I "tat* s,
;war
IfBONDS
immps
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 8, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
Dva, ki sta v največjih skrbeh
Izmed vseh milijonov ljudi v Evropit imata danes 'največje skrbi Hitler in Mussolini. Kako naj ustavita vedno bolj pretečo invazijo Združenih narodov? Neuradna poročila so sinoči zatrjevala, da sia se sešla ta dva poglavarja fašističnih roparskih tolp na posvetovanje na prelum Brenner. Tukaj zdaj kujeta načrte za obrambo proti invaziji. Lahko je pa 'tudi mogoče, da sta prišla na zadnje pirovanje pred njiju neizbežnim koncem.
Lepa prilika za one, ki bi radi kaj pridelali
Onim, ki nimajo svoje lastne zemlje za zelenjadni vrt, se nudi lepa prilika, da dobe zemljo. Eu-clidski odbor za vojne vrtove 'je dobil na razpolago velik kompleks zemlje, celih $4 akrov, kjer lahko dobi vsak za obdelovanje lot v meri 50x100 čevljev. Prostor se nahaja severno od Euclid Ave. in sicer vzhodno od Thompson Products Co.
To zemljo bodo zorali in prevleki i z brano, drugo mora pa vsak sam napraviti* Kdor bi rad dobil tak kos zemlje za obdelovanje, naj pošlje ček ?a $4 na J. Geo. Meyer, Euclid City Hall, 585 E. 222 St., Euclid, 0. To je vse, kar je potreba.
To zemljo lahko dobi v obdelovanje vsak, tudi če ne stanuje v Euclidu, ako pošlje štiri dolarje za stroške oranja.
40 Nemcev usmrčenih v Berlinu
. Stockholm. — V tem mestu krožijo vesti, da je bilo usmrčenih v Berlinu 40 Nemcev, ker so kritizirali in blatili vodje naci-jev. Nadaljnih 40 Nemcev je pa prejelo zelo ostro kazen. Semenski krompir lahko zdaj prodajajo
Urad za kontrolo cen je dovolil grocerijam, da smejo prodati semenski krompir odjemalcem v manjši kolieifti kot 50 funtov naenkrat. Urad ve, da gre ta krompir v lonec, čeprav je kupljen pod pretvezo, da bo za v zemljo.
Stavka na ulični železnici vedno bolj grozi
Dozdaj so se razbila vsa pogajanja med unijo -uslužbencev clevelandske ulične železnice in upravo iste. Unija je zahtevala 14 centov priboljška na uro in je potem to zahtevo znižala na 8 centov. Uprava je predlagala, naj zadevo odloči vladni delavski odbor, kar je unija zavrnila. Unija se bo obrnila na župana Lauscheta za posredovanje.
Fino obuvalo
Mandelnova trgovina z obuvalom, 6107 St. Clair Ave. naznanja, da ima polno zalogo velikonočnega obuvala, ki je iste fine kakovosti kot prej.
Kupujte vojne bonde!
V Euclidu bo mesto pobiralo kositrene škatlje zdaj samo ob nedeljah
Prestala operacijo
Miss Mary Centa iz 14314 Thames Ave. je srečno prestala operacijo na slepiču v Womans bolnišnici. Obiski so že dovolje-
, ASl JE ZNAL PA FINO POMAGATI
tere je ločen že 18 mesecev in ki živi v Arkansasu.
Dalje je dobil karto za kuri-vno olje, 5 galon na mesec, dasi nima nobene peči za gretje z oljem.
Na 6. novembra je šel k odboru in dobil sladkor za prezervi-ranje na vseh gori omenjenih kartah.
Na 23. februarja letos je prišel zamorec zopet k odboru in potožil, da je izgubil vse svoje sladkorne karte, nakar je dobil nove. Toda OP A je kmalu zasu-mila, da je nekaj narobe in mu je pobrala karte.
Aiko bo spoznan krivim, mu preti kazen $10,000 globe in 10 let ričeta v federalni kaznilnici.
IlVHii ega komisarja VNeo ?raj utiran 29 nt, n R- Bell iz Iv io	Je, da si je
k ? faCj bU sladkorne SrH°niranje ianskega
cv
Proti njemu go-
flfe	Se Je podal na
l;>,ij60Wo zase. |!;ASeIakokarto na ime
IV Vsu ŽiVi Zadnjih 20
ii? SLd°bil e"ako karto
K<sbrRoberta'
FVM ie ' •
'»tie s; . pridobil tako v°je žene, od ka-
AMERICAN HOME
DOMOVINA
AMERIŠKA
Policijska ura za mladino
BOJNA FRONTA
ANGLIJA — Poročila zatr juje-jo, da so ameriški bombniki, ki so nedavno napadli ladjedelnico v Vegesack, uničili sedem izmed 15 podmornic.
RUSIJ A—Dasi so nad pristaniščem Novorossisk ob Črnem morju vroči boji, pa ne poroča ruski glavni stan nobene važne spremembe ne tukaj ne na ostali fronti.
EVROPA—Nemci v Holandiji in Belgiji so se začeli trenirati za invazijo, katero pričakujejo iz Anglije prihodnji mesec.
-o-
Clevelandski policijski oddelek bo začel strogo izvajati mestno postavo, ki določuje policijsko uro za mladino. Varnostni- direktor Celebrezze je izjavil, da bo policija napela vse sile, da zatre vedno bolj rastoči val kriminalnih prestopkov mestne mladeži.	--—-———-
Policija je dobila ukaz, naj ustavi in izpraša vse dečke pod 16 leti, ki jih dobi na cesti med deveto zvečer in polnočjo. Poli-Ici'ja bo dognala, če imajo dovo-iljenje staršev, da so zunaj tako pozno in če je njih aktivnost ob tem času legalna.
Ako mladina ne bo mogla dati policiji zadovoljivega odgovora, bo poslana domov. Mladina pa, ki jo bodo našli na cestah po polnoči, bo odpeljana na centralno policijsko postajo, kamor bodo poklicani starši, da jo odvedejo domov.
Ako bo policija dognala, da so starši v tovarnah, bodo mladino pridržali čez noč, ako se ne bo moglo najti kakih sorodnikov.
Celebrezze je izjavil, da je vse preveč mladeži, ki si jemlje prostost, odkar delajo starši v tovarnah. Policija bo napela vse sile, da okrne kriminalne,, prestopke mladine, za dobrobit staršev in naselbine.
Ono mladež, ki jo bo policija pridržala čez noč in katere starši delajo ponoči, bo policija pripeljala drugo jutro domov in poučila starše o zadržanju njih otrok. Da zadeva ne bo vzbujala posebne pozornosti, bo take fante spremil domov stražnik v civilni obleki in v avtu, ki ne bo nosil policijskega napisa.
tam. Potem naj pa na tisto nedeljo redno vsak mesec postavi škatlje pred hišo. Naša armada nujno potrebuje kositer.
Republika Bolivija je napovedala vojno osišču
La Paz, Bolivia.—Predsednik republike Bolivije, Enrique Pe-naranda, .je razglasil, da vlada med republiko in osiščem vojno stanje. To je že druga republika v Južni Ameriki, ki je stopila z orožjem na stran Združenih narodov.
Republika bo tfikoj pričela s splošno mobilizacijo. Razglas za vojno je prišel kmalu po potem, ko j^ obiskal deželo Henry Wallace, podpredsednik Zed. držav.
Voznik je odgovoren za poškodbe pasažerjev
Ohijsko najvišje sodišče je zadalo vladnemu programu za skupno vožnjo na delo in z dela s tem, da je razsodilo tako, da je voznik odgovoren za poškodbe, ki bi jih dobili delavci, kadar se vozijo ž njim na delo ali z dela. Okrajna in apelatna sodnija sta lansko leto razsodili, da voznik ni odgovoren za poškodbe. Vrhovno sodišče je j pa mnenja, da pasažirji plača-I jo vozniku za vožnjo, torej pre-1 vzame on nase odgovornost za I n jih varnost.
Električni čistilci
Urad za vojno produkcijo je dovolil zopet prodajati električne čistilce nekatere vrste. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St.' Clair Ave. ima v zalogi fine Eureka in Electroair čistilce.
Nov grob
Včeraj ob 3:20 popoldne je umrl v starosti 70 let Karol Le-nardič, stanujoč na 1432 E. 33. 3t. Doma je bil iz Kanala na Goriškem. Zadnjih 26 let je bil vdovec in je živel pri svojih otrocih, ki so lepo skrbeli zanj. Za njim žalujejo: dva sina in sedem hčera, dve od teh se nahajata v samostanu Jezus Dobri Pastir, ena v Detroitu, ena v Clevelandu. Sinova sta Joseph in Rafael, hčere pa: Mrs. Mary šmalc, Mrs. Rozalija Streiner, Mrs. Louise Harter, Mrs. Amalija Hrli in Caroline; Anastazija in Ljudmila sta v samostanu. Razen Caroline so bili vsi otroci rojeni v stari domovini. Zapušča tudi 18 vnukov.
V Ameriki se je nahajal 32 let. Bil je zelo veren mož, ki je skrbno vzgojil svojo veliko družino. Bil je član društva Lundet Adamič SNPJ. Truplo bo položeno danes popldne na mrtvaški oder v pogrebnem zavodu A. Gr-dina in Sinovi, 1053 E. 62. St Pogreb bo v soboto ob devetih \ cerkev sv. Vida in na Kalvarijo Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno so žalje.
Vesela vest
Družino Mr. in Mrs. Adolpi Simončič, 1114 E. 64. St. so ob iskale vile rojenice in ji prinesl* 10 funtov težko zalo hčerko Mati in dete se dobro počutita i Glenville bolnišnici. Materini dekliško ime je bilo Emma Ste klasa, hči Mr. in Mrs. Frank Ste klasa iz 1114 E. 64. St., ki st; postala zdaj prvič stari ata ii stara mama. Mr. in Mrs. Simon čič iz 63. ceste sta pa to čas dosegla že tretjič. Mladi ata s nahaja v Camp Wolters, Texas Naše čestitke vsem skupaj.
