Posamezneitevilk«*
Navadite Din -“"75» ob nedeljah Din 1*-—.
-TABOR* wl»i» »—k d*iy ra*veo
nedelje i« prarnikov, ob 18. uri z datumom naalednjcga dno ter stane mesečno po poati D 10*—% xa mo-cemstvo D 18*—» dostavljen na dom £>11'—> na Mcaroice D lO*—f _.j inaerati po dogovora.--. :v’ Naroča se pri upravi »TABORA-* MARIBOR Jvr&era ulaea šUv. i*
PoHtilnapIaJana v gotovini 'Ceha dahaSnie £tev.1 Din.
TABOR
Paeamezne Stevllket .Navadne Din ■—-71 ob nedeljah. Din 1*—%
I UREDNIŠTVO se nahaja v Mart* * ' boru, ^ Jurčičeva »L H. 4, L nad* stropi«. Telefon mternrb. št. 27A UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ollei It. 4, pritličje, desno. Telo-
foo st, 24. —
račun atov.
• poli 11.78
tooHdmul
87.
Na naročila brez denarja at na oainu «■» Rokopisi at na vračajo.
Naslov
Maribor, nedelja 9. novembra 1924.
Leto: V. — Številka: 257.
T
Tit’.
Borza.
" OUEIH, 8. nov. (Izv.) Sklopni tečaj. Pariz 27.20, Beograd 7.50, London 23.80, Praga 15.45, Milan’ 22.30, Newyork 518.30, Newyork 518.30, Dunaj 0.0073.
Nova vlada za resničen sporazum.
Zanimiv članek
REORAD, 8. novembra. Današnja »Samouprava« je obelodanila pod naslovom: »Po izpreimombi vlade« zanimiv uvodnik, v katerem razvija program nove vlade. Med drugim trdi, da bo nova vlada slejkop-rej skrbela, da pripravi resničen sporazum med Srbi, Hrvati in
»Samouprave«.
Slovenci ter bo temu težkemu problemu posvetila vso pozornost. Pri tem računa na sodelovanje vseh onih, ki žele resničen sporazum; vse pravične zahteve bo vlada resno upoštevala. Zoper tiste, ki Pa nastopajo proti državni skupnosti, bo uporabila vse obstoječe zakone.
Restitutio In integrum.
Vpostavitev statusa quo BEOGRAD, 8. novembra. Ker je da-'nes. P5azn'-k sv. Dimitrija, počiva vse politično življenje v prestolici. Večina poslancev je že odšla iz Beograda na voliluo agitacijo. Ob pol 13. uri se je v ministrskemu predsedstvu sestal ministrski svet in razpravljal dobre pol ure. lV glavnem' je pretresal ukaze, ki ima jo
ante glede uradništva.
iziti v prihodnjih dneh. Sklenjeno je bilo, da se v vprašanju namestitve uradništva vzpostavi status quo ante, t. j stanje, ki je bilo pred nastopom Davi do-vičeve vlade. Vsi uradniki, ki jih je ime novala Davidovičeva vlada, bodo vpoko-jeni in nadomeščeni s prejšnjimi uradniki.
Nekrolog „Polltik@“ Davidoviču.
Hotel rešiti problem sporazuma,
BEOGRAD, 8. nov. V uvodniku pod naslovom1 »Epilog« piše »Politika« slovo Darvidovioevi vladi. Izvaja, da Davido-yi<5 svoje misije ni izvršil tako dobro kot jo 30 zasnoval. Hotel je biti odrešenik ivelesrbov in Ve le hrv atov obenem', bil Pa je samo talec obeh. V svoji široko-RTudnosti se je dal preveč voditi od Ra-
pa je samo otežkočil rešitev.
diča. Včeraj jo podpisal proikla-maeijo fe deralističnega bloka, s čemer je objavil svoj pristop k tisti skupini, ki bi hotela ustvariti protisrbski blok in ki je napovedal boj Srhom. Problem- sporazuma ni mogel rešiti, zato pa je celo otežkočil njegovo rešitev. Zadnji čas bi bil, da bi se država rešila iz tega stanja.
Kosta Tedorev proti bollševikom.
III. Internacijonala nnspro
BEOGRAD, 8. novembra. Današnji vutranji listi objavljajo pismo Kosta Tod-orova, ki pravi, da je dokumente, ki ,8o jih -pred nekaj dnevi objavili dunajski listi in po katerih bi bil Todorov imenovan za vodjo III. in ter nacij opale, ponaredil neki agent bolgarskega mini-
tnica jugoslovanstva.
s trsk ega predsednika Cankovu. 'Podorov nikakor ni prijatelj, auupak celo velik nasprotnik IH. internacijonale, v kateri vidi na j večjo nasprotnico Jugoslovanstva, ki bi hotela revolucijonarne struje izkoristiti za boljševiške eksperimente.
Po demisiji avstrijske vlade.
Je snoči odstopila. — ob 24. uri se je začela v vsej Avstriji železničarska stavka. Stališče javnosti.
DUNAJ, 8. nov. Železničarske zahteve, ki so postajale od dne do dne bolj odločne, so izzvale v avstrijskem političnem! življenju nepričakovano in ostro krizo. Generalni direktor Giinther ni hotel populiti; ker pa vlada ni ugodila njegovim' predlogom', je podal demiisijo. [Vlada je uvidela, da ima gibanje železničarjev tudi politično podlago in jo takoj za Giintherjem podala zveznemu Predsedniku Hainischu demisijo celokupnega kabineta. Železničarji so ta vladin ukrep sprejeli kot znak, da je vsalko pogajanje v tem trenutku brezuspešno. . Točno o polnoči se je začela
Volitve.
Maribor, 8. novembra.
Narodna skupščina bo razpuščena. Po dolgotrajni krizi se jo položaj čez noč Preobrnil. Skoraj dramatičnemu iskanju .nove smeri v naši državni politiki je sledil nagel neuspeh »politike sporazuma«. Rrugi ustavni faktor, ki je izčrpal vse taložnosti, da bi že s tem parlamentom :kostavil konkretne, jasno določene smernice notranjega sporazumu, je izdal signal: V volitve! Naj narod odloči, v katero smer ima 'krenilti nadaljnji razsoj maše notranje politike!
Nedavno sta bila razpuščena sredi Baijživaihnejšega dela dva velika evrop-;sfca parlamenta: angleški in nemški. — Angleški parlament je bil razpuščen po krivdi neugodne strankarske konstela-j tel je. Najmočnejša stranka — konzerva-1» f —.ni ,mo^0; sestaviti vlado, ker ni jtoela absolutne večine. Labouristi so bi-<5*viStipga stranka za komzervativci, zato
stavka na vseh avstrijskih železnicah.
