli leta	. ......	.
pn * . . ... ...	jstraiii pa si hoče Italija ohraniti
191d. Takrat je bila velika antan-J
ta v precej mučnem položaju in vstop Italije v vojno je bil zapatl-nim velesilam potreben. Italija je seveda dobro poznala silno zadrego antante in je zahtevala in za-
stvar na novo uredila Kosti svet-j litevala. nice so še enkrat dvignili iz gro-| Laške zahteve so zavezniki for-ba in jih |ioložili k počitku na o-;inuIirali v znanem londonskem točju Burano v omlotni samostan-j paktu, sklenjenem meseca aprila
leta 1915, in tam so priznali Italiji
ski cerkvi.
Zgodovina o kosteh sv. Barba-
In je padel. Padel mnogo|re Je sP,oh zel° /-a mot a na. Papež
j>oIeg našega ozemlja tudi protek-
_______ _ ^ K__, .	. torat nad neodvisno Albanijo,
Kakor poročajo moskovski listi.j^ inotrov y Mr{|>nem loku j Benedikt XIV. je leta 1747 dovo- Dve leti kasneje, leta 1017 meso vodilni sovjetski krogi precej L	Ustauke „jejrOVcga tele- ibeneškim nunam vpletati v mo- j seea junija, je italijanska vlada vznemirjeni, ker se je pojavila protibol jševiška zarot niška četa
pod vodstvom hetmana < »rlova. Ta. on>m jnaleiu i)okuj).rlii-u kjer po Ike neutajljiva resnica. Ko pa jcjpozncje je bil sklenjen Krfski
h et ni a n razpolaga s precejšnjo ,,iv;J -e Toljko žrtf}V n> ^ lurke bi!o r*asil Napoleonskih vojsk pakt, ki zahteva ustnovitev velike to kmečkih miadeničev. katere je
stene
| jih.
i Ce pa smatramo, da je Albanija dejansko že popolnoma zlezla pod vpliv in moč Italije, se jako verjetne, da ima afera z Albanijo drage namene iu ni nevrjetno, j da bodo na račun faktično ž»* o-jsvojeue Albanije Italijani zahtevali 'poravnavo" na hrvaški ali p:i na slovenski račun.
sa.
razmetane po skalah, so po-ililev sti,V('k- j«* prenos kosti j tudi res protektorat uradno na-| brali v vrečo in so jih pokopali ua |sV- rbare iz Carigrada v Benet-j znanila velesilam. Toda en mesec
tonomije. da namreč sme narod sam j H»'ništx*u. se je pomnožil samo v 1., določiti, kaj hoče. država pa dat1;,-(i z 3r,f)0	-i''	pfetek '
vojaško izvežbal. Se<laj pa ie pr»-(	,	, , , ,,
.	j Jvonrad je obiu plezalke prvie
slo na dan. da ie ta hetman pre- - -	,, • •
... _ , '	,	i po štirih letih. I o isti poti se je
bleeena Jelena Senina. vdova po	.. , . .
I namenil danes, kakor Koinan tiste-praporseaku. katerega s«> bohsevi-	.	.
'	.	,	; jra usodnega tiru
kj po zavzetm Omska no prekem;. I 1	X-	I usti poti.
nakovski laboratorij. Delo vzb'ija;s<idu ustrelili. .\jo samo so silno .. . .	.
'	*	..	.	. v duhu bosta govorila med se-
mueili ter vrgli v nek jarek, nje-j, ....... .
, , i boj. kj, kako lepo bosta govorila, na močna narava pa je vse boleei-'	.	...
.	i O skalah 111 o onem svetil. .Ni se
ne premairdla. tako da se .te izko-1, , , ,• , , , , •	,
. . . .	...	. i bal mladi plezalec, da bi padel:
uala iz jarka ter skrila v Omsku; ...	, ,
...	_ .... _. . ,	luunan bo plezal z menoj m me
pri nekih sorodnikih. Ko ie okre- , - , , - ,	,
{bo euval. In ce pattern, padem tja
občudovanje. Stuttgart-ki institut n. pr. je imel v 1. 192(i, omenjen samo na to vprašanje, knjižnico s 223.000 deli o inozemskem
zaplenjeno vse cerkeveno premoženje. so svečeniki prenesli kosti sr. Barbare v škofijsko cerkev Sv.
Martina v Buranu, Prav tam in po Tako se sedaj medsebojno pobijata dve tezi o kosteh sv. Barbare. Prebivalci Burana so sklicujejo na papežev izrek, ljudje v Pia cenzi pa trdijo, da imajo kosti iste svetnice, ki je po zagotovilih dru-
sredstva. Načrt je za dišal kmalu pO Nemčiji, ki so po večini zavedni, kulturni, gospodarsko neodvisni in bi torej vzdržali ev. bojkot ali pa odpoved sredstev oil btrani države.
