I "tat* s, ;war IfBONDS immps AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 8, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Dva, ki sta v največjih skrbeh Izmed vseh milijonov ljudi v Evropit imata danes 'največje skrbi Hitler in Mussolini. Kako naj ustavita vedno bolj pretečo invazijo Združenih narodov? Neuradna poročila so sinoči zatrjevala, da sia se sešla ta dva poglavarja fašističnih roparskih tolp na posvetovanje na prelum Brenner. Tukaj zdaj kujeta načrte za obrambo proti invaziji. Lahko je pa 'tudi mogoče, da sta prišla na zadnje pirovanje pred njiju neizbežnim koncem. Lepa prilika za one, ki bi radi kaj pridelali Onim, ki nimajo svoje lastne zemlje za zelenjadni vrt, se nudi lepa prilika, da dobe zemljo. Eu-clidski odbor za vojne vrtove 'je dobil na razpolago velik kompleks zemlje, celih $4 akrov, kjer lahko dobi vsak za obdelovanje lot v meri 50x100 čevljev. Prostor se nahaja severno od Euclid Ave. in sicer vzhodno od Thompson Products Co. To zemljo bodo zorali in prevleki i z brano, drugo mora pa vsak sam napraviti* Kdor bi rad dobil tak kos zemlje za obdelovanje, naj pošlje ček ?a $4 na J. Geo. Meyer, Euclid City Hall, 585 E. 222 St., Euclid, 0. To je vse, kar je potreba. To zemljo lahko dobi v obdelovanje vsak, tudi če ne stanuje v Euclidu, ako pošlje štiri dolarje za stroške oranja. 40 Nemcev usmrčenih v Berlinu . Stockholm. — V tem mestu krožijo vesti, da je bilo usmrčenih v Berlinu 40 Nemcev, ker so kritizirali in blatili vodje naci-jev. Nadaljnih 40 Nemcev je pa prejelo zelo ostro kazen. Semenski krompir lahko zdaj prodajajo Urad za kontrolo cen je dovolil grocerijam, da smejo prodati semenski krompir odjemalcem v manjši kolieifti kot 50 funtov naenkrat. Urad ve, da gre ta krompir v lonec, čeprav je kupljen pod pretvezo, da bo za v zemljo. Stavka na ulični železnici vedno bolj grozi Dozdaj so se razbila vsa pogajanja med unijo -uslužbencev clevelandske ulične železnice in upravo iste. Unija je zahtevala 14 centov priboljška na uro in je potem to zahtevo znižala na 8 centov. Uprava je predlagala, naj zadevo odloči vladni delavski odbor, kar je unija zavrnila. Unija se bo obrnila na župana Lauscheta za posredovanje. Fino obuvalo Mandelnova trgovina z obuvalom, 6107 St. Clair Ave. naznanja, da ima polno zalogo velikonočnega obuvala, ki je iste fine kakovosti kot prej. Kupujte vojne bonde! V Euclidu bo mesto pobiralo kositrene škatlje zdaj samo ob nedeljah Prestala operacijo Miss Mary Centa iz 14314 Thames Ave. je srečno prestala operacijo na slepiču v Womans bolnišnici. Obiski so že dovolje- , ASl JE ZNAL PA FINO POMAGATI tere je ločen že 18 mesecev in ki živi v Arkansasu. Dalje je dobil karto za kuri-vno olje, 5 galon na mesec, dasi nima nobene peči za gretje z oljem. Na 6. novembra je šel k odboru in dobil sladkor za prezervi-ranje na vseh gori omenjenih kartah. Na 23. februarja letos je prišel zamorec zopet k odboru in potožil, da je izgubil vse svoje sladkorne karte, nakar je dobil nove. Toda OP A je kmalu zasu-mila, da je nekaj narobe in mu je pobrala karte. Aiko bo spoznan krivim, mu preti kazen $10,000 globe in 10 let ričeta v federalni kaznilnici. IlVHii ega komisarja VNeo ?raj utiran 