Stavka je izzvala v javnosti takšno presenečenje kot demisij-a vlade. O obema dogodkoma- krožijo najrazličnejše kombinacije. Jutranji listi prinašajo na uvodnem1 mestu članke, v katerih zavzemajo stališče napra-mi trenutni situaciji. Splošno se sodi, da vladi, ni bilo treba takoj demtsi jamrati. Listi izražajo nadnjo, da se bodo oni, ki so krizo povzročili, zavedali svojih dolžnosti do narodne in državne skupnosti, da ne bo obnova Avstrije tik pred svojim popolnim uspehom porušena do tal.	7-
3e bilo državno krmilo poverjeno njihovemu voditelju Mac Donaldu. Tako je prišla na vlado velikega svetovnega imperija -manjšinska stranka, ki je bila vrhu vsega še začetnica v vladni politiki. Ta parlamentarna solucija je bila mogoča samb na -ta način, da so liberalci tvorili jeziček na tehtnici. Politika angleške vlade je bila odvisna od dobre volje ne ravno znatne liberalne skupine, odnosno od tega, koliko je bila ta skupina skregana z najmočnejšo — konzervativno — stranko. Po devetih mesecih se je pokazalo, da taka konstelacija ne more držati. Prišlo je do težkega konflikta in parlament je bil 6redi dela razpuščen. Volitve je izvedla -manjšinska stranka. 'n v volitvah- — izgubila državno krmilo iz rok. Dvorezni liberalci so bili težko ^ Poraženi in najmočnejša stranka prejšnjega parlamenta je dobila absolutno moč. Najel je njena politika simpatična ali ne, jasno je to, da je lahko .koristnejša državi, ker ne zavisi
od kratkotrajnih in večkrat silno polovičarskih kompromisov.
V nemškem Reiehtstagu so se dogajali pojavi, ki gekoliko spominjajo na naše razmere. Tudi v Nemčiji buče v ozadju težki ustavni boji. Zunanji interesi jih sicer neprestano tlačijo v ozadje. Toda nasprotja med strankami so tako napeta in ostra, da je po dolgih sKritih in odprtih krizah prišlo do popolnega, preloma. Edin izhod iz situacije so bile nove volitve.
To priča, da po-Iitično- življenje ni niti v starih državah normalizirano. Vse kaže, da ne bo tako dolgo, dokler ne bodo izginile s površja majhne in srednje stranke, da se bo delo vlad in parlamentov poenostavilo. Tako bodo izginile polovičarske koalicije, parlamentarne borbe med vlado in opozicijo pa utegnejo dobiti tisto veliko idejno in interesno obeležje, ki jim gre. Nujen pogoj za to pa je: izginiti mora demagogija, ki neprestano cepi mase in zlorablja takozva-n-o »suvereno ljudsko voljo« za nečedne spekulacije.
Po dolgih poskusih, da se ustvari v našem' parlamentu nov strankarski aranžma n in v državi čisto novo psihološko razpoloženje, ki bi omogočilo nekatere korekture v dosedanji ustavi, je arbiter nad strankami — nositelj ustavne in parlamentarne vladavine — spoznal, da je za dalekosežne odločitve treba spoznati pravo razpoloženje med volilni. — Tako smo čez noč stopili v volilno dobo. Volilni mandat pa je bil poverjen koaliciji, ki je pokazala v notranji politiki ravno črto, odprte karte, zvestobo državnemu aktu 1. decembra 1918 in krepko voljo, da izvede državo iz kaosa, kamor jo je hotel zapeljati eksponent IIT. inter-nacijo-nale Radič. Dogodki, ki bodo sledili temu prelomu s politiko zadnjih me-sece-r bodo pokazali, v kateri smeri se bo notranja politika čistila in konsoli dirala. Kocka jo padla. Rubikon je prekoračen.
Doma in po svetu.
— Občinske volitve v Konjicah niso razveljavljene. Tozadevne vesti časopisov so zgrešene. Upravno sodišče v Celju je pač na pritožbo Nemcev proti sklepu o razveljavljenju njihove liste razsodilo, da je bilo tozadevno postopanje pomanjkljivo, kar pa je za veljavnost obč. valitev za enkrat še brez vsakega pramena.
— Proti občinskim volitvam v Ormožu so vložili klerikalci priziv, ki pa je bil po dolgotrajnem obravnavanju te dni aavrnen in so volitve potrjene. Tudi Ornuož 'bo lahko kmalu volil župana.
— Skok iz vlaka. Dno 6. tm. se je z vlakom št. 713 peljala iz Maribora proti jugu tudi 16-letna Marija Fabjančič, ki stanuje pri svojem stricu v Mariboru. Hotela se je -peljati do Slivnice, pa je menda, prezrla postajo in na krat opazila, da je že mimo. Pri km 287.830 je skočila iz vozečega vlaka. Imela .je srečo, zakaj razklala si je samo spodnjo ustnico imi dobila nekaj oddrgnin na desni strani obraza. Obležala je nekaj časa v nezavesti ob tiru. Ko jo je pregledal zdravnik, so jo poslali v Maribor.
— V kolarnici sl zlomil tilnik. Pri Sv. Marjeti na Drav. polju je v noči 31. okt. 571etni delavec Jožef Premsl prenočeval v kolarnici posestnika Ivana Horvata. Ko jo zjutraj krog 6. ure hotel iz kolairn-ice, je menda vsled premale previdnosti — padel s tako silo v Skedenj na tla, da si je zlomil tilnik in je na mestu- obležal mrtev.
— Požar tovarne tanina v Belišču. V Belišču je v četrtek pogorela tamošnja tovarna tanina Gutbmann* d. d. škoda iznaša več milijonov dinarjev in je večji del krita z zavarovalnino.
— Mož s 110 ženami. V Johanisburgu v Južni Afriki je izšla knjiga, ki razpravlja o rezultatu zadnjega ljudskega štetja v teh pokrajinah. Med raznimi zanimivimi posebnostmi je tudi ta, da v Zontpanu živi zamorec, k-i ima 110 žen, 51 sinov in 42 lioera. Po številu otrok ga nadkriljuje neki drugi zamorska veljak,
ki ima samo 79 žen, zato pa 143 sinov in 50 hčera,	•	•
Dr. V, Kukovec:
Kfe so re?omn£ nažrti uprave in samouprav?
Za narodno skupščino v eehoslovaški1 republiki kakor tudi za prihodnje zasedanje dunajske narodne skupščine pripravljen je dnevni red o reorganizaciji uprave in uvedbi oblastnih ali okrožnih samouprav. Mnogo se razpravlja zdaj o tem predmetu v češkem časopisju ter se povdarja, da je razdelitev v okrožja že izpeljana v slovaškem delu države in se ima pristopiti sedaj k jednakemu koraku v centralnih krajih države. Tudi za Avstrijo je do sedaj v veljavi le začasna zvezna uprava, ki se naslanja aa stare kronovi-ne, ki se pa ima preurediti sedaj enotno. Pač primeren čas, da vidimo, koliko je napredovala v tem- oziru država SHS. Rešitev upravnega problema je ob enem' veliko narodnogospodarsko in finančno vprašanje, kakor za druge. tudi za našo državo.
Zakoni od 26. aprila 1922 o razdelitvi-države na oblasti in o uredbi samouprave so, kakor znano, večinoma sistirani. Prehodne ustavne odredbe so pred dvema mesecema glede Hrvaške dale spo-raaumiaški vladi podlago, da je že odrejeno reformo uprave po oblastih pustila neizpeljano. Ljubljanska, in mariborska oblast sla obtičali na sredi pota orgami-zacije uprave. Najvažnejše panoge, trgovina in obrt, šolstvo, socijalna politika, niso še v oblastni upravi organizirane. Veliki župan mariborski ni prišel mnogo dalje nego v posest ožje policijske uprave in zdaj čaka po migljaju od zgoraj, -kaj bode še smel prevzeti in kaj bode moral oddati nazaj Ljubljani.