Mestni solicitor, Mr. Paul Tor-bert, ki je obenem načelnik za pobiranje starega železa v Euclidu, nam naznanja, da bodo mestni truki pobirali kositrene škatlje, ako so omite in stisnjene, kot predpisuje vlada, samo ob nedeljah. Gospodinje naj postavijo te škatlje v zabojih pred hišo v soboto večer ali v nedeljo zjutraj.
Ker je pa nemogoče pobrati te škatlje po vsem Euclidu vsako nedeljo, so razdelili mesto v štiri okraje in v vsakem okraju jih bodo pobirali na eno nedeljo in sicer:
V	nedeljo 11. aprila in potem vsako 2. nedeljo v mesecu, bodo1 pobirali vzhodno od 185. pa do 200. ceste, Abby in Tyronne do jezera.
V	nedeljo 18. aprila in potem vsako 3. nedeljo v mesecu — vzhodno od 200. St. do 222. ceste, od NYC proge do jezera.
V	nedeljo 25. aprila in potem vsako 4. nedeljo v mesecu — vzhodno od 222. ceste do okrajne meje, od NYC proge do jezera.
V	nedeljo 2. maja in potem vsako 1. nedeljo v mesecu —- Euclid Ave. od NYC proge do južne mestne meje ter od vzhodne do zahodne mestne meje.
V	prvih sedmih mesecih zbiranja takih kositrenih škatelj jih je Euclid nabral za 64,685 ton, kar pride na posamezno osebo z oziroma na število prebivalstva več kot v kateremkoli mestu v okraju Cuyahoga. Na to so Eu-clidčani lahko ponosni.
Vsaka gospodinja je prošena. naj te kante pripravi, kot predpisano, nato naj pronajde, v ka-i teri pobiralni okraj spada in ka-' tero nedeljo v mesecu pobirajc
zdrave vsem prijateljem in znan- ; cem. Njegov naslov je: Pvt. Harry J. Miklavcic, 35314305 ] Co. "I," 3rd Bn. 126 Ord. M. B. : Regt. APO 460, c/o Postmaster : Los Angeles, Calif, m pw
Pred nekaj tedni je odšel v armado Joseph J. Miklavcic iz 1032 E. 71. St. Tem potom se želi zahvaliti vsem prijateljem za darila in lepo odhodnico. Joe je član društva Slovenec št. 1 SDZ. želimo mu vso srečo in zdrav povratek. Njegov naslov je: Pvt. Joseph J. Miklavcic, Co. A. st. Ord. T. N. G. Regt., Aberdeen Proving Ground, Maryland.
Iz Kalifornije se je oglasil korporal Matthew A. Zgonc, sin Mr. in Mrs. Matthew Zgonc iz 707 E. 115. St. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Dovršil je šolo v signalni vedi ter bil premeščen v novo garnizijo. Njegov novi naslov je: Cpl. Matthew A. Zgonc, 332 Signal Co. Wing, Camp Pine-dale, Fresno, Calif.
Na 5 dnevni dopust je prisei v petek vojak Frank J. Kožuh iz Shreveport, Louisiana. Frank je sin Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh, 12221 Lena Ave. Mladi vo-jak je stanoval pri svoji družini na 4791 W. 130. St. Njegova hčerka .je stara ravno eno leto in je ob atovem prihodu ravno shodila. Nazaj je odšel v sredo 7. aprila. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Frank J. Kožuh, ASN 35526058, Hq. Bttry 77th Div. Arty, APO No. 77, Shreveport, Louisiana.
M I« M
Naš vojak Ivan Babnik je bil • zopet premeščen nazaj v Camp i Perry, O. Njegov naslov je: Pfc.
Ivan Babnik, 2. Tr. C., O. U. T. •C., Camp Perry, O. i	» n in
Pvt. Harry J. Miklavcic iz [ 1032 E. 71. St. je pred nekaj te-. dni prejel od mladinskih organi-i zacij fare sv. Vida lepo darilo, za katerega s« fantom in dekle-i tom tem potom najlepše zahva-) ljuje. Pošiljka mu je zelo prav . prišla, piše. Naroča tople po-
Naši
vojaki
Sirovo maslo je prodajal čez baro v gostilni
George Duich, ki vodi gostilno na 11807 Buckeye Rd. je bil zatožen pri federalnem pravdniku, da je prodajal sirovo maslo čez baro. Baje je kupil 21 funtov sirovega masla in ga prodajal v zavitkih po 5 funtov, 60 centov funt.
Knudsen hvali Cleveland
William S. Knudsen, direktor za produkcijo v vojnem oddelku pregleduje v Clevelandu aktivnost vojne industrije. Danes bo njegov zadnji dan tukaj. Včeraj se je izjavil, da je na clevelandski produktivni fronti vse v redu.
Važna seja nocoj
članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem so prošene, naj pridejo nocoj na važno sejo v SDD na Prince Ave.
30 dnevnica
V petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida darovana maša za pokojno Mary Skodlar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.___
nima Rommel nobene prilike za odpor.
Rommel je imel v Tuniziji vsega skupaj okrog 80,000 mož. Od teh jih je izgubil 17% pri Mareth liniji in včeraj pri E1 Akarit. Treba je pa pomniti, da ima Rommel še vedno v posestvi dvoje važnih trdnjav, Bi-zerte in Tunis, kateri je utrjeval že več mesecev. Montgomery je izjavil, da je njegov cilj Tunis.
Dolgo pričakovana spojitev osme angleške armade in ameriških čet 2. kora se je izvršila včeraj 15 milj vzhodno od E1 Guetara na cesti, ki vodi proti morju. Dve uri poprej so se naciji srdito branili na tem kraju. Američani so v tem sektorju igrali zelo važno vlogo, ker so zadržavali Rommela, da ni mogel poslati vse bojne sile proti osmi angleški armadi, ki je prodirala od juga. Angleži sami priznavajo, da so ameriške čete največ pripomogle, da je padla utrjena Mareth linija.
-n-
e so se potem, ko so popolnoma razbile osiško ^ambno linijo. Največja zračna sila razbija Sovražne kolone in ladjevje.
■ Gl. st--—
f*[la j 1 dežnikov v Afriki, 7. aprila.—Osma angleška ^'Prodira onstran zavzete nemške linije Wadi El ^a'niet.'?ailes dobila v roke številne osiške vojne ujetnike, ^»a. !'Slce čete so strle odpor nacijev in pritiskajo od za-'mac,o maršala Rommela. Zmaga osme angleške ar-!ljL,ej n°vi fronti je zgladila pot do združitve ameriških
S?8et-
Sni , °dPQr Nemcev je & čet n 1 prodiranjeame--POti Gafsa"Gabes. ^iraf,1Cani so vselej zlo-fVii >°dpor in napredu-
te, 'Niijj ; 1 armada se je bi-
jezerom E1 Aka-
Na v) Vocla sega skoro
Nove ci so bili podrli
WZa seboj. Todatež-
nWngle8ke o«™ ar-ISiih ameriškega 2. «silit Rn°k Viških pozicij, Kjs>mmela k umiku. Krčila zatrju-h 5,qqa včeraj v ujet-%lM-°Slških vojakov,
Sel -lanov-\ d0.je «miče Zdaj proti >te%„m mu je Montgo-^io j" 2a Petami.
Si *?erlina je .včeraj |%j pde bojev v Tuni-y "samo to, da je bQ.) J* tod, ^ je
i Stal akemu prero-?fitval lzic,a. Samo to f'iaa °znanjevalec na jj^ery g 1 e š k i general
i^ler^ St°pi nikdar v r11 'n * 111 gotov nad moč i
Si^.^terialu.
!% 8v°jih tekmuje-i°
kfli avijatičarji so pih i,manJ 17 ladj v 4|i!HwUms»> Trapani, m tu?1" V dveh dneh P1 Da 79 SOvražnih le-s ,. 0 jih izgubili 17. g6j<J\.Pri Wadi El iJ*0je Usila v dveh urah kSi, Cela osma angle-^«itrainapadom ob 4:30 hv%\i' ^ask°k pehote P t0 POvl Na stotine V,%loP°v je ob štirih 4f tii8 s kanonado, ka-V ^živeli Nemci v
V>Wa
hiS l /mada je drža-l} Catere so naskočili
kfiVoh1? Pod t(*o kro-zjutraj je
Pjjjj] ( • *
^ori J6 Montgomery
Sis Cproti severu' ni
»U jJa SVet je 30 milj
I j/55^^^
briške in angleške čete spojene v Tuniziji
Sabotaža v Zagrebu v velikem obsegu
Carigrad. — Delovanje jugoslovanskih gerilcev v zagrebški okolici je privedlo do zelo napetih razmer v hrvaški prestolnici, tako da tam zdaj vlada preki sod. Po ulicah korakajo močni oddelki žandarmerije in policije, italijansko in nemško poslaništvo sta zastraženi in ravno tako tudi stanovanja in uradi Pa-veličevih 'prvakov.'
Kvizlinški list 'Nova Hrvatska' poroča, da smejo odpotovati iz Zagreba le take osebe, ki imajo posebno potniško dovoljenje. Toda kljub izjemnim ukrepom nemške okupacijske oblasti in njenih pomagačev, m<ira Hit- , lerjev list 'Deutsche Zeitung in ' Kroatien' priznati, da so se do- J godili v Zagrebu zopet novi slučaji sabotaže in opozicije.	z
Dne 16. marca so bile preki- j njene telefonske zveze, dočim so v neki tovarni za vojaško opre- c mo jugoslovanski uporniki pretrgali žico za prenos elektrike in j tako za več dni ustavili obrato- j vanje.