29 nt, n R- Bell iz Iv io Je, da si je k ? faCj bU sladkorne SrH°niranje ianskega cv Proti njemu go- flfe Se Je podal na l;>,ij60Wo zase. |!;ASeIakokarto na ime IV Vsu ŽiVi Zadnjih 20 ii? SLd°bil e"ako karto K°dpor in napredu- te, 'Niijj ; 1 armada se je bi- jezerom E1 Aka- Na v) Vocla sega skoro Nove ci so bili podrli WZa seboj. Todatež- nWngle8ke o«™ ar-ISiih ameriškega 2. «silit Rn°k Viških pozicij, Kjs>mmela k umiku. Krčila zatrju-h 5,qqa včeraj v ujet-%lM-°Slških vojakov, Sel -lanov-\ d0.je «miče Zdaj proti >te%„m mu je Montgo-^io j" 2a Petami. Si *?erlina je .včeraj |%j pde bojev v Tuni-y "samo to, da je bQ.) J* tod, ^ je i Stal akemu prero-?fitval lzic,a. Samo to f'iaa °znanjevalec na jj^ery g 1 e š k i general i^ler^ St°pi nikdar v r11 'n * 111 gotov nad moč i Si^.^terialu. !% 8v°jih tekmuje-i° kfli avijatičarji so pih i,manJ 17 ladj v 4|i!HwUms»> Trapani, m tu?1" V dveh dneh P1 Da 79 SOvražnih le-s ,. 0 jih izgubili 17. g6jWa hiS l /mada je drža-l} Catere so naskočili kfiVoh1? Pod t(*o kro-zjutraj je Pjjjj] ( • * ^ori J6 Montgomery Sis Cproti severu' ni »U jJa SVet je 30 milj I j/55^^^ briške in angleške čete spojene v Tuniziji Sabotaža v Zagrebu v velikem obsegu Carigrad. — Delovanje jugoslovanskih gerilcev v zagrebški okolici je privedlo do zelo napetih razmer v hrvaški prestolnici, tako da tam zdaj vlada preki sod. Po ulicah korakajo močni oddelki žandarmerije in policije, italijansko in nemško poslaništvo sta zastraženi in ravno tako tudi stanovanja in uradi Pa-veličevih 'prvakov.' Kvizlinški list 'Nova Hrvatska' poroča, da smejo odpotovati iz Zagreba le take osebe, ki imajo posebno potniško dovoljenje. Toda kljub izjemnim ukrepom nemške okupacijske oblasti in njenih pomagačev, m bolgarskih rokaft; >b Toda Hitler bij # j*, Bolgarija V^J^ fronti ali vsaj ' Značilno je, da * / % carski podaniki * / % puste bolgarsko ^t J, Nemci pošiljaj0■ otroke nazaj v r« rij» 'i Kam se bo > obrnila je težko r ^ no je, da je P°b vozna Mestni sk^', razgrajača ^^ svojega Pieu raport: "S me je jetnik Ps° A rekel mi je: luf < barda, gnida, lastnoročnim p„ ju jem, da je rf j % nj K" f Škoti so snjeni ljudje v . Škot bi skoro gg p> življenje kot 1 vinarja. . s"! ( Neke nedeU® ^ Škoti v cerkvej'^J nik je naprav'1 J navzoče, naj Jti J J najboljši zrno2' \'J A brodelno ake'J A najmanj P° fa, Škotom je V' bif'!1 A lo, ko so začel' ^ J ke od klopi d« rK J se je bližal juli ji teri so sedeli, nervozni. . Pri No, pa i^ jfl misel v glavo 1 .^Jfl mazali. Bde« y i namreč nag'0^ r/| rliro etn trii Pa S* of Dekleta in A Za boljše pomladanske STSRU^ direktno iz tovarne, po veliko n o5tr^ ' drugje in za zanesljivo in točno P s zaupanjem na BENNO B. S ENdicott 3426 ali 8506. \¥<;v\ zimo. po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, Sedaj je najboljši čas, da si iaberete in naročiteJ^rV !it % S AMF.RTŠKA nOMOVINA. APRTL 8. 1943 3 fosedov Peterček i^j.. _ f'fJL. . Spisal Ksaver Mesko. P i , Se često in če- : i T;Ja!ef?a mojega Peterih, j n °\iihih sanjavih : I»očeh brez spanja i NSrrafnanj-na pri-! Slad mladostih dni, na < Nfef°stne m°Je sreče- 1 Nkfal86 spomnim nanj, ; Pilto ' Se sr" i p5, In ot°žno ob enem: : rad, in še zdaj ] Pse u Cn° dragi spomini i K v ®Va jih preživela 1 K 8o ni neskrbno- ( sPomini na igre, j fcpott ®rala skupaj, na do- ( m, hodila skupno 1 i 'n n) pogovore, j l«ojSa°Ške' na nade- ki X pipavaj.