Zadnji izrecni izraz nove politične orijentacije v tem- oziru je Marinkovičev program o reformi uprave in samouprav, ki je zagledal beli dan, ko sta še Davi-dovič in Pribičevič bila opozicija« Korošcem1 in Spahom vred proti homogeni radikalni vladi. Seveda je ta načrt precej nejasen. Ko je te dni sestavljal Kosta Tim-otijevič koncentracijski kabinet, stavil mu je, kakor smo čitali, dr. Korošec aned drugimi vprašanji tudi vprašanje, kako si predstavlja sporazum! s Hrvati; kar je pač pomenilo stališče k upravnemu organizatornemu vprašanju, ter baje ni dobil jasnega odgovora. Tudi s tem, kar j e'sam dr. Korošec tokrat storil, da je stavil samo nejasno vprašanje o vsebini upravnih načrtov morebitnega šefa nove vlade, bilo je prav malo storjenega. Obžalovati moramo, da pri toliki porabi črnila v zadnjih mesecih politične grupe sam® niso dale tudi javnosti spoznati nika-kega lastnega napredovanja v razčiščen ju tega vprašanja. Kakor so grešile prejšnje radikalsko-demokratske koalicijske vlade, ki so u-pravno razdelitev in aktiviranje samouprav izvedle z veliko malomarnostjo in nepopolno; tako sporazumaši sploh niso dali vedeti javnosti, kaj se hoče konce-d ir ati Hrvatom ozirotma iz te strani sprejeti. Precejšen napredek je pač 'videti v izjavi Radičevi, da smatra predlog hrvaške zajednice, torej hrvaških meščanskih strank kot primerno podlago za sporazum. Izgleda, kakor če bi v ostalem se politične stranke naravnost bale priznati barvo. Ali ja pa krepost morebiti v tem', da konkretnih načrtov sploh nimajo? Ne 'bila bi Jugoslavija edina država, ki po 5 letih tu še ni na cilju. — Ne smemo biti nestrpni, če se je zopet otvorilo vprašanje, ki se je zdelo že re-
Dr. Oetker-lev
vanilin sladkor
Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH svetla glava	Maribor
tein Potemkin«. Tedaj pa nastopi Mr Witt in napove poslednjo nro, zakaj čaj.
ponovno
SRTMI 1,	*T	A	ES O M*_.	 y	iv- ?''*n 11,...__
Računski stroj „Triumphatoru, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica J, telefon 100.
*T a T? O K«
V	tfne	%	novcmFra'19?«.
šen o. Naloga, ki je goitovo lažja v čeho-slovaški in v Avstriji nego pri nas, razumljivo še tudi pri nas ni rešena definitivno, vsaj ne s splošnim soglasjem. Toda jasno je, da niti Paši<s niti Ljuba Jovanovi^ nista ma-slila na to, da bode n, pr. Kastav stalno prideljen preko Julijske Benečije ljubljanski oblasti.
Vse grupe narodne skupščine, tudi grupa samoetalnih demokratov, so tekom zadnjih mesecev ob priliki razprav sporazuma s Hrvati bolj ali manj tečno dalo vedeti, da je misliti na reforme se-dajnega stanja v vprašanju splošne javne uprave in razdelitve upravnih edinic, kakor tudi v uprašanju odgovarjajočih samouprav. 0 konkretnih načrtih smo čuli zelo malo. Zgodilo se bode zopet kakor po sprejetju ustave, da nikdo ne bode imel pojma, kako si merodajne stranke predstavljajo upravno razdelitev in uvedbo samouprav. Javnosti se dajo premalo priložnosti razvoj zadeve učinkovito zasledovati,
Za zagovornike ene kakor druge smeri reforme je potrebno, da pristopijo vsaj v teoretično razpravljanje reformnih načrtov. Preveliki so nacijonalni in socijalni interesi naroda, da bi se moglo priti do zadovoljivega zaključka brez tvornega sodelovanju širokih vrst naroda.
naprednjaki!
Volitve so pred durmi. Pazite dobro na poročilo, s katerim dnem bodo razpisane, zakaj popravki volilnih imenikov se smej o. zahtevati samo še 15 dni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva ne vpliva na sestavo volilnih imenikov, po katerih se bodo vršile volitve.
Opozarjamo, da se morajo popravki volilnih imenikov zahtevati pismeno ali ustno od občinskega suda (urada) ali od prvostopnega (okrožnega) sodišča (od slednjega samo pismeno). Občinski urad mora vsaiko zahtevo popravka rešiti v 5 dneh in rešitev vročiti prizadeti osebi proti pismenemu potrdilu. Zoper rešitev obč. urada se je v treh dneh pritožiti na okrožno sodišče.
Naprednjaki, volilni imeniki so razgrnjeni pri občinah. Poglejte natančno, če ste vsi vpisani. Kdor ni vpisan, naj takoj prvi dan po razpisu volitev vloži zahtevo, da se ga. vpiše. Priloži naj domovnico, krstni list in potrdilo od občine. da je že G mesecev tam nastanjen. Vise te listine morajo pristojni uradi »v svrho reklamacije« izdajati brezplačno.
Kdor je napačno vpisan, naj zahteva potpravek.
Za vsako posamezno osebo je treba napraviti posebno vlogo.
Obračajte se za pojasnila na: Tajništvo JDS v Maribor, Cankarjeva ulica
ozemlju opravičene, dasi so v primeri s predvojno statistiko neznatne. V Gorici n, pr. je bilo še 1914 v razvijajoči se slovenski gimnaziji, ki je prišla tedaj do 4. razreda z 9 oddelki, 345 dijakov (na stari nemški je ostalo še kakih 300 Slovencev), na ženskem učiteljišču 15(1 gojenk, na moškem učiteljišču 142!
Italijanom ni bilo dovolj, da so uničili naše, reči moramo cvetoče srednje-šolstvo, spravili so se tudi na osnovno šolo! Naj govorijo številke:
V Istri smo imeli 188 naših ljudski n šol, od katerih so jih do 1. 1923 poitalijančili 114, ukinili 22, »utrakvizirali« 9, tako da je ostalo le še 56 naših! V Trstu so sicer mestne šole ostale, a ukinjene so bide 4 velike CM šole in otroški vrtec ter srbska šola.
Za gospodje neophodno potrebno.
Šolstvo v zasedenem ozemlju.
(K dinarskemu dnevu Jugoslovenske Matice).
Nedavno so pričeli v našem Primorju novo šolsko leto. Dan za dnevom, teden za tednom »o naši listi tam onkraj opozarjali naše ljudstvo na važnost in način vpisovanja.
Zakaj tolika pozornost?
Znano je, da so Italijani od svojega prihoda dalje kratkotmalo onemogočali ali visaj zavirali normalni razvoj našega osnovnega in sredn jega šolstva. Ukinili so vse naše srednje in strokovne šole v Istri (1), v Trstu (2), v Gorici (4) in pustili milostno le idrijsko realko združeno z gimnazijo, ki so jo pa poslali pro-šio leto deloma v Videm, tako da jo ostal v Idriji le nekak rndiment. Goriški vzorni učiteljišči (moško in žensko) so premestili v Tolmin in ju združili v eno učiteljišče, ki je vse prej kot vzgledno im bolj potujčevalnioa ko pripravnica za vzvišeni poklic učitelja,
Z ukinjen jem srednjih šol so hoteli u-dariti naš inteligentni naraščaj, onemogočiti naraščaj zavednih narodnih delavcev, Zaenkrat se jim še ni posrečilo: beležiit moremo, da je kljub vsemu bilo v šolskem letu 1922-23 vendar 1167 naših srednješolcev, in sicer 389 gimnazijcev, • 971 realcev, 288 učiteljiščnikov in še 127 na drugih strokovnih šolah. Isto leto je bilo na visokih šolali 206 naših primorskih študentov.	v
Te številke dovolj glasno pričajo, kako so bile naše sredn je šole v zasedenem
Na Goriškem, kjer ni bilo skoraj vasi, ki ne bi imela svoje šole, si Italijani vendarle niso upali tako brezobzirno nastopati ko v Istri. Svojo kulturno pest Pa »o le dali čutiti: v Brdih so poitalijančili 7 šol z 10 razredi, v Devinu so poitalijančili vse naše šole. Ukinili so vse CM šole in vrt.ee v Krminu, Ločni-ku, Podgori in Gorici, kjer so obenem odpravili cvetoče šole »Šolskega doma«, ki so vzrasle iz požrtvovalnosti gor iških Slovencev in so bile s štirimi lepimi »Domi« naš ponos.
