Štev. 16. Poitnlna (lavšatiraaa! Leto II. V Ljubljani, dne 14. aprila 15)20. GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE". Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za cotrt leta K 6'— in na mesec K 2’—. Posamezna številka stane 60 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljaive je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Vlada in ljudstvo. Imamo državo, s katero smo vsi. am- i pak prav vsi, nezadovoljni. Imamo drža- : vo, ki je agrarna, ki ima poleg pasivnih pokrajin tudi visoko aktivne dežele. Živimo v državi, kjer se pridela velikanske j množine žita in drugih življenskih potreb- i ščin. Imamo tudi premog in velikanske zaloge raznih rudnin. Vsega je v obilici — ljudstvo pa strada. Vsakdanji kruh Je vsaki dan dražji. Pa ne samo dražji, tudi dobiti ga ni mogoče. Oblek nimamo, toda volne, iz kamere se izdeluje manufakturno blago, imamo nakopičene v velikih skladovnicah. Vsega sicer v naši državi ni, kar potrebujemo, toda živeža je vsekakor dovelj. To vemo. Vsaki dan pa čutimo. da ni kruha, da ni oblek, da ni obutve skratka - • ljudstvo trpi veliko pomanjkanje. Kaj dokazuje vse to? To dokazuje, da slabo gospodarimo, 4a posamezni špekulamtje dobro žive, ljudstvo pa dnevno bolj in bolj propada. Skratka, vladanje, kakršnega imamo, Je slabo, je nezmožno in je tudi koruptno. Dve reči sta potrebni, da pridemo v boljše dni. Prvič tisti, ki vladajo morajo imeti res dobro voljo, delati za dobrobit ljudstva. Brez tega tri nič. Če vladajoči nimajo dobi e volje služiti ljudstvu in njegovim potrebam, potem je vse zastonj. Potem je burja, ki bo pomedla, ne le potrebna. ampak tudi zelo zelo koristna. Iz Belgrada čujemo sleherni dan, kaj se vse namerava storiti dobrega. To pesem poslušamo že eno celo leto. Naše ljudstvo Je i-..,.-,— - . " :~;gJ!ij!TTi.i "■.m"-* ; ii .m LISTEK. Dalje. J. B.: Kmet — socijalist? V kakšnem razmerju je kmetov in j delavčev položaj? Ce zasluži delavec za- j dosti, bo gotovo dovoljno preskrbel sebe ' in svojce s hrano, obleko i. dr. S tem bo tega pač več kupil, porabil ali z drugo be- | sedo konzumirah Ker bo več konsumiral, j ho vprašanje po teh predmetih rastlo, s j tem rastejo cene, in kdo ima korist? Kmet, ki proda. Nasprotno ima pa tudi 1 kmet škodo, če delavec ni zmožen kupi- ! ti potrebnih predmetov i kmetu blago lahko zastaja, cene padajo, ker ni kupcev, | in kmetovi dohodki se tako manjšajo. Nevaren postane lahko za kmeta po- j ložaj le, če je položaj delavca neprimer- ! uo boljši od položaja kmeta. V tem sluča- ; 3u vidimo, da začno ravno najboljše sile kmetskega stanu — ljudje v najlepši sta- j rostni dobi — zapuščati rodno grudo ter bremenijo svoj posel: iz kmetov postane-tovarnlfki delavci. Kmetu začne pn-''•anjkovati delavcev, posledica tega je, rf ,?e Pridelek vkljub večjemu naporu : manjša m S tem se manjša tudi dohodek. 1 to pesem verno poslušalo danes ne veru-! je nikomur nič in več. Sistem vladanja ! kakor se je udomačil pri uas takoj spo-; četka, zlasti tudi zadnje čase, je ljudstvu škodljiv, že zato je škodljiv, ker odriva | ; ljudstvo od besede in odločevanja. To, j ; kar se danes godi v Belgradu, je dikta- I uira neke klike, ki državo in ljudstvo ple- i ni in izkorišča. Sedanji vladni sistem to- | rej nima dobre volje, delati z ljudstvom In za ljudstvo. Od tega sistema ljudstvo ne more nič dobrega pričakovati. Zato mora ta sistem pasti; sedanja ljudska nevolja in nezadovoljnost je v polni meri opravičena. Toda dobra volja, delati in vladati za ljudstvo še zdaleka ne zadošča. Poleg dobre volje je treba imeti tudi zmožnost, kaj dobrega in pametnega ukreniti. Cen-; iralna vlada v Belgradu pa tudi zmožnosti nima. Centralizem, kakor je pri nas uveden, se je izkaza! za največjo nesrečo naše države in