- mladih srcih in 1 Nepe dfug drugemu, Ntiosti' sva jih kovala o ^ No ]' ,ln ki so bili tako ( I, sol učni, visoko- \ p niSl)°minjam se, in i K« srcu. 1 Njjjv Se, in obide me ' fWs^lost. težko mi po- i r^skiKdavno Je vsemu r Niso ni dnevi SO odbe- c i ■soi!apustili ničesar le- • cne8a raze sporni- s Peč 0! °dnesel življenja ; r°neea mače vasi- A i nekdaj 0 čemur sva sa-|WSV 2 malim pri j ate-h obetala v mla- 'r iNoh •SVa se veselila i srci- ker sva , htej QHma itak ne more > -ega tega mi ni ^ ničesar_____ I^takni, bUa usoda mi" 1 j>!®6 pred« Se ga angel f M^Je spoznal pre- c Stl življenja, do- £ 'ža s^2 'nrzloroko, po- < in p°ljubom, polnim , % piljenja, in mu - Sav * . . . Mirno, j Sim T olgo vrsto let , C?°k°Pališču, maj- ! N«&vo je že' Prah i Jeg0va pa se ra-N Pci ptei] eterček, nepozab- i r^jiv,^- dra«i drug . I dni' • ll'"10 Dr» 1 1 sta 8tav za prav sosed- 1 pt dr U hiši dobrih de- . |SeH?.0d dru8'e- Oče 1» k Z "evllar in mu- ; i ko je posku- jf te(ja Ve negotove ko- , hNiiri je oskrbovala X ®Vka s štirinajst- Peterčkovo, , sfW e m leseno kolibo V * Peterčka. . . . pred seboj ^ bogastvo % ^ to l p°treba v živ-^ doif °spite> Pv"1 V p0meni bol.l'še li,,0^ ,„dV:ie je največje |Si \Ve.Ul- Boljše zdra-KNuk6^0 produkcijo. KNto C'ja P°meni hi- se nfa zaveznike. Ij^lov a stotine tisočev IkS CSeli boljšega 'dJO novo stream-ki ^ P ' Col Q,lllt Factories P?' (Tv,nier' 12°09 West fc>lQVodef°n RAndolph IV l>0»n v tem okra-ju, l i tjgjjj^^lllfAi P^BOIDl ..Jt ■ —... - ■• ■.. ■... ........- - .........wr- - ............ Težki nemški vojaški trulc "Mercedet-Bmž" v sUŽH zaveznikov. - Na »Kki vidimo skupino vojakov angleške mmc armade, kise peljejo na zaplenjene m nemške m traku na bojišču v Severni Al rilci. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8, .1048__ JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE "Seveda," je postrežljivo odgovorila. "Menda ne bo treba iti daleč?" "Ne daleč, samo v Štajer. Gospod Albert —" oči so ji za-iskrile, ko je arla starcu v obraz, starčeve pa so plašno gledale — "bi rad zdravil zoper kugo. Nihče ne sme tega vedeti no. saj ti znaš molčati. "Štefana" — svoja blecla usta je nagnil k njenemu ušesu, "kužni bolnik je pri nas. Nihče za to ne ve in tudi vedeti ne sme. Gospod Albert mu streže." Ko je starec govoril o kugi, je dvignila svojo belo roko in se je prekrižala, kakor se ljudje po navadi križajo, kadar se imenuje kuga; toda mahoma ji je omahnila roka, ko je starček rekel: "Gospod Albert mu streže"; vsa se je stresla in je zaječi jala: "Za božjo voljo! Zakaj pa ravno on — da zboli in umrje! O, to je strašno." "Sam tako hoče, in ti, ki ga dobro poznaš in si njegova učenka, kužen vojak, če bi prišel v Štajer, pahnil vse mesto v nevarnost, zato se je žrtvoval za mesto in je nesrečneža vzel k sebi, izpolnjujoč Zveličarjevo besedo: "Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili." V "Da," je spoštljivo prikimala Štefana, ki se je še vedno močno tresla. "To je že res, pa grozno bi bilo, če bi umrl sveti