Jasno je, da se v informativnem članku ne morem spuščati v podrobnosti in v razvoj. Danemu namenu bo zadostovalo, če se u-gortovi naslednje: Nemčija je v
lo leto 3i>,000 domače literatur ven v šole. društva, organizacije, ima arhiv, ki izkazuje 5,000 nemškega tiska v tujini, ima 23,000 j je vodilna osebnost, h kateri je vsej slik iz nemštva tujine, 13.300 dia-. hodilo po svete.
vala. je šla daleč venlcaj na deže lo kjer je nastopila kot moški, in j se imenovala Orlov. Vaščanoiu se je Orlov kmalu prikupil in postal
kakor on in pojdem tja. kjer je {on. Skupaj bova počivala v več-
nosti....
Pričel je (plezati. Spočetka so bili prijemi dobri in gosti, liitro ]je pridobil toliko višine, da se mu
I Sovražila je boljSeyike in kma- je ponudil krasen razgled.
jdu je mužike navdušila proti rde-! Obplezal je preveso in dosegel	<lobro ohranjene; manjka
positov, katere jc razpo-odil v 1. 1926. 30.800 krat. je dal 35,000
nasvetov in mnenj in razširil l»o*(.[nl osvojevaleem." Kakor Jeanna}lepo"šiiSo -polico." radiju 94 predavanj! Depi>ništvo
imajo organizirano
kotička. Nobene denarne, nobene'
jugoslovanske države ob Jadranskem morju. Takrat se je pravzaprav začel spor med Italijo in bodočo jugoslovansko državo za Albanijo.
Mirovne pogodbe niso prinesle Ttaliji tega. kar si je bila zaželela. Italija ni dobila nobene kolonije, iz Albanije pa se je. morala popolnoma umakniti. Obdržala je le o-
gih pokopana v Buranu. Kdo ima!tok Saseno v svoji oblasti, majhen
prav? A stvar s tem še ni končana. A' pravdi za kosti sv. Barbare nastopa še tretja stranka, katero predstavljajo jezuiti v Benetkah. Ti trdijo, da hranijo ostanke svetnice pravzaprav oni in da so bile, kosti prenesene v 17. stoletju iz Aleksandrije v Benetke. Kosti so
j i ni baje samo ena roka.
|D AlC tlKli OUa V cerkvi Prise-j odpočije. Skoro navpično pod njim koncu je ležal kosec usnja, v ka-t O Iijtg" gla, da ne bo prej položila orožja.'je blestelo v .solllčneni svitu ono tereni je tičalo neka i močnih
. ,	_______ je tičalo nekaj ________
.	'	. ,dokler jih ne prežene iz Sibirije, j malo pokopališče. Konradu se je žrebljev. Strašno ga je streslo Ro
položaju, da ima malo man išin.i^"«; ^e juso	Kmalu je pričela napadati posa-1 zazdelo, da se mu v obraz reži lo- man, ko ,(> na51i razbitega po
možne straže. Slučajno je nekoč j banja. Zdrznil se je. Naslonil je ^teno. je .imel č revije n izvedela, da je namenjen železni-j obraz v dlani, trudeč se. da bi po- Zdaj se je 'zazdelo K Ako pa upoštevamo propagand- čki vlak iz Perma v Omsk, napol-jmiril strašno slutnjo.
njen z municijo, orožjem, konji in stiskala srce.
Da pa svet na zunaj prepriča. da|zdi M>- <Ia svct do scdai ni vi lopa kot zahteva za.'''^^'' propagande.
sama enako postopa svoje ljudi v tujini, jt
dala
v u-
provijantom in kateri se bo na mali postaji ob bajkalskeni jezeru ustavil. Senina je prišla s svo-
Dv	jo četo na kolodvor, dala ustre-
anes je cas — na včeraj ne morete več ra- liti komisarja, uničila vse si-
i«- —----s- ^ ——' -	gnalne naprave in ko se je vlak
ustavil, ga je napadla in spremljevalce post rjelila.
Ako preide današnji dan, ne da bi imel kak Xa ,a na"" ft priS1" ? |MS,'S'
•»	»	—■ orožja in je lahko pričela svojo
namero v večjem obsegu.
Prebivalstvo simpatizira ž njo ter jo obveča o namerah in premi-
Najboljši način ohraniti današnji dan za pri- ka".?u n™ih fH:.,af0 W,RT-
J mm vedno posreči, da pni uteee V,i*	____i_• • r.
se o pravem času.
Sovjetska vlada .i«- razposlala čete ob sibirski železnici, da bi njo in njeno organizirano četo njele.
toda do sedaj brez uspeha. Jelena Senina je strah rdeče armade.
anes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost.
ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso mbč.
ajboljši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložnt> knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda.
nako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodite potrebovali.
ki mu j"
Kar začuje poleg sebe votel tlesk. Prestrašen se ozre. Nič ni bilo. Prvi mah se mu je zazdel^. da je videl lia ozkem delu x»olice razbito Romanovo truplo.
Za silo je ukrotil grozo, ki se ga je polaščabf. Saj je bilo to le posle lica premočne obremenitve njegove mlade duše.
"Naprej ■moram," si je dejal. "Te strašne misli me ugonobe."