In še jim ni bilo dovolj!
Mussolinijev prosvetni minister Gen-tile — da bi bil nomen omen! — je pro-šlo leto s svojo proslulo reformo šolstva z od lok o m-za.k onom z dne 1. oktobra 1923 zadal našemu šolstvu smrtna udarec. U-vedel je v ljudsko šolo izključno italijanski jezik! Pesek v oči je člen 4. tega odloka, ki dovoljujejo manjšinam, da smejo zahtevati poduk svojega jezika v dodatnih urah. Na ta člen so opozarjali naši listi, da ne bi kdo naših ljudi pozabil zahtevati za svojo deoo vsaj to, kar so ji še pustili. In res, ljudje so splošno zahtevali uzakonjeno pravico, a v mnogih krajih — zaman!...
Italijanizacija, asimilacija! To je geslo, ki naj mu služi tudi in v prvi vrsti šola. Zato razumemo, zakaj ni hotel go-riški nadzornik dovoliti otvoritve^ slovenske zasebne šote v Gorici, izjavljajoč, da ni potrebno, ko že država dovolj skrbi za šolstvo!
Ros skrbijo: šolo upropaščajo, dobre učitelje umirovljajo in izganjajo, mladina pa naj zapade analfabetizmu v deželi, ki je bila doslej med najkulturnoj-šimi! Nedostopno jim hočejo napraviti slovensko knjigo in sploh slovenski tisk, kii bi jim nudil iz srca v srce segajoče bogatstvo naše slovenske duše,^ zastrupiti jiih hočejo s svojo miselnostjo in tako 'ustvariti —■ poturice.
Slovenci, ali moremo ostati ob teh žalostnih dejstvih brezbrižni mlačni? Ali ni naša dolžnost, da storimo vse, kar bi omogočilo mladini našega zasedenega ozemlja gojiti še vedno materin jezik? Ali moremo pustiti, da bi rod, ki je izrastel v krvi in pregnanstvu, kedaj blagoslavljal čas, ki mu je vzcl domovi-no in najdražje — materin jezik in žnjim narodno zavest? Ne, ne moremo pustiti tega in nikakor ne pustimo, ne moremo in ne bomo ostali brezbrižni in mlačni, zavedamo se in se bomo zavedali svoje dolžnosti sotrpečih neodrešenih bratov in njihove mladine.
9. novembra bomo to pok a zal l oh »dinarskem dnevu« Jnigoslovensko Matice! Ne enega Slovenca ne ®me biti, ki ne bi pokazal vsaj z enim dinarjem, da ga u-soda zasužnjenih bratov 'boli!
m Pevsko društvo »Jadran«. Vsi pevci se vabijo na važen razgovor, ki se vr-
isdoldiie želodčne In črevesne tsoSežšne prenehajo po ožioanjjn Radenske nadel
ši v petek, dne 7. tm. v gostilni Jadran-Maglica. Zadeva zelo važna, udeležba obvezna. Pevovodja.
Mariborske vesti.
Maribor. 8. novembra 19J4
Volilci — demokrati v Mariboru !
Volitve so pred durmi. Vsakemu zavednemu demokratu mora biti prva dolžnost, da se prepriča pravočasno, je-li vpisan v volilni imenik, so-li vpisani njegovi prijatelji, ter da izvrši reklamacije za sebe in za vse somišljenike, ki niso v imenikih, da pa tudi zahteva izbris vseh nasprotnikov, ki nimajo volilne pravice. Naj ne bo tokrat zopet tako, kakor je bilo povodom zadnjih občinskih volitev, ko so ljudje prihajali v tajništvo Sele par dni pred volitvami ali pa na dan volitev izpraševat, če so v imeniku. Reklamacijska doba traja samo 15 dni od razpisa volitev naprej. — Pazite na dan razpisa! Volilni imeniki so vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure na vpogled v tajništvu JDS, Cankarjeva ul. 1. Tajništvo gre tudi vsakemu somišljeniku na roko pri reklamacijah. čitajte člančič: Pozor, naprednjaki!
m Ljudska univerza. V poifideljek ob pol 20. uri predava g. A. Skala o duševno zaostalih otrocih. Važno za stariše in vzgojitelje.
m Brezposelni trgovski nameščenci. Trgovski gremij v Mariboru obvešča brezposelne trgovske nameščence, da nima nikakega fonda za podpore brezposelnim in so torej vse tozadevne prošnje na gremij brez uspeha. Gremij prejema svoje dohodke od članov samo na _podlagi vsakoletnega proračuna za striktno določene stroške in izdatke. Ker še do sedaj ni bilo v proračunu nikake postavke za podpore brezposelnim, so vsi izgovori posameznih trgovcev, da plačujejo grem.iju v to svrho ogromne vsote, nepravilni in brez vsake podlage, — Resnica Pa je, da pobirajo bolniške 'blagajne 5%no doklado na vse bolniško-zavarovalne prispevke v prid državni borzi dela; ta doklada znaša »nrao _ v Sloveniji nad 1 in pol milijo?ia_dinarjev ter je določena za vzdrževanje pisarn borze dela in za podpore brezposelnim. Država pa daje od teh ogromnih prispevkov le malenkostne vsote državni borzi dela na razpolago in nimamo nikake evidence, kam1 gre denar, namenjen onim revežem, ki so brez službe.
m »Tarzan« in »Meškove »Slike« v »Ljudski knjižnici«. Ta teden je dobila »Ljudska knjižnica« zopet 10 novih »Tarzanov« iz vezave, pa je že vseh 20 izposojenih. Tudi najnovejše Meškove knji ge »Slike« smo prejeli v več izvodih, pa so bili tudi že v nedeljo vsi izposojeni. Radi velikega zanimanja za nove publikacije izposojuje knjižnica začasno take aktualne knjige le za 8 dni. To nedeljo pa pridejo v promet vse pravkar izišle izdaje Blasnikovega založništva, kot »Zeleni kader«, roman »Občinsko dete« Nušiča itd. Z renoviranjem Narodnega doma je dobila tudi knjižnica krasen napis na steno prostornih prostorov v I. nadstropju Narodnega doma, tako da se res od dne do dne v vsakem oziru širi in izpopolnjuje.
na jutrišnji izlet, ki ga priredi Jugosl.-češkoslovaška liga v Ptuj. Ugodnost polovične vožnjo. Sestanek Čehov pod vodstvom generalnega konzula RČsLg. dr. Beneša. Odhod iz Maribora ob 8.34.
m PRVI VELIKI PLES priredi odsek za zgradbo sokolskega doma v Mariboru dne 8. tm. v vseh prostorih Narodnega doma. Kdor hoče videti lepo na novo preurejeno, brez prepiha, umetniško poslikano veliko dvorano, naj pride v soboto v Narodni dom na to veliko plesno zabavo. Poskrbelo se bode tudi za gorka, mrzla jedila, dobro kapljico ter tudi točno in solidno postrežbo. Začetek točno ol 8. uri.