mož . . . Kaj naj potem počno Štajerci . . . sirote bi bili brez očeta, . . . čaka ga še mnogo dela, kadar pride, iz ječe." "Ne bo umrl, Štefana, Štefka," jo je tolažil Ertelij. "Ne pozna strahu, ki odpira vrata kugi. Veš pa tudi, da zemsko življenje ni najvišje dobro. . . . Albert je smatra za prah in pepel, in ti se se vendar pri njem učila." "Res," je rekla deklica. "Pri njem sem se učila, toda premalo. Toda, prečastiti, kaj naj kupim v lekarni, tekla bom v mesto, da se kmalu vrnem, zakaj"—mokro so se ji svetile oči na pobledelem obrazu, "gotovo me gospod Albert in bolnik težko pričakujeta. Li naj kupim v lekarni samo zdravila zoper kugo, bi-li ne bilo modro, da zahtevam tudi vsakdanjih zdravil, da ne bo nihče slutil ..." Stari pater se je posmeh-ljal: "Prav imaš. Vedno misliš dalje, kakor mi. Tu na lističu so zapisana zdravila zoper kugo, pripisal bom še nekaj navadnih vsakdanjih zdravil, da stvar ne bo sumljiva . . . Sedaj pa pojdi v božjem imenu, moje ljubo dete. Pa nikomur ne zini niti najmanjše stvari." "Nikomur," je resno zagotavljala, vzela je svojo pleteno košarico, dejala je vanjo listič in je kakor srna odhitela proti Štajru . .. * * * Večerna zvezda je izšla na nebu, okoli starega jetniškega stolpa je ječal veter, v tramov-ju so kričale ponočne ptice. Albert je čelo upirajoč v roko sedel ob postelji, na kateri je ječal bolnik in se je metal semintja. Pred menihom na mizi je ležala odprta knjiga, poleg nje je gorela rumena sveča. Albert je srepo zrl v knjigo; čutil je, kako mu pojemajo moči; pred očmi so mu sem-tertja švigale strele. Izprideni zrak, ki se je razpasel po sobi in odtod po vsem stolpu, mu je kakor kamen legal na prsi. O da bi še danes prišla zdravila . . . toda Ertelij gotovo ni imel nikogar, da bi mu bil zaupal skrivnost in bi ga bil poslal. . . . Če zbolim in umrjem, ga boleče zbada v čelo, kdo bo skrbel za tega nesrečneža, kdo bo pokopal njega in mene? ... ne da bi kuga prišla izza teh zidov, kamor sem jo drzno zaprl . . . Čuj! Spodaj je čisto tiho zapel zvonček. Albertu je kakor popotniku, ki v puščavi zasliši žu-borenje studenca. Plazi se k oknu, vse se vrti okoli njega v zadušljivem zraku. Pogleda skozi okno, toda nikogar ne vidi. Toda ko začne navijati vrv, čuti težo na vrvi. Tisočkrat bodi Bogu čast in hvala!" "Glej, Florino," reče svojemu sostanovalcu, čegar ime je spoznal iz bledenja, "sedaj prihajajo zravila, sedaj bo pa kmalu bolje." Že je obvisel koš ob križu v oknu, veselja ves tresoč ga je začel prazniti Albert. Opazil je, da je bilo vse fino in snažno položeno noter, vsak prašek, vsaka kroglica v pergament zavita, nič ni zmešanega, vse je v najlepšem redu, vse je lahko precej najti. V sredi leži v dveh pergamentih zdravilo zoper kugo — kraljevski bezoar! "Mnogo dobrih stvari mi pošiljaš, oče Ertelij," pravi Albert poln vroče hvaležnosti. Nato je raztopil bezoar v vodi in ga je vlil bolniku v usta, nato je v medenini zažgal sandalov les in je vrgel v ogenj limo-nove lupine. Kmalu je močno zadišalo po sobi, smrad trohno-be se je jel umikati. Tudi večerni veter, kakor bi ga bil Bog poslal, je začel močneje pihati; ko je Albert spoznal, da piha od severozapada, je odprl vrata svoje