Z redkimi prijemi je plezal po gladki steni. Nič ni vedel kaj po-čne, ničesar ni čutil in nič se ni
na nogah. Konradu, da nekdo pada nad njim. Niti pomislil ni, da ga najmanjši napačni gib lahko strmoglavi v prepad.
Pogledal je navzgor. Mrzlo mu je zagomazelo po hrbtu, ko je zagledal nekaj metrov nad seboj višnjev platnen pas z usnjenim žepkom. V nekaj potcgljajih je bil pri njem. Snel ga je z ozke škrbi-nice. na kateri je visel.... in ga je stralioma spoznal!....
Njegova groza je bila brez meje. Naslonil se je na mrzlo steno. Z drhtečo roko je odpri žepek in potegnil iz njega srebrno uro z Romanovim monogramoin. Nič ni
otok. a strategično zelo važen. odločbami mirovne konference Italija sicer ni bila zadovoljiva, toda končno se je le udala in leta 1920 je Giolittijeva vlada priznala neodvisnost Albanije.
Fašistična italijanska politika pa je dala starim italijanskim težnjam nov polet. Sprva so šli bolj na veliko: Turčija, mandat nad Sirijo, Abesinija. Tunis, Nizza — to so bili prvotni cilji za italijansko ekspanzijo, ki pa je naletela povsod na odločen odpor Francije. Spor med Italijo in Francijo pa je silno kalil angleške račune proti sovjetski Rusiji. Zato se je
ALI VESTE —
tla so delavske unije, kijub temu. da jih nekateri smatrajo za n--kaj modernega, poslovale že leta 1.14.S. Bajeslovna zgodovina, kateri pa ni mogoče posvečati verjetnosti. c-menja, tla so imeli delavci že ob času zidanja Salomonovega templja nekako unijo. V zadnjih letih so se p;i unije silovito razširile. Danes ga skoro ni delavca, ki bi pe pripadal uniji ali organizaciji. Ali veste, da so moški zvesti Hclmar cigaretam, ker je Ilclmar kraljica izrednih cigaret Ko se jo enkrat vaše ustnice dotaknejo. boste pozabili na navadne. Tisočeri začno kaditi vsak dau Ilelmar.
Iz Slovenije.
Požar v Mengšu.
Te <l»ii je izbruhnil v Mengšu požar, ki je upepelil staro, leseno gospodarska poslopje posetnika Alojzija Dornika in gospodarsko poslopje njegovega, soseda Franceta Gregorca. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Mengša, Trzina in Domžal, ki so vso noč naporno delali, da bi požar lokalizirali in udušili. Škodo cenijo na IGO tisoč dinarjev.
C3 prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovanje. Vloge lahko pričnete z $1.
«■	JI '	' " *	' " .t	* f
FRANK SAKSER STATE MNK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
A g i tira jI e za "Glas Karr-da", največji slovenski dnevnfk v Ameriki
italijanske harm
Mi Izdeluj«.
m o in import t rame
rarne prvovrstne ročno napravljene I TA. L.IJANS KE HARMONIKE, najbolj. Se tul sveta. Deset 1st garantirane. Nate- cene ao nitje kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk ▼ teranjrf kupcem, rišite po BREZfcLAČ*NJ cenik-. - «UATTA 5ERENELU A CO. 1914 Blue Island A vs. Dspt.7«, Chicago. 111.
vznemiril, ko je že padal in se je bjja poškodovana. KazaJa je	tri zadnji trenutek tk* vjel. Vedel je I četrt"—na 4ri.
le. da mora od tod. od te strašne j Xe zaveda je «e. kaj dela.	je
police, na kateri S« je razlili nje- Konrad navil nro — iu —	Sla
£0V dru?'	I je„„
Teren je postal nekoliko boljši.' Nikomur ni vedel povedati,	ka-
To mu je .sj>et osvobodilo glavo. V hitrici .sv je razgleda! in določal nadaljno .smer.
.Zopet je bkro napredoval. Zadovoljen je biL da se je pomiril. Ali Roman ga ni pustil. Vso pot je ptezal z njim. Vso pot ga je o-^ovarjal. Konrad je livje plezal Bal .se jfa je....
"Dospel je do poličice, na kateri se je labko oddahnil. Hvalil je Bopa, da mu je preveša j»od njim zahiral* pofHed na pokopališče, kjer je bilo zfcrati že toliko irter te .sive. mrke stene.... Ko pa je premeril polico z očmi. je zdajci prestrašeno odrevenel. Prav tam na
ko je preplezal ostali del .stene in kako je prišel v kočo.
Romanova ura ga je poslej spremljala na vseh njegovih plezalnih turah.	•
Pa je hotela usoda, ko je nekoč pleza-1 ob slabem vremenu da je
padel a stene. Ko so ga tovariši naščli, je imel le glavo raabito.. Truplo je bilo celo. Iz žepa so mu vzeli sveto uro. da jo izroee nje-f jrovi materi. Kazala je tri četrt na
tri in je stala--—
Pokopali so ga na malem pokopališču. =pod sivo. mrko steno, poleg pirjartelja, ki mu je bil rrest tovariš v vseh trenutkih življenja.
DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO
s parnikom
__99
dne 14. Maja 1927.
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z leplnl in Čednimi kabinami v sredini parnika. Kabine Imajo po 2 In 4 postelji neiuhj jih-je tudi s 6 posteljami za družine.
POTNIKE BO SPREMLJAL NAS URADNIK DO ULBLJA.VE.
Prtljaga bo čekirana ie tu v New Yorku do Ljubljane in TnU. lake da bodo potniki tem brezskrbneje potovali.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119:67 z vojni** davkom in železnico vred: za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni darek. Nedridvljani plačajo tudi hcad-taz.
Potovanje se vrši v najlepšem mesecn maju in kdor jc nasaetucn
R®tovati, naj se cimpreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET
Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM se vrši
2. JULIJA 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
OT CORTLANDT STREET. : * NEW YORK. H. f.
- -At:


i . ..............
GLAS NARODA, 22. APR. 1927
.■aaaasai
MATI SKRB
SOMAN IZ ŽIVLJEHJA.
Za Glas Naroda priredil O. P.
Tedaj se je dvignil majhen možičck ostrega obraza, ki je sedel pred obtoženim ter se igral tekom eelega rasa pomembno s šopom ključev ter rekel:
—	Prosim gospoda predsednika, naj odgodi obravnavo za pet niiuut. ker je navzočnost priče velike važnosti.
Pavel je vrgel plah pogled na tega moža. Obravnava je bila prekinjena.
Teh prt minut je peinenjalo za Pavla relo večnost. Pavel je smel srsti na pričcvalno klop. < >t'e je neprestano zrl nanj z besnimi očmi. h mu ni <bd nobenega znamenja, »la hoče govoriti ž njim.
Klsbrt so privedli nazaj v dvorano, bledo kot smrt in Pavel je i/nova nastopil, da priča.
—	Opozarjani vas še enkrat. — je rekel predsednik, — da se \ vvseh stvareh natančno držite resnice, ker>vcste. da spada vsaka va-?a beseda pod pričcvalno prisego.
—	Vem, — je rekel Pavel.
—	Kljub temu pa imate, kot veste, pravico, da odklonita izjavo, če domnevate, da bit nakopala vam ali kakemu vašemu sorodniku kako kazen. Ali se hočete sedaj, kot ste se poprej, poslužili te pravice ?
—	Xe.
To je izgovoril s trdnim, jasnim glasom, kajti v njem je vstala gotovost, da bo čast Elsbet brez rešitve izgubljena, če bo sedaj molčal.
—	Kaj pa, čp bo postal« moja prisega kriva prisega? — je odmevalo v njem, a bilo je prepozno.
—	Torej, — kaj ste hoteli v vrtu? — je vprašal predsednik.
—	Jaz sem hotel — popraviti, kar se je zakrivilo v moji očetovi hiši nad gospodom Douglasoni.
Iz dvorane se je oglasilo mrmranje razočaranja in nevere.
—	In v ta namen sta se plazili po tujem vrtu?
—	Imel sem željo sestati s kom, katerega bi lahko prosil za odpuščanje.
—	In v ta namen ste si izbrali nočni čas?	«
—	Nisem mogel spati.
—	In vaš nemir vas je gnal tja?
—	Da.	"	r
—	Ali ste se sestali s kom na vrtu?
-- Ne.
—	Ali ste se že kedaj poprej nahajali tam ob onem času?
Dolg odmor. Nato pa je prišel zopet "Ne*' preko njegovih ustnic. a obotavljaje in kot odtrgan od vesti . . .
Napetost, ki je počivala na duhovih, je pričela izginjati. Predsednik je brskal po svojih aktih in Elsbet je zrla proti njemu z velikimi očmi brez bleska.
—	Kje *te se nahajali, ko ste prvikrat zapazili blesk požara?
—	Nekako dvajset korakov od stanovanjske hiše. o* — Kaj ste storili nato?
—	Bil sem zelo prestrašen ter sem pohitel proti domači hiši.
—	Po kakšni poti ste zapustili vrt?
—	Preko plota.
—	Vi torej niste odprli vrat. ki vodijo z vrta na dvorišče?
—	Xe.
—	Ter niste šli mimo pročelja?
—	Ne.
V dvorani je bilo opaziti nov nemir. Ala I i mož s ključi se je dvignil ter rekel r
—	Prosim gospodu predsednika, naj še enkrat zasliši gospodično Douglas glede tega. kar je baje slišala v oni noči.
—	Gospodična Douglas. — prosim. — je rekel predsednik.
Z dolgim pogledom na Pavla je stopila naprej. Tik drug poleg drugega sta stala sedaj v prostorni, z ljudmi napolnjeni dvorani, kot da spadata skupaj.
—-f Kam so se izgubili koraki, katere ste slišali, ko vas je zbudil svit ognja?
—	Proti dvorišču. — je odvrnila pritajeno, komaj slišno.
—	In >te čula razločno ključavnico vrtnih vrat?
—	Da.
—	Pomislite dobro, če se mogoče niste motila.