m Za Jugoslovensko Matico je izročil g. Bregant 210 diin., ki so bili nabrani na godovanju g. Avgusta Lukačiča, postajnega načelnika v Kotoribi. Odbor J. M. izreka vsem darovalcem naj iskrenejšo zahvalo!
m Promenadni koncert v parku. VI
nedeljo pri lepem vremenu se vrši ob 11. uri koncert vojne muzike s sledečimi sporedom: L Fučik, Prihod gladiatorjev« Koračnica. 2. Tittl, Slovanska ©uvertura, 3. Bery. Čar planin. Valček. 4. Parma, Fantazija iz opere »Zlatorog«. 5. Wag-ner, Zbor romarjev in pastirska pesent iz »Tannhiiuser«. 6. Zitta, Razne slike. Potpouri. 7. Muhvič, Jugoslovonska koračni ca.
m Jubilejni slavnostni koncert evangelijske cerkve ee bo vršil 3. decembra t. 1. v Gotzovi veliki dvorani z umetniškim programom. Sodelujejo:	evang.
ženski zbor, solisti in tukajšnja vojn« muzika. Umetniški spored bo pravočasno objavljen.
m Olepševalnemu društva v Mariboru je daroval g. dr. R. Pipuš 878 din. kot prebitek zneska, ki ga je nabral pri mariborskih odvetnikih za venec na grob t dr. Fr. Rozine. — Iskrena hvala.
m »Hotel Potemkin« v Grajskem kinu. Posrečeno zrežirana zgodba v 5 dejanjih nam razkriva sladki čar pi*avljice iu britko, pa vzlic temu mično lepoto življenja. Mlademu lordu Berzyju preseda življenje. Razpiše nagrado 500.000 funtov tistemu, ki bi ga na najorigiualnej-ši način spravil na »oni svet«. In res se pojavi zagoneten človek Mr. Witt po imenu in obljubi, da bo izpolnil lordovd željo. Sporazumeta se, da miu bo Mr. Witt napovedal poslednjo' uro. Posihdoh bogati lord čaka, kedaj so bo pojavil tujec in mu naznanil prihod smrti. Nekega večera potuje z avtom po samotnem! kraju. Pokvari se stroj, pa izstopi ln poišče bližnjo hišo, najde stari zapuščeni »Hotel Potemkin«. Zaspi. Ko se predrami, vidi, da se nahaja v davni viteški dvorani. Vstane in vidi, da je Spremenjen v viteza. Gre dalje ir. najde čudodelni studenec, ki se vanj strmoglavljajo stare ženske, da priplavajo na svetlo kot mlade, zale devojke. V eno izmed njih se zaljubi. Tedaj pa mu jo ugrabi vojvoda in ga vrže v ječo. Ko je prišel na prosto, so lepotico vodili na grmado kot čarovnico. Zgradi se nezavesten in.— prebudi na polju, blizu avtomobila. — Kje je čarobni »hotel Potehikin«? Kje prekrasna vešča? Jadrno zdrči v mesto, življenje ga zanima, rešiti hoče uganko čudne lepotice; od nje mu je ostal prstan na roki. Nekega dne Sita, da je neka dama izgubila prstan. Poišče jo in —-odkrije ono, ki jo je bil vzljubil v »Ho-
------	■ i Mr>
\r A E 'O' EV
'Ssrf?TiY 3.
'V AfnTl«', cTne r ho^effiiffra ffll	__________________________________________________
'Pisaln r^oJVcont i nentaF, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR,	telefon	100.
ki mu ga je ponudila Jama, je zastrupljen. Kako in zakaj? Kaj poitem? Pojdi v kino in izveš konec te skrajno napete in sila mične zgodbe.
m Društvo (lrž. polic, nameščencev, podružnica v Mariboru priredi dne 3. januarja 1925 veselico v Gatzovi dvorani v prid vdovam in sirotam^ Z ozirom na bedno stanje vdov in sirot prosimo, da druga društva vpoštevajo našo prireditev. Odbor.	N	37
m Olimpijske srečke so bile izžrebane V Zagrebu dne 3l. m. m. Žrebal n o listine so na vpogled v pisarni Sokolskega društva.
m »Bratstvo« ima danes v soboto dne 8. nov. ob 20. uri v gostilni »Jadran« družabni večer.
m Iz policijske kronike. Straže so prt javile 7 prestopkov cestno-pol. reda, 2 tatvini in 1 najdbo. — Aretiran je bil 331etni Rudolf Horvat iz Peker, ker je od trgovine do trgovino beračil, dasi je sposoben za delo. Delomržneža so izro čili v sodne zapore. — Anton Požar iz Studencev je prislonil kolo v hišno vežo na Aleksandrovi cesti 45 in odšel v gostilno »Evropa«. Ta neprevidnost ga je stala 1225 dim, kajti s kolosom je popihal človek, ki je bolj pazil na kolo no go njegov lastnik. — Benedikt Vi vat na Tržaški cesti je pTijavil, da mu je včeraj nekdo ukradel iz lesene ute na vrtu velikega kunca in 3 kure.
m Kavarna mestni park. Od danes soboto naprej svira pianiistinja Velma Fels od 21. do 2. ure. Kavarna odprta do 3. ure. ^	2546
„ m Kavarna »BristoJ« prenovljena, večerni koncerti s pomnoženim orkestom in z bogatim programom. Dobra vina. Solidne cene. Separirane lože.	2524
m Kateri pisalni stroj si naj nabavimo? Da bomo z nabavo pisalnega stroja Zadovoljni, je merodajnih več vidikov: dobra konstrukcijo,, preciznost, trpež-noist, priročnost, dober materija! pa tudi lična oblika. Med dvainpetdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili Uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli d,rja. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za »fenotipi jo Ant. Rud. Legata v Mariboru se je pisalni stroj »Continental« najbolj obnesel. »Continental« je izdelek svetovno znane tvorniee »Wanderer« v Schonau Pri Chemmitz-u, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolesa in automobile tipa *Wanderer« ter seštevalne stroje »Continental«, Pisalni stroj »Oontinental« velja med strokovnjaki kot najboljši med Vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena iuarka,. To izborno marko ima v sanno-Prodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ul'ca 7, telefon 109. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Naj-
boljša reklamna zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bodete!	2478
K dinarskemu dnevu 3ugos!owenske Matice dne 9. novembra 1924.
Sedemstotiscč jih je — žive priče —
Sedemstotisoč jih čez mejo kliče,
če ste za skledo leče
nas morali prodati
s podpisi in pečati,
olajšajte nam vsaj trpljenja ječe.
&8ec&aS8š£e.
REPERTOAR.
Sobota, 8. nov. »Mamzelle Nitouche«. D.
• (Zadnjič v sezoni).
Nedelja. 9. nov. »LiRnm«.- Ah. C. Gostuje ga Juvanova, članica ljubljanske drame.
Pomdeljck, 10. nov. Zaprto.
Torek, H. nov. »Otroci«. Ab. D. (Kuponi).
(Zadnjič v sezoni).
Sreda 12. nov, »Kajn«. Izv. Premilem.. Slavnostna predstava na spomin ra-pallskega dne.
•
»Mam’zelle Nitouche« zadnjič v sezoni, danes dne 8. nov. Začetek ob I9X>.