sobe, tako da je prepih vso prepihal. Minula ga je teža v udih, glava mu je postala lažja; čutil je, da beži od njega bolezen, ki se ga je že hotela polotiti. Zares, v pravem času je prišla pomoč. Zopet in zopet se je vroče zahvalil Bogu. Pa ni slutil, od kod je prišla pomoč. * j Če prav se je Albert trudil j na vso moč, da bi s protistrupi premagal strup, ki je razsajal :v telesu ubogega tujca, slednjemu vendar-le ni hotelo biti bolje, nasprotno, od ure do ure je postajal slabši. Drugi dan je bilo telo že čez in čez pokrito z bulami, ki so širile neznosen smrad. Tako žalostnih velikonočnih praznikov kakor letos Albert še ni doživel. Koliko se je trudil pater Albert, da bi ustavil strašno bolezen! Z jesihom in limono je izpiral bolniku sežgane ustne, z vodo in vinom mu je*vlival v usta srce okrepčujoča zdravila, z lastno roko mu je puščal kri — toda vse zaman, bolezen se je čedalje bolj hujšala. ... Na Veliko soboto zjutraj je spodaj v samostanski cerkvi veselo za-plamtela velikonočna sveča, orgle so zabučale, zvonovi so za-doneli in mogočno se je rezlega-la iz cerkve vesela "Aleluja" — zgoraj v stolpu je po težki, pre-čuti noči klečal Albert ob postelji svojega groznega bolnika. Groza ga je bilo in skoraj bi se ga bil polastil obup ob neznanskem rjovenju bolnika, ki je blaznel v strašnih bolečinah in trgal svojo odejo . . . Prišla je Velikonočna nedelja, in vse se je radovalo v Gospodu. V Albertovo ječo gori v temnem stolpu ni hotel prisija-ti žarek radosti. Kužni bolnik je blaznel in besnel; čez modre ustne so se mu vsipale nesramnosti, da je Albertu skoraj srce zastajalo v prsih. Sedaj je nesrečnfljž preklinjal Boga in vse svetnike, sedaj je grozno psoval svojo priležnico; nato je zabodel kakega opata ali grofa, . ki mu nista hotela dati kruha, slednjič je nekemu škofu postavil na streho rdečega petelina. Danielu v levnjaku pač ni bilo tako hudo med divjimi zvermi, kakor Albertu v tej strašni, zapuščeni ječi pri tem nesrečnem izvržku človeštva. Pa še huje je moralo priti. Albert se je z obliži in mazili približal postelji, da bi bolniku nanovo obvezal bule. Ravno se je nagnil k bolniku, ki se je v tistem trenutku v hipni blaznosti sklonil pokonci v postelji, strašno zarjovel in je s svojimi od gostih bul pokritimi rokami zagrabil patra za vrat, da bi ga zadušil. Med Albertom in nesrečnežem se je začel boj za življenje in smrt. Ravno se 'je posrečilo Albertu premagati blaznika in se rešiti njegovih rok, ko je spodaj ob stolpu zapel zvonček. Albert si je obrisal pot s čela, oddahnil se je in je začel navijati vrv s košem . . . ves vesel, da dobri Ertelij ni pozabil na ubogega bolnika . . . Ko je koš prijadral do okna, se je Albertu zasmejalo srce. Hvala Bogu, koliko dobrih stvari je v košu! Poleg belega kruha je surovo maslo v podobi rože, zraven pa stoji kamenit, dobro zaprt vrč z mlekom. Albert: je takoj natočil mleka v kozarec in je premagujoč se šel k postelji ter je bolniku, ne da bi črhnil najmanjo besedo, da ga nanovo ne razdraži, ponudil novo okrepčilo. Bolnik je srepo upiral vanj svoje motne, kalne oči — zdelo se je, da se zopet zaveda, in da se sramuje; slabotno je zašepe-tal: "Menih! Ti---dober!" To je bila prva