za največjega škodljivca ljudstva. Ministrstva v Belgradu danes niso zmožna vršiti up ra, nega dela niti I za Srbijo samo, kaj šele za celo Jugosla- i vdc. Tam, kjer se dejansko odločajo naj- | važnejše reči, sede nezmožni ali pa ko- ; ruptui uradniki. In postavite na ministrska mesta še tako dobre in za ljudstvo vnete | može — opravili ne bodo nič. Zakaj v cen- ; tralnih uradih sede ljudje, ki o upravlja- i nju velike in moderne države največkrat nimajo nobenega pojma, ki ne poznajo političnih, kulturnih in najmanj gospodarskih razmer v posameznih deželah in pokrajinah. Ta nezmožna in časih tudi ko- | ruptna državna uprava spravlja državo I Tako vidimo, da si interesi delavca in kmeta gotovo niso sovražni. Nasprotno, naravnost v interesu obeh je, da itpa-ta obadva zadostne dohodke, da se godi obema dobro. Smešno je trditi, da sta si ta ! stanova v laseh, češ, eden hoče, da so pn -j delki, živina visoko v cenah, drugi pa. da ' so ni^ko. Navidez je to res a v resnici ; je stvar popolnoma druga. Danes n. pr. vi-! dimo, kako se godi malemu kmetu vkljub | temu, da drago prodaja svoje pridelke, j Ali mu kaj koristijo visoke cene? Mislim, da prav nič! Kajti te visoke cene dvigu e -i jo cene drugelu blagu, tudi takemu, ki ga , . mora kmet kupiti, še veliko višje. Tako ; dobi pač kmet danes za par volov res le- ! pe denarje, ali pa more za tiste denarje i kupiti n. pr. obleke svoji družini ali kak- | , šen stitoj v tisti izmeri kakor pred vojno? In če se bodo cene poljskih pridelkov §e j s zvišale, se bodo zvišale cene drugemu blagu še bolj. Tako jc kmetov položaj j vsled višjih cen še slabši. Zakaj to? Ker j pač ni pravice. Nakupičeno bogastvo v , j rokah posameznikov ali posameznih skupin pograbi vse dobičke zase, samo zato da se bogastvo šo bolj poveča; delavcu, : kmetu _pn ostane in če tudi dela še tako marljivo, samo toliko, da pač živi, seveda in ljudstvo na beraško palico. Ta uprava ni zmožna pravičnejše razdeliti niti davkov niti živeža. Belgrajski birokratje gledaje dostikrat samo na to, kje bodo kaj zaslužili za sebe. Ministri politizirajo, uprava pa krade in končuje še to, kar je ostalo dobrega še izza prejšnjih dni. Sedanji vladni sistem tira vse skupaj v propad. Glavne reči. ki so potrebne za državo in za ljudstvo, mu manjkajo. Predvsem pa nima dobre volje, pa tudi zmožnosti ne. vladati v korist prebivalstva. Danes je za vsakega jasno, da tako kot doslej ne more iti naprej. Ce pride burja, ki bo do konca pomedle, ali pa na pride, dosedanje poizkušnie so pokazale, da moramo z belgrajskim centralizmom zlomiti. Izkazal se je nezmožnega upravljati državo. Priti moramo do upravnega federalizma tako, da bo vsaka dežela mogla in smela upravljati in vladati sama sebe po svojih potrebah. Zlasti mi Slovenci bi lahko boljše sami upravljalo svojo deželico, kakor pa jo Belgrad po svojih eksponentih. Smo federalisti. Velike držpve so federalistično upravljane, kakor na pr. Zedinjene države ameriške in Angleška; pa tudi male države se drže federalizma, kakor n. pr. Švica. Pri nas je centralizem nemogoč. Preveč gospodarskih kulturnih in političnih razlik je med posameznimi plemeni te države. Po takšnem »ujedl-njenin<' nas še danes boli glava in nas bo še bolj. Drugače tudi mogoče ni. zlasti če odločujejo dostikrat o naših potrebah in zahtevah ljudje, ki nas niti kulturno ne dosegajo, namesto, da bi nas presegali. v bedi, v pomanjkanju. Zastopniki kapitala, kapitalisti imajo še danes vso moč v rokah, tako razumemo lahko, kako Je mogoče, da se vzdržujejo še vedno tolike krivice, ki tlačijo delavca kakor kmeta. Da se ta krivica odpravi, napenja vse moči ravno socijalizem. In če se je tega oklenil delavec v spoznanju, da ga more le socijalizem rešiti pred krivico, ki vlada, potem velja