—	Ja/, se nisem motila. — je odvrnila pritajeno, a odločno.
—	Hvala vam, lahko sedete.
Z negotovimi koraki se je vrnila nn svoje mesto. Izza onega usodepolnega "Ne" je visel njen pogled neprestano na Pavlu. Kazalo jo, du je pozabila vse drugo nad tem.
—	Ko ste preskočili vrtni po kateri poti ste odšli nato.' _ jc
vprašal predsednik nadalje.
—	Preko planjave.
—	Ali se niste dotaknili gozda?
—	>»«■'• — Letel seui mimo njega kakih dvesto ali tristo kora-
i
LEO D A RTE Y: \
Zanimiv dogodek.
Večer na terasi Palace Majesti-ca.
Onstran morje, lesketajoče se kot rdeči alabaster. V ozadju snežniki, ki se v večerni zarji o-!>;ro odražajo. Henrik se je pomaknil k lepi Mariji in stotič ,»o-I skušal premagali njeno >ree.
II
Prvi prizor, uril;: Glejte ta% krasni
čer.... kako lepa bo noč! Ali ni zlo-<"in. ako jo postiva neizrabljeno? Marija, lepa Marija, ljubim vas!
Marija: (]»o ve.selem smehu). Moj ubog prijatelj, vi ne deklami rate slabo.
H'm ik: Marija, jaz vas ljubim in vi se smejete! Ali res morete hiti tako okrutni....?
M arija: Jaz naj bi bila kruta, ker vam nisem takoj po prvi j.o-nudbi padla okri»g vratu!
Henrik: Po prvi ponudbi....!
Marija: Ali pa po deveti, če .se to lepše sliši.
Henrik: (hoče govoriti ironično.) Vendar ne boste trdili, da ste zyesti svojemu lubžu' M a r i ju; Zakaj ne ? Henrik: Temu d^beluliarju— ki vas je pustil cel mesec samo!
Marija: Ne more biti vedno le pri meni. ker je zaposlen in zdravnik je odredil, da moram iti na rivijero.
Henrik: Mož vas ne ljubi! Take lepe žene ljubeč mož ne pusti same med poželjive moške!
Marija: (kratko) Vi greste predaleč.
Henrik: (nepotrpežljivo) Komični ste! Kako more biti tjlco dražestna žena neobčutna pri toliki ljubezni, kakor je moja!
Marija: Cisto enostavno ker i.( verujem v njo.
Henrik: Marija! V mojo ljubezen morate verjeti! Storil bi, ne vem kaj, da vas osvojim!
Marija: (.sanjavo) Le tako bi se j ko divje! me dalo pridobiti, (in. ker jo gle-! Henrik: Ti se pobereš in jaz c<-da nerazumljivo, pristavi) D«.... i stanem ^zmagovalec ter prejmn« nekaj nenavadnega bi moral sto-1 plačilo.... Kajti plačilo ne bo i^o-rit i zame, kdor bi me hotel imeti stalo.... Lep načrt ne.' .... nekaj, česar so bili zmožni ne-
Ht nrik: Ta dražestna Marija, ki sem jo smatral za nepremagljivo, ima svojo slabo stran, kot v>»-ka druga žen>ka ! Zadostuje, da se žrtvujem za njo iu padla mi I*> v naročje! Oh. da bi mi hotela usoda priti na pomoč s kakršnokoli katastrofo! Toda na usodo ne morem računati! Bolje bi bilo. da sam kaj napravim.... Ali naj za-žgem hotel, da rešim Marijo plamenov.' To bi bilo predrago. Ali naj jo skrivaj sunem v ledenlško razpoko in jo med padcem postrežem .' Iii ee .se n«- |K>sreči Naj si ti peljem z njo po morju, prevrnem čoln in jo rešim ? Dobro bi bilo, če bi znal plavati! Kaj torej .' Kaj .' t Razmišlja. V ten: se razcveti j i okno v pritličju.; Marija je zelo neprevidna; ve, da je treba priti le na balk »:i in da je pot eni lahko vdreti v ujeno sobo pa še pusti okna od,:rI*; Le tanke zavese zapirajo ponb d v sobo. (Henrik vidi. da je Marija legla v posteljo. Nato ug:isne 1. č ^ Vem.... rekla mi je. da ji uigram rešiti življenje.... ali čas:.... kako, da se nisem preje spomnil mi to
Tretji prizor.
Dva dni pozneje se snide Henrik s svojim starim prijateljem Jeanom, katerega je telegrafično pozval iz Pariza, v neki maJi gostilni ob morju.
J tan: (Ponosen dečko, športnik, smelega obraza, privlačnega značaja.) Jaz naj torej napaden tvojo izvoljenko!
Henrik: Le navidezno.... majhna komedija je to.... ti se preoblečeS v a paša.... sicer je otročje ialik.3 vdreti v sobo.... ti fingiraš napad in trenutek pozneje se pojavim jaz, da rešim Marijo.... boriva se.... vržem te na tla....