Rusi z radostjo čitajo poročila o napadih ameri-. ških bombnikov po Evropi
Moskva.—Rusi so vsi radostni čitali v devnikih poročila o vedno rastočih bombnih napadih zavezniških zračnih sil nad Nemčijo in okupirano Evropo. Ruski časopisi zlasti podčrta-vajo oni del, ki ga igrajo pri teh napadih ameriški bombniki.
Rusi izvajajo iz teh napadov, da če so mogli Američani do- j peljati toliko letal in bomb v Anglijo in če morejo s tako silo | napadati Nemčijo, bodo v stanu pripeljati v Evropo tudi armado. Rusi računajo, da so ti zračni napadi viden znak, da se bliža invazija na Evropo.
Dasi Rusi hvalijo tudi angleško napadalno moč, se v prvi vrsti zanimajo za ameriško bojno silo, ki stalno narašča v evropskem bojnem gledišču. -o-*—
Beda na Hrvaškem se vedno bolj širi
New York. (NYT) — Renter poroča iz Zuericha, da vladajo v onih krajih na Hrvaškem, kate- i re so zasedli Italijani, strašne < razmere bede in lakote; na tiso- j če ljudi, katerim so Italijani za- < žgal i domove, živi po poljih in gozdovih.	]
Domače duhovništvo je izde- s lalo statistične podatke, glasom ] katerih je do konca meseca mar- i ca poginilo približno 150,000 i otrok od bede in pomanjkanja, i * 1
Nemci so poslali v Srbijo znat- i na ojačenja, ker je delovanje ge- ) rilcev močno oživelo v zadnjem času.
8
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor	, , ,
«117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
naročnina:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
____Posamezna številka 3c___________
SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 tot 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months
___Single copies 3c__]________
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,
No. 83
-a
Thur., April 8, 1943
Roosevelt in Hitler
• ............................................................
Še v maju 1933 je naslovil Roosevelt poslanico na državnike vseh narodov, v kateri je predlagal praktično metodo kontroliranega oboroževanja. Po njegovem načrtu naj bi se dežele oborožile le do gotove meje, medtem ko bi si smela vsaka država utrditi svoje meje, kakor bi hotela.
"Moderno orožje za napad je mnogo močnejše kot moderno orožje obrambe," je naglašal Roosevelt. "Trdnjave ob mejah, strelski jarki, žične ograje, trdnjave na obrežju — vse to ni več nezlomljivo pred napadi bojnih letal, težkega topništva, tankov in strupenega plina."
Generali, ki so zidali Maginot linije so pozneje zvedeli, kako bridko resnične so bile te Rooseveltove besede.
Ponovno in ponovno je Roosevelt opozarjal na nevarnost hitlerizma. Prvi njegov važen korak po izvolitvi leta 1936 je bila med-ameriška konferenca v Buenos Airesu, kjer je izjavil: "Tam za morjem vidimo kontinente, kjer goje še vedno staro sovraštvo in nov fanatizem. Slišimo zahtevo, da se poravnajo krivice in neenakosti z mečem in nemiro-Ijubnimi dogovori. Slišimo klic, da se morejo doseči novi trgi samo z okupacijo. Beremo, da se svetost pogodb med
narodi ne spoštuje več.
"Mi vemo tudi, da se vrši oboroževanje na veliki meri. Ali moremo mi, republike Novega sveta pomagati Staremu svetu, da se odvrne katastrofa, ki grozi?"
Toda pri vsem tem je zagrešil predsednik Roosevelt eno napako. Podcenjeval je naglico in obseg nemške oborožitve. Toda v tem se je zmotil manj, kot se je zmotila Francija, ali .Anglija (z izjemo Winstona Churchilla). Zmotil se je tudi veliko manj v tem oziru kot se je mnogo Amerikancev. Toda tudi tedaj je zidal Roosevelt preveč na francosko armado ter je tiidi podcenjeval novo nemško orožje in taktiko, ki so jo Nemci razvili v modernem bojevanju. Roosevelt je mislil, da bo s pomočjo ameriške industrije, zlasti z našimi bojnimi letali, angleško-francoska zveza držala nacije v šahu in proč od. nas.
V enem pa se Roosevelt ni motil, v čemer se je motilo mnogo evropskih državnikov. Roosevelt ni nikdar smatral nacizma za zid proti komunizmu. Ko je prišel leta 1933 k RoosČveltu v Hyde Park eden vodilnih angleških finančnikov, da bi mu prodal to idejo (da je nacizem obramba proti komunizmu), se mu je Roosevelt zasmejal v obraz.
Tri dni pozneje, ko je Nemčija izstopila iz Lige narodov in zapustila razoroževalno konferenco, je Roosevelt povabil Ruse, naj pošljejo posebne zastopnike v Washington, da se vzpostavi diplomatske odnošaje. Za to akcijo je imel še druge vzroke, kot položaj na Daljnem vzhodu. Dočim so se angleški in'francoski konzervativci k&li komunistične Rusije enako nemški industrijci, ki so pomagali Hitlerju do moči, se je Roosevelt ni bal. On je pravilno sodil, da bo v predstoječih letih nazijska Nemčija največja nevarnost za
svetovni mir in za demokracijo.
Hitler je dobro vedel, da če bi ne bile Zedinjene države stopile vmes, da bi bila Nemčija dobila prvo svetovno vojno. Kljub temu je pripovedoval nemškemu narodu in je morda to tudi sam verjel, da bi Nemčija ne bila izgubila vojne, če bi se ne bila zrušila domača fronta. Toda Hitler je podcenjeval moč Zedinjenih držav. Ta napaka bi bila samo ena in morda bi ne bila usodepolna, če bi ne bil obenem podcenjeval silo samoobrambe Anglije in politične solidarnosti Rusije. Hitler je tako malo cenil vojaško silo Zedinjenih držav, da je mislil, da bo ob svojem času z lahkoto obračunal z Anglijo, zato se je obrnil proti Rusiji.
Hitler je mislil, da so se Zedinjene države pomehkuži-le. da so koruptne in v notranjosti popolnoma raztrgane na razne stranke. Mislil je, da ima ameriški narod dovolj svojih lastnih problemov, da bi imel čas'gledati na to, kaj po-;ne Hitler in kam je namenjen. Predstavljal si je, da pred-no se bo Amerika zbudila, bo že prepozno, ker bo imel Evropo, Afriko in Veliko Britanijo tam, kjer jih hoče imeti. In potem bo lahko ob svojem času obračunal z nami.
To so bile kapitalne napake, ki jih je delal Hitler. Američani so bili res zaposleni s svojimi lastnimi problemi. Res je, da so postali mehkužni v svojih navadah. Res je, da so bili raztrgani po strankah. In, prav malo je manjkalo, da ni Hitler uspel na celi črti. Toda ameriški narod se je zbudil o pravem času, ker je bil na pažnji — Roosevelt.
Največja Hitlerjeva napaka je bila pa ta, ker je podcenjeval Roosevelta. Najsi so smatrali naciji Roosevelta kot enega največjih sovražnikov, toda ta sovražnik je bil daleč, s katerim se bo lahko obračunalo ob svojem času. Poda Hitler je spoznal, da je znal Roosevelt dobro oprijeti politično moč in da je njegova vojna strategija prav tako dobra kot Hitlerjeva, če ne boljša.
Skratka —- Roosevelt je spoznal Hitlerja prej in bolj-e, kot je spoznal Hitler Roosevelta.
Danes lahko štejemo Roosevelta in Hitlerja med dva največja voditelja v tem svetovnem konfliktu. Imamo sicer še druge velike može, ki se pa ne morejo primerjati. Kitajska ima Chiang Kaišeka, toda Kitajska je v modernem standardu šibak narod. Kitajska se bo morda dvignila kot vodilni narod v Orientu, toda le, ker ji bodo pri tem pomagali močnejši narodi.
Churchill je sijajen vojskovodja, ki bo dobil važno mesto v zgodovini, toda on je v prvi vrsti angleška osebnost.
Stalin stoji na čelu mogočnega naroda, toda komunizem ni predmet te vojne. Ideologija Združenih narodov ima an-gleško-ameriško jedro.
Japonski militarist se bojujejo za iste principe kot naciji. Japonska pa ne ogroža svetovnega miru, razen če jo bodo zavezniki pustili nekaj let v miru, da se lahko pripravi.
Mussolini, prvi fašistični "junak," ki se je dvignil k moči, bo tudi prvi šel v pozabljenje.
Nad vsemi temi pa stojita Roosevelt in Hitler, ki sta prišla do moči ob istem času. Ako bi imela Amerika mesto Roosevelta za predsednika kakega Hardinga ali Coolidga, bi bila ta vojna že končana in Severna Amerika bi ob tem času stala sama ter sama pričakovala napada z dveh oceanov.
Ironija usode je zahtevala, da je postavila oba, Roosevelta in Hitlerja do moči depresija. Toda bil je Hitler, ki je obdržal Roosevelta na vladi. Ako bi ne bilo Hitlerja, bi Roosevelt ne bil kandidiral za tretji termin. Zato se lahko reče, da je leta 1940 Hitler izvolil Roosevelta. In Roosevelt bo vrgel Hitlerja ob tla.
BESEDA IZ NARODA
Od predsednika SANSa
Samostojno dr. Presv. Srca Jezusovega
Bratje in sestre!
SANS je izdal proglas za ob-hajanje SLOVENSKEGA DNEVA po slovenskih naselbinah. To naj bo dan, ko naj Slovenci demonstrirajo za ideale, za katere naši rojaki v stari domovini trpijo in stradajo, se bojujejo in umirajo in v katere verujejo tako trdno, da jim nobena žrtev ni prevelika. To naj bo dan, ko jih podkrepimo v tem silnem boju,,polnem nadčloveškega junaštva.