v isti meri to tudi za kmeta: samo socijalizem bo vrgel tiste, ki se danes bogatijo s tujimi žulji, samo socijalizem bo mogel tudi kmetu pripraviti življenje, ki bo človeka vredno. Kaj pa hoče pravzaprav socijalizem? I. Davki. Če kupi delavec ali kmet pol litra vina, zavitek tobaka, za otroke malo sladkorja itd. plača takrat ravno toliko davka, kakor če kupi te potrebščine milijonar Ali je to pravica? Socija-Hzem hoče odpraviti vse krivične davke. Socializem hoče upeljati samo en davek in sicer davek na dohodke. Kdor ima prav majhne dohodke naj ne plača nič, kdor ima \ eeje dohodke naj plača malo, a kdor ima velike dohodke naj plača tudi res velike. (Daljo prih.) Centralizem je nazadovanje, zlasti za nas Slovence, ki smo bili v stari državi navajeni vsaj na dobro in poštenejšo upravo, čeprav vlada ni imela nikoli dobre volje za nas. Sedanji vladni sistem pa nima ne dobre volje ne zmožnosti vladati za ljudstvo in njegovo korist. Bolj kakor kedai popreje čutimo potrebo do volitvah, a branijo se jih klen kalci in liberalci, ker vsi čutijo, s kakšnimi grehi na vesti bodo morali stopiti prev? ljudstvo. Pa kaj jih briga vse to, da so le na vladi in če ljudstvo pri tem pogine. Gospodje le tako naprej, zato pa bo ; tem s trajnejši končni obračun. Naše gospodarsko delo. Osrednje vodstvo KDZ prihaja vedno bolj do spoznanja, da vse veliko bogastvo naše države ne bo obvarovalo našega ubogega, revnega ljudstva pred popolnim propadom in izstradanjem. Premišljujmo našo klerikalno vlado kakor hočemo, vedno bolj prihajamo do spoznanja, da so ti ljudje zločinci ali pa popotni norci. Draginja raste tako strašno, da ni več daleč čas, kv. bo stal 1 kg moke 20 ali celo 30 K. moška obleka 5-7000 K itd. Ve riženje cvete in se razširja tako, da ko- i maj še najdeš na ljubljanski ulici poštenega čbveka. Vlada vse to ve, vse to vidi, a nc gane niti s prstom, obratno ona te nesramne in lostudne škodljivce človeške družbe še podpira in ščiti. Kaj nam je storiti? Ali naj gledamo vse to od strani? Ne, ni mogoče. Edino, kar moremo ukreniti je, da se z vso silo zaženemo na samopomoč. V to svrho se delajo pri osrednjem vodstvu KDZ velike priprave za čim najširše gospodarsko delo in gospodarsko samopomoč našega revnega kmetskega ljudstva. Naša organizacija ima do danes ustanovljenih 20 podružnic in se bodo ustanavljale še vedno nove. Ni dovolj, če ustanavljamo samo krajevne organizacije napeli bomo vse moči, da našim organiziranim pristašem nudimo čim največ gospodarske podpore. To je sedaj v polnem teku. za to naše prijatelje opozarjamo, da pridno in pazno zasledujejo, vse naše ukrepe v gospodarskem delu, naše krajevne organizacije pa prosimo, da Posvete svojim gospodarskim odborom čim največjo pažnjo in pošljejo v te odbore le može, ki bodo delali. Galica. Pri kmetsko delavski zvezi se dobi modra galica po 35 K kg (franko Ljubljana) vse podružnice, ki reflektirajo na to galico naj takoj pošljejo potom svojih gospodarskih odborov naročila na osrednje tajništvo KDZ. Otrobi. KDZ ima sedaj v zalogi otrobe hi sicer pšenične otrobe po 3 K kg, koruzne otrobe po 1 K 80 vin. kg. Gospodarski odbori podružnic naj takoj pošljejo naročila osrednjemu tajništvu KDZ Ljubljana. Franč. ul. 6. I. nadstr. Čevlji. Čevlji po zniž .nih cenah (pom. akc.) za. revno ljudstvo so razprodani, zato se daj ne more KDZ več postreči s temi cenejšimi čevlji. Lahko pa še vedno preskrbi čevlje po dnevnih ci nah od 500 do 700 K par. Cenilna smola. Pri cepljenju sadnega drevja rabimo snovi, s katerimi zamažemo cepljeno mesto, ter s tem preprečimo, da se ne more izsušiti, ter se cepljeno mesto prej zaraste s kalusom. To cepilno smolo si lahko vsak sam skuha doma in sicer na sledeči način: Vzame se smrekova smola, katera se raztopi in čez