Gostovanje v drami »Lilicm« v nedeljo. dne 9. nov. V nedeljo, dne 9. t. m. se ponovi predmestna legenda znan ega madžarskega dramatika Molnarja »Lili-om«. Nastomi ves mariborski dramski ensaimble. V vlogi Mnškatko, voditeljice vrtiljaka pa gostuje ga Juvanova, odlična članica ljubljanske drame.
o Darila. Sokolsko društvo v Mariboru je prejelo od g. viš. sod. svet. Fr. Posege 100 din. Kegljači Primorci Pa so nabrali ob priliki krstne slave nekega člana na kegljišču v Narodnem domu 1300-din. Odbor se vsem darovale Ijem najtopleje zahvaljuje.
o »Martinov večer« priredi Sokolsko društvo v Studencih v soboto dne 15. nov. 1924. Prijatelji društva vabljeni!
o Načelstvo Kola jahačev sok. društva v Mariboru namerava prirediti v zimskem času sabljasti tečaj, člani sokolskih društev se radii razgovora v tej zadevi vabijo na sestanek v torek, 11. tm., ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma.
SpOTf«,
: Prijateljska tekma 1SSK Maribor: SK Svoboda, Maribor. V nedeljo dne 9. tm. popoldne ob 15. uri se vrši na igrišču SK Maribora ozir. SV Rapid prijateljska tekma navedenih moštev. Na enem ali drugem prostoru v nedeljo dopoldne prijateljska tekma obeh naraščajev in to ob 10. uri.	,
Xavier de Montepin:
Skrivnost Mele hiše.
Roman iz francoskega življenja. 5
— Bogniie, to bi se znalo zgoditi, sem odvrnil. Predvsm je zanimiv naslov. Pomislite samo: Rdeča hiša! — na ovoju knjige ali na gledališkem listu. Broz dvoma siguren učinek! Kako razburjenje bi tak naslov vzbujal v slušateljih in slušateljicah. •
Med tem, ko som govoril s prijateljem, se je nadzornik s .pretečim licem približeval psu; Patand se umaknil, po' tegnil rep in se oddaljil kakih :’p korakov, pa zopet počel strašno zavijati.
— Pravim vam, danes zavija bolj nego, druge dni, pravi nadzornik; ne prenehal bi tudi če mu prerežete vrat.
S terni besedami jo odprl vrata in spregovoril s čepico v roki:
— Izvolita notri, gospoda!
Priznati moram, da mi ni mogoče o-
pisati čustev, ki so me obhajala, ko sem stopil na dvorišče.
Dominikove besedo so me prisilile, da sem mislil na dramo in moč moje domišljijo je bila tako velika, da se mi je zdelo, kakor da je ves zrak napolnjen z grozoto.
Toda vse, kar je bilo krog nas, ni o-pravičevalo potlačenosti, ki se rte je lotila. Pa naj sodijo č It atol ji sami.
Sto korakov od ograje sc je dvigal paviljon, dražestno zgrajen, na nadstropje visok z nizko streho.
Prvo nadstropje je imelo trojo oken, prizemlje dvoje in vrata, h katerim so vodile tri stopnice.
— Poglejte, gospod, je dejal nadzornik, vse je krepko in solidno zidano in ni treba nikakšnih;popravil.
Kakor je klasičen običaj pri kmetskih hišah krog Pariza, je bilo dvorišče okrašeno z zelenim grmovjem, v sredi pa je bila naprava za ribe in vodomet. Krog grmovja so bile razpostavljene u-kusne pletene košarice, iz katerih sc stebelca rož sipala svoje dmhteče listje. Tu-intarn si videl kakšen kip iz grmovja. Kipi niso bili jz marmorja, ampak iz gline, kopije slovečih vzorcev.
Na desni strani hiše pod precej velikim kostanjem je bilo troje stolcov in okrogla železna maža, ki je že pričela rjaveti.
Zahajajoče solncc je zlatilo to sliko.
In vendar je neugodni duh neprijetne poezije, ki se je širila: na tem mestu, vel iz očividne zanemarjenosti vrta,, ki je tekom let popolnoma podivjal; poti «o zarasli, i stota ko stopnice ' peron a. Ba-sin, ki je bil samo še kaljuža, je bil stan za moogobrojne krastače, ki so s svojim kreketanjem javile svojo prisotnost.
Dočimi sem to opazoval, me je Dominik gledal, in kakor da je pogodil moje misli, je spregovoril:
— Gospoda sta opazila, da to ni v redu, a to ne sme nikogar oplašiti. Kaki štirje pridni delavci — in jaz so bom zanje pobrigal — lahko vrt v treli dneh
urede. Treba samo livade pokositi in povaljati drevorede oplesti in z grabljami poravnati grmovje obvezati, korita očisti ti, plevel uničiti — saj plevel raste povsod — kratko, to delo ni težavno. Povrh je uredba vrta odvisna od najemnika, stroške pa nosi gospodar.
Ta mamljiv Rredlog ni napravil na Paula zaželjenega utiša.
Na licu se mu je videla nezadovoljnost, in svojo pažnjo je posvečal Patan-du, ki je neprestano cvilil.
Zdelo se mi je, da bi moj prijatelj v tem hipu plačal tri tisoč frankov za eno izmed vil, ki jih je malo prejo preklinjal, nego da bi bil brezplačno lastnik rdeče hišo.
To je Dominik opazil, a ni se odrekel nadi, da je našel najemnika. Jaz pasem že davno videl, kako prazna je ta nada*
IZJAVA.
Za časa agitacije pri občinskih volitvah v Studencih je izdal volilni odbor SSJ letak, v katerem je tudi tale 0'dsta-vek:
»Nasprotniki in gerenti so zapravili otroški vrtec, ki so ga kupili z od občine izposojenim denarjem. Otroški vrtec 3« danes v rokah fašistov, mesto da bi služil naši deci. Zato pa moramo za otroški vrtec plačevati najemnino in popravila.«
Podpisani krajni šolski svet ugotavlja kot krajna šolska oblast, da imenovana trditev ne odgovarja resnici. Poslopje, ki tvori s telovadnico vred današnji Sokolski dom in v katerem se nahajata dva razreda otroškega vrtca, je kupilo za časa sekvestra leta 1919 tukajšnje telovadno društvo Sokol s svojim ne z od občine izposojenim denarjem. Torej je danes last Sokola v Studencih, ne pa v rokah fašistov. Ob enem ugotavljamo, da faktično služijo _ prostori naši deci, ker je v njih nastanjen otroški vrtec. Krajni šolski svet plačuje kot najemnino za dva razreda otroškega vrtca malenkost 300 din. (tristo dinarjev) na leto. Vsa popravila pa so znesla od leta 1921 do danes komaj 250 din. Razen tega uporablja zelo dobro opremljeno telovadnico Sokola deset razredov) tukajšnjo osnovne šole in' sicer brez vsake odškodnine in najemnine že od 1.1920, Kljub temu ni Sokol niti ne zaprosil niti sprejel ves čas svojega obstanka ni-ka.ke podpore bodisi od krajnega šolskega sveta, bodisi od Občine v Studencih, V njem se vršijo tudi šolske prireditve, Iz tega je razvidno, da društvo Sokol v Studencih ni sovražno prebivalstvu V Studencih, ampak da docela umeva potrebe ter mu gre velikodušno in v lastno materijelno škodo na roke.
Zato obžalujemo, da se ga je vleklo na tak obsojanja vreden način v volilno agitacijo in naj' bo ta izjava širšemu občinstvu v Studencih v pojasnilo.
Krajni šol. svet v Studencih p. Mariboru
dne 29. oktobra 1924.	2541
Je li osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje?