Našla se bo pot, da se jim sporoči, kar bo zanje nedvomno mogočno bodrilo, in sicer da se Slovenci po vsej Ameriki spominjajo njihove tragedije in njihovega odpora in da so pripravljeni storiti svoj delež za njihovo zedinjenje, za njihovo osvoboditev in srečnejšo bodočnost.
Ta dan naj opozori tudi Ame-rikance na krivice, ki so bile storjene nad slovenskim narodom — ne le v sedanjem sporu, ampak že po prvi vojni, ki so namestu edinstva in svobode dobili razkosanost in tuje jarme.
Z 'ozirom na važnost tega praznovanja vas prosimo, da se ga udeležite v vsaki naselbini, kjer niso razmere taket da bi to bilo popolnoma nemogoče. Če se ne more prirediti velik zbor, pa imejte vsaj sejo, na kateri naj se sprejmejo primerne resolucije, tako da bomo mogli rojakom v stari domovini sporočiti, da so se jih spomnili Slovenci po vseh naselbinah in jim obljubili svojo pomoč.
V mnogih naselbinah bo mogoče doseči, da proglasijo župani to nedeljo za SLOVENSKI DAN. V takem slučaju se potrudite, da to storijo. Vsako veliko gibanje potrebuje reklame; Slovenci si morajo pridobiti simpatije ameriškega javnega mnenja, da se na ta način izpodbije Vpliv volkov v ovčjih kožah. Ponekod bo mogoče dobiti mestno dvorano za zborovanje; tudi te koristi naši pravični propagandi. Porodilo bo vprašanja, kaj hočejo Slovenci, in pojasnila, ki jih morete dati na to, bodo vzbudila zanimanje za našo stvar. Sicer pa poznate sami najbolje razmere v svojih naselbinah in boste najbolje vedeli, kako morete doseči največ uspeha.
Nedeljo smo morali izbrati iz popolnoma razumljivih razlogov; ob delavnikih je v sedanjih razmerah vsaka podobna proslava nemogoča.
Ne pozabite nam sporočiti o poteku svojega praznovanja in poslati prepisa sprejetih resolucij. Treba je pokazati, da je to ljudsko gibanje, neodvisno od vsake vlade in izvirajoče iz ljudskega prepričanja, iz ljudske volje za resnično zmago nad fašizmom in vsakim zatiranjem sploh.
Prilagamo vam dve resoluciji; če nimate časa in prilike, du bi sestavili svoji, lahko sprejmete ti dve.
Storite, kar morete, da bo ta prireditev uspešna; kajti čim večji bo njen uspeh, tem bolj bo pomagala našim bratom in sestram v domovini.
Za Slovenski ameriški narodni svet:
Etbin Kristan, preds.
Resolucija 1
-Današnji zbor, s spominom na neopravičeni, a davno nameravani in pripravljeni fašistični napad na Slovenijo, ki je pomenil začetek tragedije slovenskega naroda, izreka svojim rojakom v stari domovini svoje naj-iskrenejše simpatije in njegovim borcem zoper fašistično ti-ranstvo najtoplejše pozdrave. .Obenem obljubujejovzborovalci, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, za narodno osvoboditev in za uresničenje slovenskih idealov v Zedinjeni Sloveniji in v novi, federativni, resnično demokratični Jugoslaviji. Nezaslišane žrtve slovenskega naroda ne smejo biti zaman, na razvalinah temne preteklosti se mora zgraditi nov svet, kjer bo svoboda in dejanska enakopravnost delež vsega človeštva in bo torej tudi slovensko ljudstvo moglo uživati dobrine demokracije in svetlobe. Za taj cilj se zborovalci zavezujejo, da bodo dali Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, dokler ostane zvest sklepom prvega Slovenskega narodnega kongresa, vso svojo podporo.
Resolucija 2
Ker je prvi pogoj uresničenja idealov, ki jih je predsednik Roosevelt označil s svojimi "štirimi svobodami" in podpredsednik Wallace z besedami o "revoluciji navadnega človeka," zmaga Združenih narodov dosledno zmaga Zedinjenih držav nad fašizmom in reakcijo, ponavlja današnji zbor obljubo, da bodo Slovenci v tej deželi storili vse potrebno za pospešen je ameriških vojnih naporov. Zborovalci imajo pred očmi nepopisno trpljenje zasužnjenih narodov v Evropi, Aziji, Afriki in Oceaniji vštevši brate Slovence kakor tudi njihov odprti in podtalni odpor in razumejo, da ne more biti v dvajsetem stoletju in v bodočnosti svobode in varnosti nikjer, če ni prost in varen ves svet. Žrtve, brez katerih je zmaga nemogoča, se doprinaša-jo za dosego najvišjih ciljev človeštva; Slovenci v tej deželi so doprinašali žrtve doslej in jih bodo doprinašali, dokler ne bo osišče brezpogojno kapituliralo in tiranstvo poraženo enkrat za vselej.
Za mesec marec se nisem bil nič oglasil. To je pa zelo slabo vplivalo na nekatere naše člane in zopet na nekatere pa mislim, da vpliva sedanje pomladansko vreme, da so pri tem pozabili na svojo društveno dolžnost.
Članstvo raznih društev, ki redno poseča seje svojega društva, bo gotovo vedelo, kako težko je dobiti v današnjih dneh članov, ki bi bili pri volji prevzeti društveni urad, posebno pa je danes težko dobiti človeka, ki bi z veseljem prevzel tajniški posel. Saj veste, da je v današnji dneh vsak čez glavo zaposlen. Kdo pa je kriv, da se skoro slednji brani prevzeti tajništvo pri društvu Odgovor na to je takoj na dlani— krivi so temu društveniki, ki zanemarjajo Svoje društvene dolžnosti.
Le prepričani bodite, člani našega in drugih društev, da ni hujšega in bolj težavnega dela za vsakega tajnika ko to, če mora mesec za mesecem pošiljati opomine za društveni asesment. Koliko še hujše in težavnejše delo pa je za tajnika, kadar mora pozabljivega ali bolje rečeno nemarnega člana suspendirati ali celo črtat. Čudno je le to, da noben član ne pozabi svojega društva, kadar ga za-de nesreča, ko se v hiši oblasi bolezen.
Saj nihče ne oporeka članom, ki se javijo bolnim. Ne, tega nikdar, saj zato pa vsak plačuje, da bo deležen podpore v slučaju potrebe. Pri tem pa bi ne smeli pozabiti, da je potrebno tudi redno plačevanje asesmen-ta. Kajti, če ne bomo donašali v društveno blagajno, tudi vzet ne bo kje, kadar bo potreba. Vsak mesec so nekateri, ki se ne spomnijo drugače na društvo kot tedaj, kadar dobe tajnikov opomin. Ali je potrebno to izredno delo? Ali ne veste, da je danes vsak tajnik preobložen z delom? Torej, če se zavedate tega, storite svojo člansko dolžnost in plačajte svoj asesment o pravem času.
Vsak član naj ve, da asesment pobirani vsako drugo nedeljo v mesecu na seji, ki se vrši ob eni uri popoldne. V dvorani čakam že od poldne naprej. Dalje čakam vsakega 25. v mesecu na domu od 6:30 zvečer pa do 8:30, če je pa na 25. praznik ali nedelja, pobiram asesment večer prej na 24. Dalje opozarjam vse člane, da sedaj ne hodite plačevat k meni na dom čez dan, ker ni nikogar doma in za pobiranje asesmenta pa ni nihče drugi pooblaščen kot! jaz. Torej nikar ne nadlegujte drugih ljudi v hiši.
Vsak član naj upošteva to prošnjo in pojasnilo, pa boste videli, da bomo vsi zadovoljni. Saj ne rečem, da so vsi člani tako počasni ali pozabljivi, jih je pa le kakšen ducat, ki se jih vse prošnje nič ne primejo. Kadar bo pa kateri črtan, tedaj pa ni tega nihče drugi kriv kot tajnik, ki vestno vrši svojo nalogo, katero mu je naložilo članstvo, ko ga je izvolilo v tajniški urad. Ravno v zadnjem času srho imeli slučaj, ko je član prišel na sejo in hotel plačati asesment, ko je bilo že prepozno. Kdo je kriv, če je član črtan? Tajnik gotovo ne, ampak vsak član sam, ki ni vršil svoje dolžnosti do društva.
Z večnim opomlnjevanjem pa ni samo delo, pač pa so tudi nepotrebni stroški za društveno blagajno, na katero bi morali posebno v sedanjih časih posebno paziti, ker so razne prošnje za pomoč na dnevnem redu. Tiste cente, ki jih porabimo za številne opomine, bi lahko obrnili v bolj koristne svrhe.
Nekateri člani so se že tako navadili, da pričakujejo kar po dva opomina predno se zganejo. Na eni izmed minulih sej našega društva je bilo sklenjeno,
da se nobenega člana ali članico ne opomni več kot enkrat. Če se ne odzove na en opomin, je to znamenje, da mu ni mar za društvo in posledice naj vsak sam sebi pripiše.
Precej sem vam napisal, le škoda, mislim bo v tem, da ravno tisti, katerih se tiče, tega opomina ne bodo videli. Ne pozabite, da je v nedeljo ob eni uri popoldne redna seja našega društva v SND, staro poslopje soba št. 3. S tem je dovolj povedano. Bratski pozdrav
Tajnik. -o-
Koncert Glasbene matice
Z malo izjemo vsi smo čakali na začetek koncerta, pa se vseeno ne smemo pritoževati, ker imamo dvojni čas. Namreč: napovedana je bila za začetek sedma ura, kar pa je bilo ob dvigu zastora že blizu osem, zato smo vzeli v naznanje vzhodni čas.