kako cedilce precedi, potem se zopet segreje recimo, da sc vzame pol kg smole (ako ni smole pri roki je dobro tudi koloionija) na poi kg smole se doda potem še 4 dkg voska, 1 malo žlico lanenega olja in ko je ta zmes dobro raztopljena se vzame od ognja, ter se pusti, da se nekoliko ohladi Ko se je ohladila se ji doda eno desetinko litra špirita. Ko se dodaja špirit se mora ta zmes hitro mešati, da ne izhlapi špirit. Smola mora biti ohlajena, toda mora biti pa še tekoča, da se lahko meša. Potem ko se ji je dodalo špirit se jo pusti, da se popolnoma (ohladi ako je potem pretrda se jo zopet 'segreje, da se ji doda še špirita in ako je premehka se jo pa segreje, da špirit z nje izhlapi. Ta na ta način pripravljena cepilna smola je najbolj po ceni in najboljša, ker je vedno mehka ter se z njo lahko cepljeno mesto temeljito zamaže. Ta cepilna smola je takozvana mrzlo-tekoča cepilna smola. Za viničarja in za kmeta! 15. februarja letos so se zbrali v Mari boni tisoči viničarjev malih kmetov ter ustanovili svojo o ^aaizacijo, kmečko-delavsko zvezo, ki ima velik načrt, da osvobodi kmeta in kmečkega delavca suženjstva in ga popelje v boljšo bodočnost. Ta dan smo zahtevali, da vlada res nekaj stori nas, da se vendar že enkrat zgane in pokaže, koliko ji. je na srcu naš stan. Zahtevali smo, da se skliče v Maribor posvetovanje, kjer naj zastopniki vlade, oblasti, kmetje, kmečki delavci in viničarji povedo svoje težnje in bolečine, svoje želje in potrebe. In res smo to tudi dosegli. Vlada je slišala naš glas in sklicala v Maribor posvetovanje, ki se je vršilo v soboto, 20. marca t. 1. na okrajnem glavarstvu v Mariboru. To je naš prvi uspeh, uspeh nase stranke, zato smo lahko ponosni, kajti možje, ne mislite, da so'sklicali to posvetovanje zato, ker ste jim tako pri sren, ne, sklicali so ga zato, ker se Vas boje. Treba je torej, da gremo sedaj z vso silo na delo za našo organizacijo, ki bo primorala mogotce in naše izkoriščevalce, da bodo naše zahteve po zboljšanju našega položaja tudi izvršene. Nočemo več besed, katere so do sedaj metali naši klerikalci nočemo več obljub — dejanj in dela, hočemo, in tega bo napravila naša kmečko-delavska zveza. Da pa boste sprevideli, kako nam mislijo pomagati naši najhujši sovražniki, naši klerikalci in liberalci, zastopniki bogatašev — agrarcev berite, kaj se je sklepalo na tem viničarskem posvetovanju in sodite sami. Možje in žene, sodba bo lahka: kajti klerikalci so prišli s farbo na dan in so pokazali zopet, kako malo jim je na tem, da se našemu ubogemu stanu kmetov in viničarjev pomaga. Ob 10. uri dopoldne so sedli k mizi na mariborskem okrajnem glavarstvu možje, na eni strani zastopniki bogatašev in ljudskih vampirjev — na drugi strani možje, ki so branili samo svoje pravice, ne pravice, ker jo nimajo, ampak prosili so, da se jih reši smrti lakote, to so bili naši viničarji. Našo Kmečko-delavsko zvezo, njene podružnice in našo stranko so zastopali: predsednik mariborskega viničarskega okrožja Franc Verlič, zadružni tajnik Lojze Slanovec in tajnik naše Zveze iz Ljubljane Tone Hbnigsmammter, možje: Martin Mavrič (Ljutomer), Franc Rumpf (Lajteršperk), Anton Vogrinc (Št. Lenard), Tomaž Cafuta (Haloze), Simon Dervenšek (Dragučova), Anton Germax ;Št. Ilj), Miha Kac (Št. Kungma), Jože Hojnik (Razvanje) in Franc Duh (St. Peter). Okrajni glavar gosp. dr. Zanjšic je otvoril to posvetovanje, ki ga je vodil potem zastopnik deželne vlade g. Šlibar. Prišli so k posvetovanju še: okrajni glavar Ptuja, zastopnik okr. glavarstva Ljutomer, vinarski nadzornik in ravnatelj g. Puklavec: za Samost, kmečko stranko Mermolja. za vinogradne posestnike liberalni Petovar iz Ptuja, državni poslanec Vesenjak za Jug. klub; klerikalne zastopnike kmetov in viničarjev pa sta vodila