Potem se nc toži! temveč pokušaj LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Muči 11 Te revmatizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste 1 Z zavojnino in poštnino vred stane:
1 paket	s	6	dvojnat.	ali	2	spec. steki.	62	dinarjev
2 paketa	s	6	dvojnat.	ali	2	spec. steki.	96	dinarjev
3 paketi	s	12	dvojnat.	ali	2	spec. steki.	130	dinarjev
6 paketov s 18	dvojnat.	ali	6	spec. steki.	240	dinarjev
Naročila naj se natančno naslove na: EUGEN V. PEI.LER, lekarnar v Stublcf Donjl, Elsatrg 201, Hrvatska
II
Za dopolnitev paketa priporoča se: ELSA-KROGLJICE, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-R1BJE OLJE krepi slabe otroke in odrasle.
2557
je se dobi najboljše in naj-cenejše šumadijsko vino n
HOTEL „K©/OVO“
Liter samo 10 Din. — Jutri v nedeljo, 9. novembra pojedina prvovrstnih domačih riževih in jetrnih klobas, porcija z zeljem 6 Din, kranjske domače klobase z zeljem 10 Din; zajuterk: golaš, vampi, jetra po 4 Din. Vsak petek, soboto in nedeljo morske
obilen"obisk scVpreip7roča gOStillliČarka.
OPOZORILO
Naznanjam cenj občinstvu, da sem sprejel danes iz Krila, Desenlce 1 vagon dalmatinskega specijol-
nega črnega vina, in pride na drobno v prodaj pri
Z I O O i £OPETT
2541	v	Vojašniški	ulici štev. 5
Cena v lokalu pro liter 11’— Din. čez ulico 10-—Din
Gostilna »Trile ribnika
Vsako nedeljo in praznik popoldan
sosrem?
V nedeljo, g. nov. pojedina 2549	domačih	pečenih	klobas
Za obilen obisk se priporoča gostilničar Fr. Broj&n.
1579
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
vseka množina najceneje v -Javni zalogi
tovarna Mitov
Maribor, Stolna ul. 4.
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Poiar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, poskusite I
1213
s...
ftJH na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1019
Len pstilltvo Železno pohištvo Tapeto. poMStva Pisarn pafiStn Posteljna sprava Preprog Zavese Blago za polStvo Posteljno perje
po izTnnrodno nizkih cenah r nalogi pohištva
KarolPreisi
Maribor
Gosposka ullee St 20
(Pircbanova bila)
P1 Svoboden ogled Cen Usi brezplačno t
S2BSBB£S2WSgESS
Flor nogavice
D E n. 38*—
fimliiijaiili
Grajski trg 1.
8177
Podpirajte sokolski tisk!
Baterije
za žepne svetiljke vsak čas sveže v galanterijski trgovini
IDrag® S$®s8na
Maribor, Vetrinjska ulica 20
2551
Popolnoma zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni cen-dobite emajlirano posodo, znam ke „Goliat“ težko in lahko, češkoslovaškega proizvoda pločevina, sto in lito pes.do porcelanasto-kamenito in stekleno robo naji boljša vrsta edino la pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	1716
A B' "O R«
V STaVi,b'o’ru, or,c 5. nc-Vemfca 1921
KUŽNI
m
je svjetska marka kineskTh dajeva, prava ruska mjeSavina
uvoz iAJA P. M. KUZMIČEV I SINOVI
osnovano u Petrogradu god. 1867. London 11 Queen Victoria st.
Pariš 11 bis Avenue Victor Hugo Barlin Hohenzollerndamm 15	2477
Hamburg Freihafen, Alter Wandram 12 SkladiSta u SHS.
Zagreb	Beograd
Kukovičeva 30. Telef. 26-92 Kr. Milana 56.
mm H OZNANILA.
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje ▼ zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska nlioa štev. 2.	106
Amatarl - Fotografi 1 došle so vse vrste Mimosa papirji kakor tudi vse druge foto - potrebščino. Foto - VlaSič, Maribor, Gosposka ulica 23. 2290
Izurjeno strojepisko, veščo srbobrvaSčine. ilie takoj pi-earna dr. Lajnšič 2534 2—1
Postrežklnja za popoldanske are se Uče za takoj. Cankarjeva nlioa 33.	2540
Zakonski par IHe opremljeno
sobo s posluževanjera kuhinje ako mogoče v bližini kolodvora. Najemnina po dogo-Naslov v upravi lista.
vorn.
2528 S—1
Išče so tihi družabnik ali po
aofilo 50—60.000 dinarjev za dobro idočo in vpeljano trgovino v variborn Ponudbe pod -Trgovina 100* na upravo.
2539
Deklica 15 let stara z meščansko šolo, pridna, poštenih sta-. riiev teli vstopiti kot učenka fjj-v trgovino z mešanim blagom.
[. . Ponudbe pod „ j pravo.
Učenka* na u-
2530
petten kovač se sprejme v - tovarno v Srbijo. Istega rabim ; /za konje in živino podkovati. !,• ter mora razumeti vsa druga kovaška dela. Stroški se povrnejo. Pri S letni službi se povrnejo stroški tudi nazaj. Pismene ponudbe na P. I. Kle-fiseh, Ptuj.	2521
'Manufakturlst zanesljiva meč v manufakturni stroki se sprejme takoj. Ponudbo na tvrdko I. Preae, Maribor, Glavni trg It. 13.	2525	'	2—2
1
Otrok s* sprejme na hrano. Naslov v npravi.	2547
Lepo dleto stanovanje od
ene aobe in kuhinje se zame-’. nja za večje v eentrum mesta preti nagradi. Vpraša se v u-pravi ,Tabora“.	2543
..Meteor" polnilna peč, 2 oljnati sliki, kompletna jedilnica in spalnica, kolovrat in radič-no hišno orodje na prodaj. O-gleda se ga lahko med 2.-4. uro v Vetrinjski ulici št. 30 Vprašati v kavarni. 2524 3-1
Urarski vajenec se sprejme M. 1 Iger sin. Gosposka ulica št. 15.	2551
Spretna Šivilja se priporoča v salon ali v biše. Vpraša se v ■pravi.	2542
Pletilni Stroj „Styria“ št. 9, dobro ohranjen na prodaj, na ogled je pri Zupančič, Meljska cesta 7.	2512
Električna in železna peč
na prodaj. Vprašati: Tiskarna ,Ažbe“, Koroška cesta št. 39.
2528
Otroška postelja in otroški koš na prodaj. Orožnova ul. 2.
2536
Enega ali dva pisalna stroja kupi pisarna dr. Lajnšič. 2535
Soba z zli brez hrane ze išče tudi izven sredine mesta. Ponudbe pod ,lzven“ na upravo lista.	2553
Večja opremljena soba za
dve boljši gospodični se odda. Trg svobode 3, II. nadstropje, vrata 14.	2545
Pianino in moška obleka je po ceni na prodaj. Poizve se Židovska ulica 1.	2548
Železna peč ugodno na prodaj. Poizve se v trgovini Drago Rosina, Vetrinjska ulica.
2552
Ure in Juvele se najceneje izdelujejo pri M. llger-sin. Gosposka nlica 15. 2550 4—1
Lokal velik in svetel v sredini mesta se zamenja za manjšega ali pa tudi odda.. Jako pripraven za pisarno. Naslov pove uprava.	2544
Ne pozabi naročnine!
'T Pozor!