Pesem "Tone sonce tone" skladatelja F. Ferjančiča, se mi je povsem videlo, da je bila zelo srečno izbrana, ne samo, da je bila precizno proizvajana, pač pa, odgovarjala je prireditvi ; koliko se splošna publika v slovenski metropoli zanima za našo pesem, ker udeležba je bila za ta koncert zelo pičla, tako da zasluži prvo in edino kritiko narod sam; ker ne zna ceniti vrline, kolike važnosti je danes naša pesem, posebno še v teh časih. Če bomo hoteli obdržati to kar še imamo, je naša sveta dolžnost, da se strnemo v eno skupnost. Časi, ko smo posečali kulturne priredbe, samo iz razloga, da smo.podpirali stranke, so minuli, kar je v dvomu, da se še kedaj povrnejo; posebno v Ameriki jih ne moremo pričakovati.
Da upijemo—potapljamo se, pa nič drugega, nam je v lastno škodo. Zakaj, dokler imamo na razpolago prijazna vabila za posete na kulturne priredbe, je še vedno življenje v narodu, zato je samo dolžnost, da takih prilik ne preziramo. Vem, da težko razumevamo trud in žrtve za pripravo gotovih nastopov na odru, pa če bi šlo tem ljudem, ki se žrtvujejo za lastno korist, bi nam bilo odpuščeno, ker nam pa v svojo izgubo hočejo dejansko dokazati, kako lepa je slovenska pesem, v kateri predoči narod, kako je na visoki kulturi, pa da bi se nam ne zdelo vredno le v toliko, da bi pomagali s to malo vstopnino kriti stroške. Moramo reči: "Tone sonce tone." — Ne zavedamo se!
Splošno o programu kar bi pripomnil, je bila publika z proizvodom zelo zadovoljna. Večino pesmi so morali solisti, v dvospevu, četerospevu in zboru na pritisk aplavza ponoviti. V moških glasovih pa, kakor je bilo opažati so bili tu in tam malo šibki prema ženskim glasovom. Ženski glasovi so močni, naravnost brilijantni. Občinstvo je pa najbolj uživalo pri naših narodnih biserih. Nastopa v čveterospevu ni bilo označeno v programu, podal nam je: "Slovenec sem" in "Pred mojo kajžco," s čemer je ta nastop zelo obogatel program, le spremljava, ne vem vzroka, se je pri pesmi "Pred mojo kajžco" v ritmu malo tu in tam križala. Nad vse pa mislim, da je A. Grumova skladba "V spomin Ivanu Cankarju" bila precej močna skladba, ker v melodiji veje pravi slovanski duh, tudi je jemati v poštev dobro naštu dirana v ritmu in finesi popol
no. Pri ženskem bilo opaziti, kakor so^MV sti glasovi, premoč v § tako da ubija nižje«'J|. tere je zelo lepo tfijj* v nižinah kontra alt. * nuje celo skladbo. M Koncert je sPretJ(A Ivan Zorman, pr» k A mojster E. Kužnik- J^ je zbor Glasbene ®» Jfc ključku koncerta ^
šopki cvetja.
__—o—
Različne vesti iz skih in sredo2 dežel
!i <
_ Hl
Bolgar^ |ji!
Na Bolgarskem ; m, M vznemrijenje; P*^ S
zadnjem času te® * *i menil, deloma radi »j y nega delovanja	S
sil (konferenca v ^ J %
v Adami), a ^ % skih uspehov tek«* j
to je privedlo do u« ^
la Lukova. Noben« j S
o tem, da je s te® O \
ginil na Bolga^rfjJ mecl važnih nemf' $ * Zanesljive ves' ti' # Ht,
v ■ Ao ie via® »j tfli
poročajo, da Je v 1; u pila obrambo ^ J in se v vojaškem ° h
- P^Sfrj fc
Krogi osisca se ,jpf Ta
bolgarska vlada ^ N
ta v turški pol**^ % ti ožjih stikov z * , sf. h
Obenem s°,f/ intenzivno zati^ jjV 'd v Traciji in Mac J Jft brže hočejo po JU J zedinjenim	ft
ozemlja popolni V i'<to
da morajo radi * > bolgarskih rokaft;	>b
Toda Hitler bij # j*, Bolgarija V^J^ fronti ali vsaj	'
Značilno je, da * / % carski podaniki * / % puste bolgarsko ^t J, Nemci pošiljaj0■ otroke nazaj v r« rij» 'i Kam se bo	>
obrnila je težko r ^ no je, da je P°b vozna
Mestni sk^', razgrajača ^^ svojega Pieu raport: "S me je jetnik Ps° A rekel mi je: luf < barda, gnida,
lastnoročnim p„
ju jem, da je rf j % nj K" f
Škoti so snjeni ljudje v . Škot bi skoro gg p> življenje kot 1 vinarja.	. s"! (
Neke nedeU® ^ Škoti v cerkvej'^J nik je naprav'1 J navzoče, naj Jti J J najboljši zrno2' \'J A brodelno ake'J A najmanj P° fa,
Škotom je V' bif'!1 A lo, ko so začel' ^ J ke od klopi d« rK J se je bližal juli ji teri so sedeli, nervozni. . Pri No, pa i^ jfl misel v glavo 1 .^Jfl mazali. Bde« y i namreč nag'0^ r/|
rliro etn trii Pa S*
of
Dekleta in A
Za boljše pomladanske STSRU^ direktno iz tovarne, po veliko n o5tr^ ' drugje in za zanesljivo in točno P
s zaupanjem na
BENNO B. S
ENdicott 3426 ali 8506.	\¥<;v\
zimo. po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne,
Sedaj je najboljši čas, da si iaberete in naročiteJ^rV
!it %
S
AMF.RTŠKA nOMOVINA. APRTL 8. 1943	3
fosedov Peterček
i^j.. _
f'fJL. .	Spisal Ksaver Mesko.
P i , Se često in če-	: i T;Ja!ef?a mojega Peterih, j n °\iihih sanjavih	: I»očeh brez spanja	i
NSrrafnanj-na pri-!
Slad mladostih dni, na <
Nfef°stne m°Je sreče- 1
Nkfal86 spomnim nanj, ;
Pilto ' Se sr"	i
p5, In ot°žno ob enem:	:
rad, in še zdaj	]
Pse u Cn° dragi spomini	i
K v ®Va jih preživela	1
K 8o ni neskrbno-	(
sPomini na igre,	j
fcpott ®rala skupaj, na do-	(
m, hodila skupno	1
i 'n n) pogovore,	j
l«ojSa°Ške' na nade- ki X
pipavaj.- mladih srcih in	1 Nepe dfug drugemu,
Ntiosti' sva jih kovala o	^
No ]' ,ln ki so bili tako	(
I, sol učni, visoko-	\
p niSl)°minjam se, in	i
K« srcu.	1
Njjjv Se, in obide me	'
fWs^lost. težko mi po-	i
r^skiKdavno Je vsemu r Niso ni dnevi SO odbe- c
i ■soi!apustili ničesar le-
• cne8a raze sporni- s
Peč 0! °dnesel življenja ;
r°neea mače vasi- A i
nekdaj 0 čemur sva sa-|WSV 2 malim pri j ate-h obetala v mla- 'r
iNoh •SVa se veselila i
srci- ker sva , htej QHma itak ne more > -ega tega mi ni ^ ničesar_____
I^takni, bUa usoda mi"	1
j>!®6 pred« Se ga angel	f
M^Je spoznal pre-	c
Stl življenja, do-	£
'ža s^2 'nrzloroko, po-	<
in p°ljubom, polnim	,
% piljenja, in mu	-
Sav * . . . Mirno,	j
Sim T olgo vrsto let	,
C?°k°Pališču, maj-	!
N«&vo je že' Prah i
Jeg0va pa se ra-N Pci
ptei] eterček, nepozab- i r^jiv,^- dra«i drug .
I dni' •
ll'"10 Dr»	1
1 sta 8tav za prav sosed- 1
pt dr U hiši dobrih de- . |SeH?.0d dru8'e- Oče
1» k Z "evllar in mu- ; i	ko je posku-
jf te(ja Ve negotove ko- , hNiiri je oskrbovala X ®Vka s štirinajst-
Peterčkovo, , sfW e m leseno kolibo
V * Peterčka. . . .
pred seboj
^ bogastvo
% ^ to l p°treba v živ-^ doif °spite> Pv"1 V p0meni bol.l'še
li,,0^ ,„dV:ie je največje
|Si \Ve.Ul- Boljše zdra-KNuk6^0 produkcijo. KNto C'ja P°meni hi-
se nfa zaveznike. Ij^lov a stotine tisočev
IkS CSeli boljšega
'dJO novo stream-ki ^
P ' Col Q,lllt Factories
P?' (Tv,nier' 12°09 West fc>lQVodef°n RAndolph
IV l>0»n v tem okra-ju,
l i <n pri mn°sih
l^s to ki jih rade famozne
LVV ebt - Pad - Air -
m%
KS	zdaj. bodite
lCC;Prihodnje mr-
P^Cai k,° b° morda
I' C Pot kuriva. Ma-|\	ebnje posebne
IV'stn je ne- ako ste
I Celine Udobno in kra-KA ^aif Pernato poste-Se še danes s ; ®h 060r Mr- Vernier, (Adv.)
kakor bi umrl šele pred nekaj dnevi, včeraj šele. Majhen, okrogel, z zdravim zagorelim licem, z velikimi črnimi očmi, ki so gledale v svet božji tako nedolžno in tako veselo. Ko se domislim! teh oči, urnevam, zakaj je umrl tako zgodaj: te oči niso bile'ustvarjene za žalost in za bridke prevare, zato so se zaprle, predno so videle bridkost in trpljenje življenja. . , . Zlati lasje so se mu svedrali sami od sebe, na rdečih ustnah mu je trepetal malone vedno vesel dobrodušen smehljaj — tak je hodil nekdaj po vasi, tak vstaja še zdaj pred menoj, ko se vračam v mislih v one neizmerno lepe čase . . .