urednik Slov. Gospodarja gosp. kaplan Kranjc in agitator Žebot. V imenu poslancev je govoril gosp. Vesenjak, ki je rekel, da je pomoč res nujna. Pričakujemo od tega gospoda, če so bile njegove besede res tako odkrite, kot jih je govoril, da bo tudi kot poslanec storil pri vladi korake, da se brž pomaga. Po dejanjih vas bomo sodili, gospodje, ! in ne po besedah, saj imate vlado v rokah, dajte nam kruha, dajte reform, besed je zadosti. (Dalje prih.) IE533 Dopisi. KfesSS Iz Tacna pođ Šmarno goro. Na veliki ponedeljek se je vršil pri nas ustanovni shod KDZ, ki je izpadel nepričakovano lepo. Prostori so bili tako polni, da so morali sneti vrata. Poročal je s. Mihevc iz Ljubljane, ki je v svojih izvajanjih poudarjal potrebo KDZ., saj so doslej vodile meščanske stranke naše ljudstvo le za nos. Ljudstvo je z velikim odobravanjem sledilo govornikovim izvajanjem ia takoj se je vpisalo v KDZ nad 50 članov. Volili so takoj tudi odbor, kojemu na čelu stojita vrla sodr. Cedilnik Franc in tajnik Gras Fr. Za vsako vas se je določil še po en odbornik. Po volitvah je govoril še novoizvoljeni predsednik in s. Krelj. Šmarčani smo lahko ponosni na lak lep začetek nase KDZ., ki bo odpihala klerikalce in samostojneže. Iz Bob. Bistrice. Tukaj pri nas se zelo bahajo »narodni socijalisti in zvezarji«, da jim je zmaga zasigurana, toda možje so se zaenkrat zmotili, ker imajo zelo malo ljudi na svoji strani. Le nekoliko žen je, ki jim klečeplazijo in par oseb, ki so iz strahu — da ne bi „zvezarji” ostro nastopili napram njim — pri njihovi organizaciji. Iz prepričanja jih je pa bore malo, ker ljudstvo se zaveda, da živi v času po svetovni vojni, spoznalo je strankarstvo, ter ve na kateri strani je pravica in katera stranka se bori za revno ljudstvo, ki mu ie tudi Že marsikaj priborila. Zato pa vam povemo, da narodnemu socijalizmu že zadnja ura bije. — Resnici na ljubo popravljamo, da našega kaplana ni pretepel M. Grobotek, kakor je bilo v "Lj. glasu« pomotoma objavljeno, ampak A. Mencinger. Iz Gradaca v Beilkrajlni. Na vel. ponedeljek je sklicala pri nas shod kmetsko delavska zveza. Na shod je prišlo okrog dvesto ljudi, vkljub tem« da je dal Mazzele vse plakate v soboto, oziroma v nedeljo zvečer raztrgati. Na shodu je poročal tajnik KDZ iz Ljubljane, Hudje so ga pazno poslušali in mu priri" jevali ter sc s tem pokazali, da se zavedajo, da živijo v dvajsetem stoletju, v času po petletni svetovni vojni ter se veC ne zadovoljuje z gnilimi političnimi strankami. Govoril je tudi sodr. Ranar, kateri je pošteno okrtačil gradaške magnate večkrat voljenega, toda nikdar izvoljenega kandidata — poslanca Jul. Mazzel-lata. Shod so hoteli motiti »samostojnežl« (ljudski izsesovalci) Novak, Mazzele in Hlupar. Prvi se je še predno je izgovoril svoje ugovore piestrašil obrazov ljudstva, ki ga je srdito gledalo in izpraševalo, kje je bil med vojno? kako je ljudi odiral ter živel na račun ljudstva. Stisnil je klobuk pod pazduho ter hitro odšel, ljudje so se Pa smejali temu korenjaku, da je tako hitro odkuril. Hluparju in Mazzeletu sta pa govornika obrazložila njihove grehe, tako da sta do ušes zarudela od sramote, ter sta morala ravno tako izginiti kot Novak. Ju, gg. — ljudstvu so se odprle oči v svetovni vojni, katero ste vi skovali, ua ste lažje živeli na račun ijuustva, ko je spregledalo je takoj uvidelo, da je pravica na naši strani, zato vas je pa začelo' trumoma zapuščati in vam je že davno ouzvonilH s pogrebnim zvonom. Po shodu se je ustanovila podružnica KDZ, v katero se je takoj vpisalo 2? članov, to je lep uspeh in dokaz, da po-Ntaja tudi Gradac rudeč. G. Mazzeletu in drugim samostojne-žem pa povemo, da je to šele začetek boja, katerega vam smo napovedali. — iz Selc nad ŠUoik) Loko. Claatom apruvizacije v Selcah