Jean: (smehljaje,' Oho! Ne ta-
E DIN I zastopnik založnik
in
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
▼ Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y.
PlSlTE PO CENIK.
Areiafife parniko* - Shipping
JUGOSLAVIA IREDENTA
Fašistična ta i nika Kobol in Cacce-se pri Mussoliniju.
Kobol iz Trsta in ("arise jz <;o. rie«> >t;i bila pri Mussoiiiiiju v Hi niu. Predstavil ju je Barduzzi. Mussolini j.> dal stroga navodila za delovanje obema. Cioriškemu tajniku Caceese je naročil še posebej, da mora biti v fasiju pi-polna diseiplitia vseh članov... V Gorici je mno<ro mrmranja, ker ima Goriška za tajnika regnicola. Trst pa domačina.
V borbi za fašistično vodstvo je pač Trsi, zmagal, Gorica je pa podlegla.
koč trubadurji, vitezi.... k; so se izpostavili vsem nevarnostim, cia so ujeli le en smehljaj svoje da-me.... Vi morda mislite, da sen: nekoliko ekseentrična.... ? Jaz ljubezni ne sovražim.... toda jaz sovražim moderni način preloma zakona. z vso njegovo banalnostjo, ta vsakdanji greli, to komedijo ljubezni, ki je ni.... Ostala sem možu. a
Četrti prizor.
Istega večera pod Marijinin oknom.
Henrik: (a' modri ju jami z rnie-meniimi rožami, parfiuniran. on-u utiran. daje Jeanu poslxlnja nn-\odila.i Bodi nekoliko brutalen!
Jean: (V sivi oblek] s športno čepico) Dobro, storil bo u ... Prc-
zve&ta svojemu možu. a vendar drzen načrt.' (S spretnem skokom sem sanjaja o dogodku, ki bi dal [je na balkonu in ž1 s»cj: v ,-obi. mojemu življenju vsaj nekoliko j Marija stoji pri toaletni mizici in romantičnega sijaja. (Zmedeno se ga gleda bres besed ) iti. lepa de
NAZNANILO IN ZAHVALA.
•S tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je moj oče
JAKOB OKORN
dne 17. aprila previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal.
fianjki je bil rojen pred .">8 leti v Domžalah pri Kamniku in tu je bil 26 let. Pokopali smo ga po katoliškem obredu dne 20. aprila na pokopališču sv. Trojice V starem kraju zapušča soprogo, sina in hčer in tu pa mene podpisano.
Naj iskrene jša zahvala vsem, ki so mu bili v pomoč za časa bolezni in smrti, ga obiskali na mrtvaškem odru. mu darovali venec v zadnje slovo in ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
I»odi mu lahka črna zemlja in ostane na j vsem v dobrem spominu.
Žalujoča liei :
Mary Medved.
17*27 Madison St..
Kidgewood. X. Y.
ta. parila:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
Pari*. Havre; Majestic, Cherbourg. Torek. Bremen.
27. aprila:
Ber'-ngaria, Cherbourg; prca. Hardin*. Cherbourg, Bremen.
29. aprila:
De^tschlaiid, Cherbourg. Hamburg.
90. aprila:
Leviathan. Cherbourg; Franc«, Havre; lirtmen, Cb*rbuur{. Bremen.
4. maja:
Ma.ur« tan t a. Cherbourg: rnsluent Roosevelt, Cherbourg, liretm-n.
6.	maja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg. c. maja:
Berlin. Cherbourg, Bremen.
7.	maja:
Olympic, Cherbourg.
10. maja:
Prca. Wilsun, Irat. SKL'I'M IZLET
ft. maja:
A'iuitanta, Cherbourg.
12. maja:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Muenchen. Cherbourg, Bremen.
14. maja:
Pan*. Havre. SKUPNI IZLET
17 maja:
Iterengarla. Cherbourg; Columbus. Cherbourg, Bremen. It. maja:
George Washington. Cherbourg. Bremen. 1t. maja:
Westphalia, Hamburg. 21. maja:
Leviathan. Cherbourg: France. Hit-re; L»erffi.ug«?r, Bremen.
24.	maja:
Martha Wnxhfnsrton, Trat; Bellanc«, Cherbourg, llamliurg.
25.	maja:
Mau retania. Ch^rb-.urg. I'rrstdenC Hardinj;. Cnerbourg. lirtium.
26.	maja:
Albert Baliln. Citeibourg, Hamburg.
28. maja:
Olympic. Cherbourg; Kt-public. Dre-men, Cherbourg.
31. maja:
A.juit:«riJa. Cherbourg; Tliurlngla. Hamburg.
4.	Junija:
I "ar is, Havre.
23. Junija:
l'res. Wilson. Trst. SKUPNI IZLET 2. julija:
lie de France, H.ivre. — SKUPNI
IZLET
5.	avgusta:
Preaideul Wilson. Trat —8KUPNI
IZLET
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila.; 21. maja
NajkrajSa pot po Seleznlcl. Vsakdo Je v posebni kabini 7. vsemi modernimi udobnosti. — Pijafti in slavna francoska kuhinja. Izredno nizka <ene. Zajamčite si prostor za prvo vožnfo novega velikana
"HEfte FRANCE" 2, julija; I. avgusta.