Bil mi je najljubši izmed vse vaške mladine — in jaz njemu. Gotovo ni minil dan, da ne bi bila skupaj. Še zdaj slišim njegov veseli, zvonki glas, ki me kliče od daleč: "Fiance!" — "Kaj je?" — "Ali si naledil mlin?" — "Ne, naredi nama ga Tonček." — "In klopotec nale-di tudi?" — "Tudi!"
Vidim ga še zdaj, kako se mu smejijo od veselja velike oči in ves obraz se mu smehlja pri lepi misli na mlin in na klopotec.
Po cele poldneve sva prebila pri potoku ob vasi in stavila mline, ki nama jih.je narejal brat Tonček. Zvečer sva jih vzela iz vode in jih shranila črez noč kje doma — nekoč sva pustila enega po noči v potoku, a drugi dan ga ni bilo več! Iskala sva ga daleč dol po strugi; če ga je odnesla voda, se je zadel gotovo kje ob kak grm in se stavil. A ni ga bilo nikjer . . . "Nekdo ga je ukral ..." Bilo nama ga je resnično žal in prav jezna sva bila na tatu. A kdo ga je odnesel, nisva mogla nikakor izvedeti. ... Od tedaj sva jih podrla vsak večer, jih vzela iz vode in jih shranila.
Enako veselje kakor z mlini sva imela s klopotci. Ko nama je naredil brat katerega, sva ga nateknila takoj na rahljo, sva splezala na slivo, jablan ali hruško, in sva privezala rahljo ob vrh, da je štrlel klopotec ponosno iznad vejevja. Splezala sva zopet dol, legla v travo in poslušala, kako je klepetal, ko je potegnil veter. "Ta ima glas, ta!" — sva se veselila in pogledovala vsa vesela drug drugega in na klopotec na drevesu.
Ko sem prihajal pozneje v počitnicah domov, sem postajal čestokrat pri potoku ob vasi.
Struga je bila kakor nekdaj — ozka, obraščena z jelševim grmičevjem. Kakor nekdaj je tekla voda: žuboreča pritajeno, poltiho, vijoča se gibko v ozki strugi, med kamenjem, ob ko-renikah — vse kakor nekdaj, le Peterčka ni bilo.
Težko mi je postalo, tesno in otožno. Šel sem stran od potoka, legel v travo za hišo — čuj, potegnil je veter in klopotec je zaškrebetal nad menoj. Glej, ziblje se ponosno nad vrhom jablane, peresa se vrte naglo, da se izgublja druga v drugi in tvorijo krog, kolo. Škrebetanje se glasi kakor nekdaj — in vendar je vse drugače ker ni več Peterčka ob meni, prijatelja mojih mladih let, druga najlepših dni mojega življenja . . . *
Pri nas pije vse, veliko in ma-: lo, mlado in staro; in vsak se : zanima za vinograde, jih ceni • in ljubi. Vinogradništvo je za-■ nimalo tudi naju prav posebno.
Ob gozdu za vasjo je bil prav ; lep rob, nagnjen proti solncu,
-	kakor nalašč za najine name-i ne. Tam sva naredila vinograd,
-	lepo sva prerahljala zemljo in i zagradila prostorček v precej j obširnem štirikotu. Zelenele
-	mladike, ki sva jih zasadila v
-	ograji, sicer še niso, a morda se 3 zgodi čudež in zazelene in raz-, cveto kdaj kar črez noč.
)	iJDalJe prihodnjič.;
RAZLIČNE VESTI IZ BALKANSKIH SREDOZEMSKIH DEŽEL
r
(Nadaljevanje z 2 strani) Italija
Ltalijanska lira je kotirala še pred kratkim v prosti prodaji v Stockholmu: 8 švedskih kroner za 100 lir. Zdaj, po padcu Mareth linije, je v Stockholmu dobiti vsak znesek italijanskih lir za ceno treh švedskih kroner za 100 lir!
Isti list poroča v svoji številki od 29. marca, da bo v bodoče poveljnik italijanske vojne mornarice, admiral Arturo Ric-cardi, podrejen nemškemu admiralu Doenicks-u.
Riccardi se je hotel posluževati italijanske mornarice le v svrho obrambe v Sredozemlju, kar se baje tudi sklada z Mus-solinijevo teorijo. Toda Mussolini se je moral podrediti Hitlerjevim zahtevam.
Sir James Gregg, angleški vojni sekretar, je izjavil včeraj da so britanske armade dozdaj ujele 274,000 italijanskih vojakov.
Grčija
Grška vlada v izgnanstvu je pred kratkim poročala, (la so okupacijske oblast v Grčiji pobile dozdaj že 20,000 oseb, do-čim se nahaja nešteto tisočev V koncentracijskih taboriščih. Ge-rilsko vojskovanje in podtalno delovanje se nadaljuje.
Na atenskih ulicah so nacistični in fašistični tanki streljali na demonstrante in ubili preko 200 oseb.
*
V washingtonskih diploma-tičnih krogih se je včeraj razširila govorica, da so trije balkanski sateliti osišča — Madžarska, Bolgarija in Rumunija —do grla siti vojne in da že poskušajo vsaj deloma odvrniti težo približujočega se poraza in preko nevtralnih kanalov iščejo možnosti mirovnih pregovorov.
Z nepobitno sigurnostjo pa se more trditi, da zedinjeni narodi ne bodo hoteli niti' razpravljati, niti poslušati teh mirovnih ponudb. Brezpogojna predaja, oznanjena na konferenci v Casablanci, se nanaša ravno tako na balkanske satelite, kakor na velike partnerje osišča, Nemčijo, Italijo, in Japonsko.
Od navedenih treh balkanskih držav, je Rumunija ona, ki je največ trpela. Njene armade so bile decimirane na ru- J skem bojišču, a njeno gospodarstvo, ki ni nikdar bilo cvetoče, je zdaj popolnoma propadlo. ' (JIC) -o-
r
turnn'T* MAJ1B
WpSS in,»i
pay dat
[LU^bond DAY
BLAGOVESTNIKA
Povest iz pokristjanjevanja
Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec.
Blagovestnik.
Mlado jutro je bilo posijalo preko ravni. Stregomil se je bil prebudil in stopil na plan. Radoslava je prišla za njim, ukročena srna je prihitela za njo, jemaje iz njenih rok krmo. Mladenič je ugledal deklico in se ji približal.
"Pozdravljena, najdražja!"
Deklica se je nasmehnila in dvrnila pozdrav. Šla sta potem drug ob drugem proti gozdu.
"Glej, kako lepo je jutro; tako mi je, kakor da nisem videl nikoli zime in viharjev, srce mi je veselo."
"Tudi meni je dobro," odvrnila je deklica, "toda včasih mi je hudo, ko se spomnim, da bom zapustila kmalu te kraje in jih ne bom videla nikoli več."
"Pri meni boš, in vse kar je mojega, bo tvoje, Radoslava, toda prej mora izmiti voda sve- ' tega krsta iz tebe vse maroge, da boš vsa lepa kakor lilija."
Deklica je mladeniču stisnila roko in oko ji je zasevalo: "Ah, saj verujem Vanj, ki je odrešil ves svet, in ti si dober, tako dober, Stregomil."
"Z menoj pojdeš in sestrico vzameva s seboj."
"O ne," odvrnila je lahko se nasmehnivši deklica, "Svitozo- : ra ne pojde, ona poj de za Ne-pokorom."
"In jaz, njen brat, niti vedel : nisem?" odvrnil je nagajivo mladenič — toda že. se mu je zmračilo lice.
"Kaj si postal otožen," dejala je deklica in prašujoče pogledala Stregomila.
"Strica mi je žal, on veliko trpi."
"Zanj moliva s Svitozoro in mu streževa, on pa ima tako težke sanje ..."
Mladenič se je zamislil,
V tem ga .je prijela deklica za roko in pokazavši mu vprek ravnine, dejala: "Glej —."
Mladenič je dvignil oči.
Vrsta popotnikov se je bližala, dvoje mož je šlo naprej, za njimi so šli mladi možje v potnih oblačilih. Čudna resnost in dobrotnost je sevala iz obličja in postav, ki so šli po dolini, pojoči glasno^ pesem. Sedaj so utihnili in ugledavši deklico in mladeniča, dejal je eden izmed moških, ki so šli v prvi vrsti:
"Pozdravljena v imenu Gospoda našega, Krista!"
"Amen!" odvrnil je Stregomil in opazivši svečeniško obleko na možu in njegovem sprem-ljevavcu, je potegnil deklico za seboj in poljubila sta plašče popotnikoma.
! "Vstanita, brata, in vedita nas v selo, da odpočijemo," dejal je starejši s črno, mogočno brado, medtem ko rje mlajši, obrnivši se k deklici, vprašal :
"Tudi tujcaj govorite jezik Slovenov?"
"Mi smo Sloveni," odvrnila je deklica, "a odkod ste vi, ki umete našo govorico "
Mož se je rahlo nasmehnil, eden izmed mladeničev, ki so sledili tema dvema, pa je dejal:
"Hčerka Slovenov, vedi, da smo tvoji bratje, od daleč prihajamo in daleč gre naša pot. Pred njim pa, s katerim govoriš, pripogni se in poljubi njegovo odelo, zakaj velika moč mu je dana od Boga!"
V tem so se bili približali se-lu in Stregomil je vedel tujce v Radislavovo dvorišče.
"Vstopite," dejala je deklica. Na vratih se je pojavil Nepo-kor in vzrši došlo družbo, ni vedel kaj.
"Brat," ^viknila je deklica, "upogni koleno in pozdravi njih, ki so prišli."
"Vstopite," dejal je mladenič in moža, eden z velikimi knjigami pod roko, drugi v dragoceni posodi noseč svetinje velikega svetnika Klementa, sta vstopila v hišo; za njimi so šli učenci in spremljevavci.
"Mir tej hiši in blagoslov njenim prebivavcem," dej^l je mlajši od mož.
"Tako bodi,'" odvrnili so tovariši.