v po-jasuiio. Kakor vsi veste je bil že od začetka aprovizacije njen voditelj g. župan p. S. Ta možakar je strasten klerikalec in hud sovražnik socijalistov. Zadnjič ko je prejel moko za aprovizacijo, katera Je bila namenjena za revno ljudstvo, ni pravilno razdeljeval, kakor bi mogel. Prisiljeni smo bili torej socijalisti ga opomniti nu pravilno razdelitev, to je pa »možakarja c, tako razjezilo, da je kar pamet' izgubil. V nedeljo 29. februarja je dal pred cerkvijo oklicati, da je odstopil od apro-vizucije, ter da je vse izročil socijalistom. Vse to pa je zlagano, ker on nam ni nič izročil in mi nismo ničesar prevzeli. Oklicati je dal tudi, da je nakazane 2000 kg moke, značilno ie to, da je samo sedaj dal oklicat koliko je moke nakazane, prej pa tekom pet let, ko je bil on voditelj aprovizacije niti enkrat ni tega storil. Zg. Bela. Ljudski shod sklican od PDZ, ki se jw vršil dne 21. marca se je končal z velikim uspehom. Shod je otvoril s. Janez Štuiar, predsedoval mu je s. Košir in zapisnikar je bil s. Tičar. Na shodu jc poročal sodrug iz Ljubljane, kateri je razložil politični položaj in namen KDZ. Zborovalci so ga navdušeno poslušali, ter mu Pritrjevali. Klerikalni »bacek« K----------je hotel shod motiti. Napisal si je par stavkov v notes. Dobil je tudi besedo, toda ta slavni možakar ni vedel ničesar drugega Povedati, kot da imamo premalo vere; ‘iudstvo se mu je smejalo in s. Štular mu x pojasnil, kaj so klerikalci, da se je izmazal iz kritičnega položaja je pa rekel; ''saj sem tudi jaz z vami. — Poi shodu se je ustanovila podružnica KDZ., katera ima /e nad .10 članov. Iz Semiča V Semiču se je vršil 28. marca ljudski shod, na katerem se je ustanovila podružnica KDZ. Poročala sta dva sod ruga iz Ljubljane, ljudstvo, ki ga je bilo precej 'Gvzcčega je pazno sledilo izvajanjem kovom!kov in jim pritrjevalo, ker pa jc kuvor traja] prea0jg0 nad 2 uri niso mogli si poslušalci, tako dolgo stati, radi utru-nia od dela in so prej zapustili mesto, rieakovati pa je, da se bo preteci članov ^Pisalo. Splošna želja ljudstva je, da se uu Pomore priti do cenejših živil in oblek, ker pri sedanjih visokih cenah si ne more ničesar kupiti — pri oderuških trgovcih. Iz Čateža. nam pišejo; Podpisani odločno protestiramo, da je brežiška graščina proti odredbi glavnega poverjenika za agrarno rc-iormo iz 1. 1918. na novo dala v najem, na podlagi dražbe, svoje travnike in jih s mm silno povišala. Dobili so jih tudi ljudje, ki bi jih ne smeli in ki z njimi verižijo tako, da jih dajejo v podnajem, ce prav je to prepovedano. T.den izmed njih je n. pr. nadučitelj Zupan, dalje paznik Janez Spl-lek, Martin Rađaj i. dr. Pozivamo poverjeništvo za agrarno reformo, da stori temu nemudoma konec, ker je to v od-jočnem nasprotju s postavami in nared-bami ter regentovimi proglasi. Za krajevno organizacijo KDZ v Čatežu: Ruu-man Martin, preds.; Blaž Gobec, Jože Jalovec, 1. Ivanšek, A. Kržan, J. Tomše, J. Božiček, F. Hribar, Zalokar F.. Prah M., M. Jankovič, J. Pungrčič, Mrekar F'., Kolar Z. Št. lij v Slovenskih Goricah. Odkar imamo mi močno podružnico naše kmecko-delavske zveze, edine resnične zastopnice malih kmetov in viničarjev in odkar odpira našemu ubogemu ljudstvu oči naš prijatelj „Ljudski Glas", ne morejo naši klerikalci nič več spati. — Gospod župnik razlaga v' cerkvi namesto Kristusovih naukov klerikalno politiko in hujska naše ubogo ljudstvo enega proti drugemu, drugi zopet hujskajo po vasi proti nam. — Možje in žene, mi pa IX)-znamo naše zapeljivce v ovčji obleki, mi poznamo tiste, ki so nas dosedaj lagali in goljufali, zato ostanemo, kar smo, zvesti pristaši’ naše rešiteljice; v našo hišo spada „Ljudski Glas" ,zato vun s hinavskim in lažnjivirn „Slov. Gospodarjem4, gosp. fajmošter pa naj raje svoje