VpraSajtn ka t ••rosa koli pooblaščenca agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York
smehlja).... Vidite, da nisem neranljiva.... Zdi .se mi celo, da ne l>i mogla ničesar odreči možu, ki iii .se žrtvoval zato. da reši niojc življenje, ali mojo east.....
Drugi prizor.
Četrt ure pozneje. Zatopljen .sani vase, jrleda Henrik z meglico pokrito inonsko gladino.
Iz kraljevstva mode.
kov.
—	Ali ste srečali kopa na poti?
—	Vich*l sem neko ^oiico. ki se je gibala v fjozdn. ki |>ji je ob mojem bližauju naenkrat izjrinila.
Dolgotrajno gibanje je slo skozi dvorano, obtoženi je preble-(lel in njegove oei so tlobile top izraz. — Državni pravdnik ni pustil od njega nobenega pogleda.
Ne par stranskih vprašanj in Pavel je smel sesti.
Poklieane so bile mati in sestri, a to. kar so mogle izpovedati, je bilo stranskega pomena. .Sestri sta se ozirali radovedno, skoro izzivalno po dvorani. Mati je jokala, ko je moral opisati trenutek prebujenja.
Pavel se je čutil ponosnega in srečnega, da ni bila Eisbet izdana potoin njega. Smeje je zrl predse navzdol ter se veselil svojega poguma. Ko so poklieali priee za prisjro ter je moral dvigniti roko. mu je bilo kot da visi na njej velika teža in da mu kliee v uho ža-lastni glas: — Ne prisezi!
In 011 je prisegel.
Ko je sedel nazaj na svoje mesto, mu je rekel ta glas zopet: Ali si mogoče ix» krivem prisegel .* — Xebote' je dvignil glavo. Zdelo se mu je. tla je buškniln neka siva senca mimo njega ter se dotaknila 7. lahnim dihom njegova čela.
i<ti>nil je obrvi. — In tudi če sem po krivem prisegel, ali nisem Storil tega zanjo? Za trenutek je napolnilo veselje njegovo dušo pri tej misli, a že v naslednjem je legel pritisk na njegova prsa. ga dugil za vra ter mu vezal roke in noge, da jejnislil. da se ne bo uTo-ge! več gibati.
-^-- -
i
t i
(Dalje prihodnjič.)
- Ji
IIMWHWt
Po najnovejših predpisih mode mora biti domača obleka mo derne ženske ukrojena po tur skem nzorett. i^toji iz ohlapne hluze in širtJkiii Wae.
vojka! (Vzame jo v aaro-j"-' Le brez strahu, meni ni do vaših draguljev. temveč le do i«-h lepih oči in teh lepili rdečih ust. (Marija ga le prestrašena gleda in se mu skuša izmuzniti.)
J can: (zase) Ona niolči.... le praska.... podvojimo—, (jo prime trdo. glasno) To vitko telo....! (zase) Morda zdaj zakriči. sicer ne vem. kaj mi je storiti. (Stisne jo k .sebi in jo poljubi. Marija se večne brani.) (Glasno) Oh, ta poljub.... (Za.se) oh.... in Henrik, ki čaka pod oknom, (še en poljub, nato se mu Marija rzvije iz objema in poiiiti k oknu.)
J can: (osupel) Kaj hočete ?
Marija: (nežno) Zaprla bom okno. (Ko ga lioče zapreti, se pojavi Henrik.)
Henrik: (se opravičuje) Nisem mogel spati.... čul sem vas vzdihovati in prihitel sem....
Marija: Vi ste.....® Pustite me žen enkrat v miru! Ali ste razumeli (Ker se Henrik ne gane. ga sune in zaipre okno.)
Marija: Moj vitez!....
(Zaslor pode.)
— Preved D. K.

KJE JE moj sin MICHAEL. Kt'M-ISERGER. po i>oklieu pek. Pred vojno je bil nekje v Chicago, in po vojni se mi ni več javil. Pred par leti mi je nek Amerikanec povedal, da je umrl. Prosim cenjene rojake, ee kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ee je še živ, naj se sam javi svoji materi: Helena Kttmberger, Hrnšovec, Sv. Jurij ob jnžni železnici pri Celju, Jugoslavija.
_	I ""
' ""v JiTf-. ;-* \:i
Kako se potuje ▼
stari kraj in nazaj
V Štanjelu na Krasu
premišljujejo, kako je to mogoče, da so občinski stroški za 1**27 pro-računjeni na 10G.U00 lir! Kaki stroški? Zakaj taka obremenitev.' Kmetje pravijo, da je sedaj v občinskem urad več tajnikov, pod-tanikov in pisarev kot je bilo prej uradnikov na sežanskem glavarstvu. Tudi občinskega redarja so dobili. Čemu neki.' SliČTio kakor v Štanjelu je tudi po drugih slovenski občinah. To spaila k itali-lijanskemu naseljevanju julijske j kolonije. Italijani prihajajo. Klo-I venci odhajajo s svoje rodne grude.
v Ameriko.