"Sedite in odpočijte se," dejal je Nepokor. Posedli so in, glej, prišla je Svitozora in mati Radoslavina in stari Rado-slav. Obstali so na vratih, zakaj spoštovanje je obšlo ljudi, ko so videli moža, ki sta sedela med mladeničimi.
Že so donesli gostom jedi in pijače. Vstal je mlajši izmed mož in dvignil roko in blagoslovil mizo, potem so sedli in so jedli.
Medtem je šumela skozi selo novica, da so prišli čudni ljudje, in že se je polnil dvor in predveža v Radovanovi hiši.
Mož s črno brado je vstal in se ozrl na svojega tovariša, svojega brata.
"Konstantin!"
"Kaj hočeš, brat Metod?"
"Ciljem šumenje ljudi, moje srce pa je žalostno, ker ne vidim v hiši križa, ne znamenja o Bogu."
"Govori, brat, kakor si govoril, ko sva oznanjala Boga ljubezni na severu, govori, moj ljubljeni brat, glej, pripravljena so tla."
Dvignil se je Ciril, bledo lice, obraščeno od črne brade, je bilo polno veselja in vere. Vstal je in njegov glas se je razlegal kakor prošnja po sobi.
"Hvala ti, gostitelj, da si okrepil tujce, toda sedaj povej, odkod ta šum v pred veži,?"
Radovan ni razumel, ker je bil malo gluh, odgovoril pa je
Nepokor, ob čigar strani je stal Stojan in Stregomil.
"Govori, gospod, ali hočeš, da pokličem svoje brate, ki so zvedeli o velikem dnevu, ko so nas počastili bratje od daleč?"
"Pokliči ljudi," odvrnil je Ciril, "ker dobre vesti prinašamo."
Soba se je napolnila, stali so možje in žene tu, tišina je zavladala krog in krog. Cirilu pa so zardela lica in v rokah mu je zablestel križ, visoko ga je dvignil in rekel:
"Glejte znamenje rešen j a in življenja!"
Tišina; mraz je stresel po-slušavce in vse oči so gledale na križ. Ciril pa je začel govoriti o Bogu in svojem življenju, govoril o velikem delu, ki čaka njega in brata daleč, daleč gori, odkoder prihaja zima. Govoril je o svojih potih, ki so ga vedle mimo rek in preko hribov, ko je spel iz domovine, da oznanja vero in pravega Boga.
"Bratje, glejte, Bog je prišel na svet, da odreši ljudi in da se ljubijo med seboj, da izgine žalost in tema iz sveta in iz src, da zakraljuje na svetu mir in pravičnost. Dolgo je čakal človeški rod v temi na prihod Od-reš«nika, on je prišel in se dal pripeti na sramotno drevo križa. Tretji dan pa je vstal in poslal z nebes Svetega Duha, da razsvetli njegove učence in da gredo v svet in oznanjajo njegovo smrt in vstajenje.
(Dali/e prihodnjič.) -o-
Na Kubi, kjer so včasih pridelali od 35 do 40 milijonov kokosovih orehov, so jih v preteklem
letu pridelali od 2 clo 3 milijone. * * *
Pri nakupovanju raznega blaga v Avstraliji se sedaj lahko plača z ameriškim denarjem.
DELO DOBIJO
Strežkinja se sprejme
Takoj se sprejme strežkinja; nobeno predznanje ni potrebno. Nočno delo in sicer od 10 zvečer do 6. zjutraj. Tri ali šest dni v tednu pri železniški YMCA, 615 E. 152. St.	(85)
Prodajalka se sprejme
Dekle dobi delo kot prodajalka v 5 in 10c trgovini; nobeno J predznanje potrebno; stalno delo s plačo.
Taylor Variety 6714-16 St. Clair Ave. HE 4161. _(85)
Stalna služba
Double Eagle Bottling Co. 6517 St. Clair Ave. takoj sprejme dekleta za pisarniško delo. Dobra plača in stalno delo. (84)
ŽENSKE
se potrebuje za
VOJNO DELO
ENGINE LATHE HAND SCREW MILLING MACHINE
Plača od ure
t
Tudi druga dela na stroje za one, ki so sposobne. Prednost se da onim, ki imajo v tem izkušnje.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64. St.
severno od St. Clairja.
(83)
IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS
(Horizontal in vertical)
LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem ielu. se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL .
_(86)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družili; v jako dobrem stanju, na Alpine St. Za podrobnosti po-dičite CE 8138._(83)
Kupimo avto
Ako imate avtomobil naprodaj, pokličite HE-5840, ali se osebno zglasite na 1054 E. 72. 3t. _(83)
Stanovanje v najem
Odda se 4 sobe brez kopalnice; zgorej. Vprašajte na 1033 E. 62. St.	(85)
GOTOV DENAR
za vaš
AVTO
Plačamo najvišjo ceno. C. J. HARMON, INC.
2926 Mayfield Rd. (E^n blok zahodno od Superior.)
FA-8357 _ (88)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanlioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL« NIC A NAGROBNIH SPOMENIKOV
RE-NU AVTO BODY CO.
9S2 East 152nd St. . popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in lenderje. Welding l J. PGZNIK -- M. ŽELODEC _GLenville 3830.___
~ FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicotl 9359 e% pivo, vino, žganje in dober prigrizek, Se priporočamo za oblak.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. IiEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totoo
In dobro.
..........................................n
® >
tjgjjj^^lllfAi P^BOIDl
..Jt ■ —... - ■• ■.. ■...	........- - .........wr- - ............
Težki nemški vojaški trulc "Mercedet-Bmž" v sUŽH zaveznikov. - Na »Kki vidimo skupino vojakov angleške mmc armade, kise peljejo na zaplenjene m nemške m traku na bojišču v Severni Al rilci.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8, .1048__
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
"Seveda," je postrežljivo odgovorila. "Menda ne bo treba iti daleč?"
"Ne daleč, samo v Štajer. Gospod Albert —" oči so ji za-iskrile, ko je arla starcu v obraz, starčeve pa so plašno gledale — "bi rad zdravil zoper kugo. Nihče ne sme tega vedeti no. saj ti znaš molčati. "Štefana" — svoja blecla usta je nagnil k njenemu ušesu, "kužni bolnik je pri nas. Nihče za to ne ve in tudi vedeti ne sme. Gospod Albert mu streže."
Ko je starec govoril o kugi, je dvignila svojo belo roko in se je prekrižala, kakor se ljudje po navadi križajo, kadar se imenuje kuga; toda mahoma ji je omahnila roka, ko je starček rekel: "Gospod Albert mu streže"; vsa se je stresla in je zaječi jala: "Za božjo voljo! Zakaj pa ravno on — da zboli in umrje! O, to je strašno."
"Sam tako hoče, in ti, ki ga dobro poznaš in si njegova učenka, kužen vojak, če bi prišel v Štajer, pahnil vse mesto v nevarnost, zato se je žrtvoval za mesto in je nesrečneža vzel k sebi, izpolnjujoč Zveličarjevo besedo: "Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili."
V "Da," je spoštljivo prikimala Štefana, ki se je še vedno močno tresla. "To je že res, pa grozno bi bilo, če bi umrl sveti mož . . . Kaj naj potem počno Štajerci . . . sirote bi bili brez očeta, . . . čaka ga še mnogo dela, kadar pride, iz ječe."
"Ne bo umrl, Štefana, Štefka," jo je tolažil Ertelij. "Ne pozna strahu, ki odpira vrata kugi. Veš pa tudi, da zemsko življenje ni najvišje dobro. . . . Albert je smatra za prah in pepel, in ti se se vendar pri njem učila."
"Res," je rekla deklica. "Pri njem sem se učila, toda premalo. Toda, prečastiti, kaj naj kupim v lekarni, tekla bom v mesto, da se kmalu vrnem, zakaj"—mokro so se ji svetile oči na pobledelem obrazu, "gotovo me gospod Albert in bolnik težko pričakujeta. Li naj kupim v lekarni samo zdravila zoper kugo, bi-li ne bilo modro, da zahtevam tudi vsakdanjih zdravil, da ne bo nihče slutil ..."
Stari pater se je posmeh-ljal: "Prav imaš. Vedno misliš dalje, kakor mi. Tu na lističu so zapisana zdravila zoper kugo, pripisal bom še nekaj navadnih vsakdanjih zdravil, da stvar ne bo sumljiva . . . Sedaj pa pojdi v božjem imenu, moje ljubo dete. Pa nikomur ne zini niti najmanjše stvari."
"Nikomur," je resno zagotavljala, vzela je svojo pleteno košarico, dejala je vanjo listič in je kakor srna odhitela proti Štajru . ..
* * *
Večerna zvezda je izšla na nebu, okoli starega jetniškega stolpa je ječal veter, v tramov-ju so kričale ponočne ptice.
Albert je čelo upirajoč v roko sedel ob postelji, na kateri je ječal bolnik in se je metal semintja. Pred menihom na mizi je ležala odprta knjiga, poleg nje je gorela rumena sveča. Albert je srepo zrl v knjigo; čutil je, kako mu pojemajo moči; pred očmi so mu sem-tertja švigale strele. Izprideni zrak, ki se je razpasel po sobi in odtod po vsem stolpu, mu je kakor kamen legal na prsi. O da bi še danes prišla zdravila . . . toda Ertelij gotovo ni imel nikogar, da bi mu bil zaupal skrivnost in bi ga bil poslal. . . .
Če zbolim in umrjem, ga boleče zbada v čelo, kdo bo skrbel
za tega nesrečneža, kdo bo pokopal njega in mene? ... ne da bi kuga prišla izza teh zidov, kamor sem jo drzno zaprl . . .
Čuj! Spodaj je čisto tiho zapel zvonček. Albertu je kakor popotniku, ki v puščavi zasliši žu-borenje studenca. Plazi se k oknu, vse se vrti okoli njega v zadušljivem zraku. Pogleda skozi okno, toda nikogar ne vidi. Toda ko začne navijati vrv, čuti težo na vrvi. Tisočkrat bodi Bogu čast in hvala!"