delavce, ki mu hodijo regulat, tako plača, da morejo živeti! Slovenske Gorice vstajajo in vas, črna in goljufiva garda, jc strah pred sodbo, katero bo ljudstvo zahtevalo. Zemljo, pravic in svobode hočemo, zato lajate kot stekli volkovi, ker hočete ljudstvo izžemati še naprej. Drugič kaj več. Zerkovce - Brezje. V nedeljo se je vršil tudi pri nas težko zaželjeui shod naše stranke. Ustanovila se je zopet nova podružnica naše Kmečko-delavske zveze. Ljudstvo je navdušeno poslušalo izvajanja govornikov s. Slauovcca, Verliča in gosp. nadučitelja Zemljiča, žalostno pa sta morala odkuriti hoški kaplan Polak in klerikalni general, bivši avstrijski general v penzionu, Pivec. — Ja, gospod Pivec pa gospod kaplan se ne moreta pripraviti na misel, da mi zmagujemo in da bomo take ljudi, ki žive samo od naših žuljev, spodili tudi v politični penzion. — Zlasti razdelitev zemlje, ki jo zahtevamo mi, boli klerikalne peteline, toda gospodje, kolo časa se vrti, in prepričani bodite, da bo podrlo tudi penzijonirane generale med staro šaro, vladal pa bo kmet in delavec! Novi podružnici pa kličemo; naprej na delo, zmaga bo naša! Št. Ilj pri Slov. Goricah. Klerikalni lažnjivi kljukec „Slov. Gospodar" sc zastonj pošilja, kdo ga plača, še ne vemo, pravijo, da gosp. fajmošter. Ampak ljudstvo ga razburjeno trga m mečlje iz poštene hiše! Tako je prav: Ven z lažnjivirn kljukcem, pozdravljen pa Ljudska glas — božji glas! Rdeči breg — Brezno. 28. marca smo imeli prvi shod v naši vasi. Govornik s. Polše je govoril o naši stranki in ljudstvo je navdušeno pristo-p:!o k novi podružnici K. D. Z. Izvolil se je odbor, in sicer: predsednik Jakob LencI, podpredsednik Lenče Gradišnik. blagajnik Jože Mecl, odborniki Ernst Sabati, Miha Rutar in Ivan Lencl. Zdaj pa na noge možjte, da stremo klerikalni kači. ki izžema in goljufa naše ubogo ljudstvo, glavo; naprej možje, in zmagala bo pravica, svoboda, bratstvo in enakost! Ljubno, Savinska dolina. V Ljubnem se je v nedeljo, dne 28. marca 1920. pri gostilni Podpečan vršil javen ljudski shod. Za predsednika shoda je bil izvoljen sodrug Podpečan, kot poročevalec je prišel sodrug Leskošek iz Celja. Ze pred sklicano uro se je zbrala množica okrog 1300 do 1500 ljudi. Ko je predsednik podal besedo so-drugu Leskošeku, se jc ljudstvo nastavilo okrog hiše in mirno poslušalo govornika, kateri je.govoril najpreje o splošnem političnem položaju v bivši Avstriji, Nemčiji, Franciji itd. Žigosal je ojstro blrokra-tično Avstrijo in njeno nesramno politiko. Spustil se je nad klerikalizem, kateri je povzročil toliko zla za revno ljudstvo s svojo nesramno politiko in hujskanjem za vojsko. Dotaknil se je med tem liberalcev, sedanjih demokratov, kateri so zraven krivi, da jih danes ljudstvo obsoia. V začetku Jugoslavije smo imeli ministra dr. Korošca, kateri je danes zopet na vladi za ministra za železnice, a ne za bogočastje, kar je njegov poklic. Isti Korošec je povzročil to neznosno draginjo (medklici: fuj, Korošec!), spravil našo valuto v prepad itd. Klerikalec dr. Šušteršič je izdal in prodal slov. ljudstvo Habsburgovcem. Medtem ko smo mi bili na fronci, so gospodje klerikalci'pri deželni vladi goljufali in kradli ljudsko premoženje. In danes ko je ljudstvo meščansko politiko izprevidelo, ise trudijo gospodje umiriti, a prepozno. (Burno in živahno odobravanje.) Shodi K. D. Z. K. D. Z. priredi z dnevnim reden;.: L Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. ) naslednja zborovanja po Sloveniji. V nedeljo, dne 18. aprila t. 1. V Rogatcu ob 10. uri dopoldne v gostilni Votolu. Govori sodr. Prepeluh V Rogaški Slatini C-b 2. uri ponoldnc hotel pošta. Govori sodr. Prepeluh. V Št. Rupertu na Dolenjskem. V Kovorju pri Tržiču ob 2. pop. V Križah pri Tržiču ob 11. uri dop. V Mirni na