beseda hvaležnosti, ki jo je Albert čul od bolnika. Toda tudi sladko mleko, ki ga je Štefana zjutraj na vse zgodaj, potem ko je že ob štirih zjutraj pomolzla kravo, prinesla čez hrib, ni moglo pogasiti notranjega ognja, ki je palil bolnika. Ta dan ni besnel, mirno je ležal na postelji; ko je solnce vzšlo visoko, je Albert s strahom opazil, da bolnik tišči črnoi peno in da mu s čela lije modrikast pot; tuin-tam je bruhnil iz ust in nosa Črno, izprijeno kri, v kateri so kakor črne kačice mrgolele živali-ce. Albert je vedel, da so to predznamenja kužne smrti. Menih je premišljeval, kaj storiti. Toliko se je'že trudil za bolnikovo zemeljsko življenje, toda zastonj—telo mora umreti . . . Gre za neumrjočo dušo, gre za večnost . . . treba je rešiti dušo nesrečne smrti. Res je bil divji razbojnik, zato mu je toliko bolj pri srcu njegovo večno zveličanje. Albert je vzel v roko stari železni križ in ga je pokazal groznemu bolniku. Če-li ve, kdo je ta, ki visi na križu? Ječe je prikimal bolnik: "Jezus!" Če ve, zakaj da je umrl na križu? "Da, v (j." "Dobro, veš, umrl je zaradi tvojih grehov. Ti ležiš tu na ku- gi in moraš umreti. Ti je-li žal tvojih grehov? Se mi jih li hočeš izpovedati, da ti jih odpustim namesto Boga?", Kakor ukročena zver na svojega krotilca, je bolnik srepo zrl na patra Alberta. "Da, izpovedati se ... " Zadnjič da se je izpovedal še kot majhen deček . . . pred kakimi štiridesetimi leti — sedaj ne zna več. Albert je rekel: "Pomagal ti bom." Sedel je k postelji, napravil je nadenj velik križ in ga je izpraševal po desetih božjih in pet cerkvenih zapovedih; bolnik je odgovarjal s slabotnim glasom, kakor je veder in znal, "da" ali "ne."—Nato je Albert molil Očenaš in Češčenoma- rijo in je pozval bolnika, naj moli ž njim, toda ta se mu je nemo režal, češ, da ne zna. Štirideset let da že ni več molil. Albertovo dušo je objela žalost. Mu-li hudič ne pusti moliti? — Vendar je sklenil, nesrečnežu preskrbeti sveto popotnico . . . Ob štirih popoldne je zopet spodaj zvonček zapel. Albert je glasno zaklical doli: "Kdor je spodaj, naj malo počaka." Ko je zopet koš priromal gori in je Albert pospravil Štefanine darove, o katerih pač ni vedel, odkod prihajajo — ploščo rumenega medu in sveženj sveže redkvice — je s svinčnikom zapisal par besedi na prazno stran brevirja, je položil1I || i ki ga je nato spust'1 Jj ■ je od spodaj hiter k°r J , prišlo na misel, da to J ■ korak, pa je stop»M| • da bi trpečemu b° vji . vil v groznih boleč"1.J . vil vzglavje. Zopet^I zapel zvonček; vf}l gori. Listka ni bj ! Spodaj ni opazil J : Štefana je letela n* > je prosila brata vr?» ^ , pošlje patra ErteW»»jff i bo za paramente. H , jala vsak dan, odWj , • za skrivnost v stj i sprejela novih Ertelij je pri*»J, i težkim korakom landelnovoiipredvelikonocno naznanilo • Mi smo bili dovolj srečni, da smo si preskrbeli z zgodnjim nakupom najbolj izbrano velikonočno obuvalo za vsakega člana vaše družine. Ti čevlji so iste standard kakovosti kot palp rej. Na vašo razpolago jih imamo zdaj vseh mer in širine ter v sledečih barvah: črne, rujave, plave in bele. Handel's Shoe Stof 6107 St. Clair Avenue M pa POLEG GRDINA SHOPPE ^ |j sk erisk ?k csnSk cr s£>fa> '