"Glej, Florino," reče svojemu sostanovalcu, čegar ime je spoznal iz bledenja, "sedaj prihajajo zravila, sedaj bo pa kmalu bolje."
Že je obvisel koš ob križu v oknu, veselja ves tresoč ga je začel prazniti Albert. Opazil je, da je bilo vse fino in snažno položeno noter, vsak prašek, vsaka kroglica v pergament zavita, nič ni zmešanega, vse je v najlepšem redu, vse je lahko precej najti. V sredi leži v dveh pergamentih zdravilo zoper kugo — kraljevski bezoar!
"Mnogo dobrih stvari mi pošiljaš, oče Ertelij," pravi Albert poln vroče hvaležnosti. Nato je raztopil bezoar v vodi in ga je vlil bolniku v usta, nato je v medenini zažgal sandalov les in je vrgel v ogenj limo-nove lupine. Kmalu je močno zadišalo po sobi, smrad trohno-be se je jel umikati. Tudi večerni veter, kakor bi ga bil Bog poslal, je začel močneje pihati; ko je Albert spoznal, da piha od severozapada, je odprl vrata svoje sobe, tako da je prepih vso prepihal. Minula ga je teža v udih, glava mu je postala lažja; čutil je, da beži od njega bolezen, ki se ga je že hotela polotiti.
Zares, v pravem času je prišla pomoč. Zopet in zopet se je vroče zahvalil Bogu. Pa ni slutil, od kod je prišla pomoč. *
j Če prav se je Albert trudil j na vso moč, da bi s protistrupi premagal strup, ki je razsajal :v telesu ubogega tujca, slednjemu vendar-le ni hotelo biti bolje, nasprotno, od ure do ure je postajal slabši. Drugi dan je bilo telo že čez in čez pokrito z bulami, ki so širile neznosen smrad. Tako žalostnih velikonočnih praznikov kakor letos Albert še ni doživel.
Koliko se je trudil pater Albert, da bi ustavil strašno bolezen! Z jesihom in limono je izpiral bolniku sežgane ustne, z vodo in vinom mu je*vlival v usta srce okrepčujoča zdravila, z lastno roko mu je puščal kri — toda vse zaman, bolezen se je čedalje bolj hujšala. ... Na Veliko soboto zjutraj je spodaj v samostanski cerkvi veselo za-plamtela velikonočna sveča, orgle so zabučale, zvonovi so za-doneli in mogočno se je rezlega-la iz cerkve vesela "Aleluja" — zgoraj v stolpu je po težki, pre-čuti noči klečal Albert ob postelji svojega groznega bolnika. Groza ga je bilo in skoraj bi se ga bil polastil obup ob neznanskem rjovenju bolnika, ki je blaznel v strašnih bolečinah in trgal svojo odejo . . .
Prišla je Velikonočna nedelja, in vse se je radovalo v Gospodu. V Albertovo ječo gori v temnem stolpu ni hotel prisija-ti žarek radosti. Kužni bolnik je blaznel in besnel; čez modre ustne so se mu vsipale nesramnosti, da je Albertu skoraj srce zastajalo v prsih. Sedaj je nesrečnfljž preklinjal Boga in vse svetnike, sedaj je grozno psoval svojo priležnico; nato je
zabodel kakega opata ali grofa,
.
ki mu nista hotela dati kruha, slednjič je nekemu škofu postavil na streho rdečega petelina. Danielu v levnjaku pač ni bilo tako hudo med divjimi zvermi, kakor Albertu v tej strašni, zapuščeni ječi pri tem nesrečnem izvržku človeštva.
Pa še huje je moralo priti. Albert se je z obliži in mazili približal postelji, da bi bolniku nanovo obvezal bule. Ravno se je nagnil k bolniku, ki se je v tistem trenutku v hipni blaznosti sklonil pokonci v postelji, strašno zarjovel in je s svojimi od gostih bul pokritimi rokami zagrabil patra za vrat, da bi ga zadušil. Med Albertom in nesrečnežem se je začel boj za življenje in smrt. Ravno se 'je posrečilo Albertu premagati blaznika in se rešiti njegovih rok, ko je spodaj ob stolpu zapel zvonček. Albert si je obrisal pot s čela, oddahnil se je in je začel navijati vrv s košem . . . ves vesel, da dobri Ertelij ni pozabil na ubogega bolnika . . .
Ko je koš prijadral do okna, se je Albertu zasmejalo srce. Hvala Bogu, koliko dobrih stvari je v košu! Poleg belega kruha je surovo maslo v podobi rože, zraven pa stoji kamenit, dobro zaprt vrč z mlekom. Albert: je takoj natočil mleka v kozarec in je premagujoč se šel k postelji ter je bolniku, ne da bi črhnil najmanjo besedo, da ga nanovo ne razdraži, ponudil novo okrepčilo.
Bolnik je srepo upiral vanj svoje motne, kalne oči — zdelo se je, da se zopet zaveda, in da se sramuje; slabotno je zašepe-tal: "Menih! Ti---dober!" To je bila prva beseda hvaležnosti, ki jo je Albert čul od bolnika. Toda tudi sladko mleko, ki ga je Štefana zjutraj na vse zgodaj, potem ko je že ob štirih zjutraj pomolzla kravo, prinesla čez hrib, ni moglo pogasiti notranjega ognja, ki je palil bolnika. Ta dan ni besnel, mirno je ležal na postelji; ko je solnce vzšlo visoko, je Albert s strahom opazil, da bolnik tišči črnoi peno in da mu s čela lije modrikast pot; tuin-tam je bruhnil iz ust in nosa Črno, izprijeno kri, v kateri so kakor črne kačice mrgolele živali-ce. Albert je vedel, da so to predznamenja kužne smrti.
Menih je premišljeval, kaj storiti. Toliko se je'že trudil za bolnikovo zemeljsko življenje, toda zastonj—telo mora umreti . . . Gre za neumrjočo dušo, gre za večnost . . . treba je rešiti dušo nesrečne smrti. Res je bil divji razbojnik, zato mu je toliko bolj pri srcu njegovo večno zveličanje.
Albert je vzel v roko stari železni križ in ga je pokazal groznemu bolniku. Če-li ve, kdo je ta, ki visi na križu? Ječe je prikimal bolnik: "Jezus!" Če ve, zakaj da je umrl na križu? "Da, v (j."
"Dobro, veš, umrl je zaradi tvojih grehov. Ti ležiš tu na ku-
gi in moraš umreti. Ti je-li žal tvojih grehov? Se mi jih li hočeš izpovedati, da ti jih odpustim namesto Boga?",
Kakor ukročena zver na svojega krotilca, je bolnik srepo zrl na patra Alberta. "Da, izpovedati se ... " Zadnjič da se je izpovedal še kot majhen deček . . . pred kakimi štiridesetimi leti — sedaj ne zna več.
Albert je rekel: "Pomagal ti bom." Sedel je k postelji, napravil je nadenj velik križ in ga je izpraševal po desetih božjih in pet cerkvenih zapovedih; bolnik je odgovarjal s slabotnim glasom, kakor je veder in znal, "da" ali "ne."—Nato je Albert molil Očenaš in Češčenoma-
rijo in je pozval bolnika, naj moli ž njim, toda ta se mu je nemo režal, češ, da ne zna. Štirideset let da že ni več molil. Albertovo dušo je objela žalost. Mu-li hudič ne pusti moliti? — Vendar je sklenil, nesrečnežu preskrbeti sveto popotnico . . .
Ob štirih popoldne je zopet spodaj zvonček zapel. Albert je glasno zaklical doli: "Kdor je spodaj, naj malo počaka." Ko je zopet koš priromal gori in je Albert pospravil Štefanine darove, o katerih pač ni vedel, odkod prihajajo — ploščo rumenega medu in sveženj sveže redkvice — je s svinčnikom zapisal par besedi na prazno stran
brevirja, je položil1I || i ki ga je nato spust'1 Jj
■	je od spodaj hiter k°r J , prišlo na misel, da to J
■	korak, pa je stop»M|
•	da bi trpečemu b° vji . vil v groznih boleč"1.J . vil vzglavje. Zopet^I
zapel zvonček; vf}l gori. Listka ni bj ! Spodaj ni opazil J : Štefana je letela n* > je prosila brata vr?» ^ , pošlje patra ErteW»»jff i bo za paramente. H , jala vsak dan, odWj ,
•	za skrivnost v stj i sprejela novih
Ertelij je pri*»J, i težkim korakom
landelnovoiipredvelikonocno
naznanilo •
Mi smo bili dovolj srečni, da smo si preskrbeli z zgodnjim nakupom najbolj izbrano velikonočno obuvalo za vsakega člana vaše družine.
Ti čevlji so iste standard kakovosti kot palp rej. Na vašo razpolago jih imamo zdaj vseh mer in širine ter v sledečih barvah: črne, rujave, plave in bele.
Handel's Shoe Stof
6107 St. Clair Avenue	M
pa
POLEG GRDINA SHOPPE	^ |j
sk erisk <r>?k csnSk cr	s£>fa> '<Dh,:<Dfa SDSfcSD&i
Jack Safford, star 23 let, nič kaj veselega obraza ne gleda m 55 zapornih povelj, katera so bila izdana proti njemu za kršenje prometnih postav v San Franciscu. Jack pravi;da je imel njegov avto nek njegov prijatelj v času,
ko je bil on v Idaho.	_____
............................................................................................
FINI ELEKTRIČNI ČISTILCI
Urad za vojno produkcijo je dovolil v prodajo
EUREKA IN ELECTROAIR	|
ELEKTRIČNE ČISTILCE -Imamo jih veliko zalogo. Kupite, dokler jih lahko dobite, |
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE f
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK, lastnik
yA|MESSjAGE^