Čevljarska delavnica
Pozcrl
R. MonJac, Maribor
Jurčičeva ulica 9
1 sprejme brez izjeme vse vrste popravil. Izdeluje in ima v zalogi luksuzne, strapacne, planinske športne in otroške čevlje.
postrežba točna.	Cene	solidne.
Podpirajte slovanske tvrdke!
Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki
uHBnut
fflarlbor. Hlstadma testa št. 13.
TELEFON STEV. 222.
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, pe-rilom, konfekcijo in pleteninami,
Na debelo in drobno.
1715
111!
r. z. z o. z.
111
Maribor, Frahkopanova ul. 2
obrestuje vloge	po	dogovoru
tudi najmanjše od	Ew	/Oenvent. več.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10% za nakup robe direktno pri trgovcih.— Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
2434
I
RflZPKODajn
blaga po lastni ceni vsled opustitve trgovine pri
MEDICA, GOSPOSKA ULICA 15.
2517
m m m Pii
steklarska delavnica
[ene nizke!
Postrelila solidna!
Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru.
IVAN KOVAČIČ
MARIBOR
KoroSka cesta St. 10
301
JOBRN
k
Splošne stavbene drnžbe Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483
Marica Drvenica, rej. Sotler,
učiteljico
Frano Drvenica
farmar - veleposestnik poročena
Sromlje Slovenija — 7. XI. 1924 — Inn/stol/Avstralija
2538
Volna, trikotaža, perilo, nogavice, d«!, nike, palice, kovčeko, ročne torbic«, parfumerija, galanterija, šfrobntna. igra« če. Šolske potrebSfine im.
Vse potrebščine sa šivilj© krojače po najnlijih senah.
Aleksandrova cesta štev. 23
'f
SVINJSKE KOZE
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
30SIP ROSENBERG
MARIBOR
2537
Slovenska allca 1
2537
l,F
je zopet vsak dan prijeten KONCERT na glaso-virju. Kakor znano, so cenjenemu občinstvu na razpolago lepo opremljeni 'okali s krasno klub. Lke sobo in je kavarna najugodnejši prostor za rendez-vons-e. Najboljše vino v steklenicah po J5, 20 in 80 din. Solidna postrežba. Sterilnega obiska prosi — IVAN KOKOL. 1707
la ostrauski koks, trboveljski premog kosovec in kockasti, la bukova drva, vedno in najcenejše pri
DAVORIN JOHAN IN DRUG0VI
družba z o. z.
MARIBOR, Gregorčičeva ulica štev. 1. 2533
PERHAVEC & VAUAK
tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
w Mariboru, Meljska cesta št. 3
Priporoča predvsem svojo v ;liko zalogo najizbor-najžega Vermuta, od najs!ovite|šlh zdravnikov kot splošno In najučinkovitejse sredstvo proti raz-ličnim notranjim b o 1 c z n 1 m ter zlasti re-k o n val esc e n t o m in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobe in so vsak čas na razpolago najrazličnejši lik erji rum, slivo vic ter S sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike, g
Državni in privatni nameščenci, pozor!
Manufakturo in konfekcijo, vezenine in pletenine etc. kakor moške in ženske obleke po meri iz lastne prvo-vrslnckrojačnice dobite proti usodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z.
Maribor, Vojašniška ul. 2, pisarna Gregorčičeva ul. 1. §
Unddjt fai JnJhfoinBi Ma—wnlg tSafcam. Glvcsr; t* fir'«ap»cstii uaetotis; fcefenttav S p ig J. J ar, — TUbas Kssdfeecska tičkama <L
Izpolni vplačnik. — IlonyH>aBa ynaaT^iaa.
Čekovna položnica poštn. čekovnega zavoda v Ljubljani. -HeKOBHa yiDiaTHima noirn. ^eKOBHor 3aBC^a y JLy6^>aHH.
Prsznamca — RpM3H3»Haa
' za znesek Ha U3H0C Ofl
z besedami dinarjev c^oBiLMa .mniapa
-	-r ? -"V -r- gaja. ry-m	=y=^-s— ffi:5gs===aaa	
			
			
vplačan za ček. račun št.: yn^ahen 3a ven. pa*iyii 6p.
Ime lastnika čekovnega pl M/ne B^acuuica MeicoBuor panyua:
11787
Mariborska tiskarna, d. d. Maribor,
Vplačilna St. dnevnika: Yn^aTnH 6p. no AiicBiuiKy:
Podpis po?tn. uslužbenca. - Homnc nouit. c.ipKficmiKa.
Čekovna poioinica. HeKOBHa ynnaTHMiia.
Vpisnica. — yniiCHHua.
Znesek
Msaoc
Znesek
H3110C
Din
^HH
P
O
Je vplačal danes yi)Ji<iTHo je aanac
jsa t
za ček. račun št.: 3a ves. paiyH 6p.
za ček. račun št.: sa sea. panru 6p.
11787
Mariborska tiskarna, d. d Maribor.
Vplačilna it. dnevnika: YiuaTB* 6p.no aHeBBBKv:
Tiskovina it. 106 Š. — 06pa3an 6p. 106 LLL
Ta del ostane pri zavodu. Pismenih sporočil na tem delu ne dobi lastnik čekovnega računa.
O) O
^ I 3 m
c 9
O X CD
O T
co ac x s
9 1
S o
O CD
x c:
C m
. CD
5 s g
§ 'o >
CD CC J CD CD CD CL CI X O
X >
(D ^
CD ^
o 2 o o
« m O O
O
CD
   X
S CD
o £
Za poštno znamko. 3a nouiTaHCKy
MiipKy.
Za pismena sporočila. 3a nncMeHa caoniuiema.
To pismeno sporočilo se dostavlja lastniku čekovnega računa.
Obo ithcmcho caoninreibe AoctaBJna' ce B.nac-iihkv ueitOBHOr pauyna.
Vplačilo s čekovno položnico lahko izvrši vsaka oseba do neomejene vsote brez dokaza istovetnosti.
Priznanico, položnico in vpisnico izpolni stranka sama, ki jo odda obenem z zneskom vplačila blagajni čekovnega zavoda, posredujoči posti, sel-skemu pismonoši ali pomožni pošti. Položnica se izpolni v vseh delih rokopisno s črnilom, s tiskom ali s pisalnim strojem. Priznanico potrdi pošta in jo vrne stranki. Datum na položnici mora odgovarjati dnevu vplačila.
Nerazločno izpolnjenih, raztrganih, pomazanih, popravljenih ali struganih čekovnih položnic pošte ne smejo sprejemati.
YnjiaTy ueicomioM jnumTiuinoM M0»e hdbpiiihtit cbuko Jinpe ao iieorpaiimiene cnore 6ea Aonasa ncroBeTiiocTii.
npn3Hanimy, yn.iaxHHny ji ymicmiuy nonyH»aBa crpaHna n upeAaje 3ajeAno ca h3hocom yn®tTC ojtarajiin neKOBiior 3aB0Aa, nocpeAyjyhoj nourra, ceocicoM nncMoiiomii hjiii noMohnoj noniTii. IIony-n.aBaae Bpuin ce pynonHCHO MacTHJioM, thckom hjik nncahiiM cipojeM. Iipn3nanimy iiOTBpby,je nomra n npaha črpanim. flaryjt na ynjia.THin;H nopa oai'o-BapaTii AaHy ynjiaTe.
Hejacno nonyaeHe, noitenane, 3aMa3aHe, nc-npaBJbene hjih Opiicaiie uenoBiie ynjiaTHHii;e nourre ne CMiij.v npiiMaTH.