Kdor ]• namenjen potovati ▼ stari kraj. je potrebno, da je penim o potnih listih, prtljagi In dni-gin stvareh. Vsled nafie dolgoletno lzkaftnjo Vam ml aamoremo dati najboljSa pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedrSavljanl samerefo po tovatl ▼ start kraj. toda preskrbeti
sl morajo doroljenjfc sli permit is Washlngtona, bodisi zn eno leto ali O mesecev ln se mora delati pro-
Injo tmj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost t Washington, D. O. na generalesa naselnf-Ikesa komisarja.
Glasom odredbe. Id Je stopila V Ttfjavo SL julija, 1929 se nikomur
več ne poBJe permit po poŠti, ampak ga mora ltl iskati vsak poslles osebno, bodisi ▼ najbllinjl naselnl-
Bd urad ali pa ga dotal v New Toka pred odpotovanjem. kakor kedo
v proinjl zaprosi. Kdor potuje rea
bres dovoljenja, potuje na svoje lastno odgoronuMti a
Kako dobiti svojce Is •tares« kraja*
Kdor Sell dobiti aorodnlks ali svojce la starega kraja, naj nam prej plie za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripojenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica ts kvote Je določena sa ameriike državljane. ki Sele dobiti sem rtarlie la
otroke od 18. do 2L Ista ln pa aa poljedelske delavce.
AmerlSkl diavijanl pa samorsj« dobiti sen lene ln otroke do 18. leta bres da bi bili šteti v kvoto. po. trebno pa Je delati proiojo v Wask-tngton
V 14 urah iz Nemčije v Angoro.
('ARI(iKAD, Turčija. I'll. apr. Velikanski nemški aeroplau je dospel včeraj v Angoro po poletu IKK) milj.
Razdalja med Desanoin v Nemčijo in Angoro je premeril v šfiri-liastili urah in pol.
"Potujte pod ameriško zastavo"
Sedaj je čas. da se odločite za vožnjo v
JUGOSLAVIJO
Znižana vožnja v tretjem razredu do LJUBLJANE
Samo $101.80 in več; tja in nazaj $198.00 in več preko Cherbourg®
TKM lctnrrr. -u j' T' 'tO* jnir prrli'» * fJtririrf nail>o!) irijrtno. Mirni in ja<iii ilnc^t tta mar ju tT ?n-t>rcV'»»"!i\e
u([<xliiOj".i na iaHiaS.	la*t iti pnd
upravo vlailc Ziiru/'-ru! dr/av, •vam o.ttalc initio \ s;»om:nu.
T*'>to\anir % uii ilomovino	m:,:J
va* l>o |mnr<lo \ »lnmačo «.!t "iro <>j'i:a roj.iti!fgi kraja tfVi"rn n«j7'r:jctnr;5f (J'»!>c v let u.
Od;>Iutja T'lr'trd S»atr- brmloijj '.i rnij
S.S. PRESIDENT ROOSEVELT 4. maja
S.S. GEORGE WASHINGTON
IS. maja
S.S. LEVIATHAN
»irrVo Cl'.c-lf'mrjj'fial
2!. maja S.S. PRESIDENT HARDING
25. maja
S.S. REPUBLIC
28. maja
f\ >i parniki	i I^rviatbana jic-Uo
II:; nrru 1	•
Tsli^-itr lejlrr-raatit' i?mM trti pami-l"V in potikali l»(».f * -v«<j»mi ii>iak' Za \as in ti ptrljaa«' l,r> ivnaprrj :irtj'iir>.
Za vir p «Jrol..,o«ti \ ;Ta-ajjc t .kalnega agenta ali pa pišite n a
United
States Lines
n 45 Broadway. New York City q
Xtirdrajfc sr na "(Has .Ya roda", na j ver ji slovenski dnevnik v Zdr. državah.
TRIJE GOZDARJI
dobe «lt'lo v f^ozdu za več let ; j>1či-ča .^4.00 za 10-nrrio delo. Oglasite se na : Marko Mance, R. P. D. 4, Somerset, Pa.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalofft Imam J«dlln« dlKa-r«.
Knajfovo J#^m®novo kavo ln fm-
porllrsna dnmafi zdravilo.. kuttra Drluorola mgr. Knajp v Icnjlgl —
domaČi zdravnik
PlSlt® po brezplačni cenik, v katerem j« nakratko popisana vsaka ra*t!ln» za kaj ne rabi,
V	ceniku bodet« na i II A* mnogo Orufih korlstnlU stvar'.
Math. Pesdlr
Box 772. City Hall ftta.
New York, N. Y.
Pradno pod1
pmtrn
kak| koimS.
FRANK SAKSER STATE BANK
S OOBILANDI 8T, NKW V
ADVERTISE i» GLAS NAftQDA
re
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
PRENOVLJEN' PISALNI STROJ "OLIVER"
i Model 9.
$25.—
S strešico za slovenske črke č, š, z
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj 1 lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
slovenic publishing company
82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y.