Dolenjskem. V nedeljo, dne 23. aprila t. S. V kočevski okolici dva shoda. Št. Vid pri Zatični. Višnja gora. Dražgoše nad Škofjo Loko ob 3. uri pop. pri Urbanu Berce. Pod lipo pri Vrhniki dopoldne. Na Drenovem griču pri Vrhniki, popoldne. V nedeljo, dne 2. maja L I. nuj zborujejo po možnosti vse krajevne organizacije K. D. Z. Navodila objavimo v prihodnji številki. V nedeljo, dne 9. maja t. I. V Lešah na štajerskem. Ljubno v Savinjski dolini. Zaupniki, skrbite za veliko udelJŽbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri P’ošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vrši! in pa uro. kdaj naj se vrši. Osrednje tajništvo K. D. Z. Naš praznik! Bliža se največji praznik zavednega, revnega delavnega ljudstva vsega sveta, to je naš 1. majnik. Naša K. D. Z. vsled neugodnih razmer ne bo praznovala tega slavnostnega dne na 1. maja, ki pade ravno na soboto, ampak prenesemo to slavnost na nedeljo, dne 2. maja. Pozivljemo vse naše krajevne organizacije K. D. Z., da prirede po svojih močeh v nedeljo dne 2. maja popoldne malo slavnost. Preveč podružnic imamo, da hi mogli poslati govornike iz Ljubljane, zato naj skušajo vse krajevne organizacije K. D. Z. prirediti to v svojem delokrogu. Potrebna je ta slavnokt zlasti letos, ko tridesetič obhaja proletarijat vsega sveta prvi maj, kot viden znak svoje imernacijonalne solidarnosti. Slavnost naj se vrši takole: V eni ali drugi domači gostilni se zmenite, da priredite malo veselico, z nizko vstopnino. Predsednik ali tajnik domače organizacije naj skuša sestaviti po naših listih in knji-gah primeren nagovor, nato skušajte zbrati kake pevce in tako ,v prijateljski zabavi In razgovoru prazi ujte ta praznik delavnega in revnega ljudstva vsega sveta. Pišite tudi takoj po knjige in brošure, ki naj jih ta dan razprodajajo vaše žene ali hčerke na veselici. Okrasite veselični prostor tudi z rdečimi zastavami in dobite, če mogoče, kako godbo. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da izda naša stranka, kakor vsako leto, tudi letoš, posebni ..Majski spis*' s nrav lepimi prispevki, ki ga ta dan razprodajajte med svojimi sodrugi. Vse krajevne organizacije, ki sklenejo praznovati ta dan, naj javijo nemudoma to našemu uredništvu, da bomo slavnost objavili v našem listu. Osrednje tajništvo K. D. Z. sss Po svetu, ssss Za našo Reko hoče baje klerikalna vlada v Bel-gradu mešetariti, čeprav zadnji naš človek ve, da bomo brez Reke navadni berači. Kakor povest o jari kači se že vleče ta dolga zgodba n jadranskem vprašanju, a smo tam, kjer smo bili pred poldrugim letom. Kapitalistična ententna „mirovna" konferenca je prijadrala v zagate, iz katerih sedaj sama ne ve izhoda. D’ Anunnzio, ta prismojeni laški pesnik, ki je s svojimi arditi „osvobodil" Reko, je sedaj popolnoma skrahkal. Reko je pripeljal v po-polen propad in ljudstvo od obupa ne ve. kaj bi počelo. Gospodarijo tam podivjani vojaki, ki ne poznajo nobene discipline več. Kradejo, ropajo, ubijajo in preganjajo vse poštene ljudi, da niti mirni Italijani niso več varni življenja. Nasilstva so na dnevnem redu. D’ Anunnzio je proti temu brez moči. zato prireja prave orgije z ženskami, ljudstvu pošilja pa namesto kruha — godbo. Široke plasti ljudstva strašno stradajo, ziasti delavstvo, ki ne more več izhajati. Štrajki se ponavljajo dan za dnem. 1 kg moke stane po 10 30 K, mast po 150 K i. t. d. V Trstu je izbruhnil štrajk, kakoršnjih poznamo še malo. Ker mestni komisar ni hotel ugoditi pravičnim zahtevam mestnih uslužbencev, so začeli vsi stavkati in ves Trst je brez vode. brez razsvetljave, brez kurjave, brez elektrike i. t. d. Štrajkajo ognjcgasci, policaji, zdravniki osobje bolnišnic i. t. d. Življenje je neznosno in ropi ter poboji se strašno množe. Sicer pa po vsej Italiji j ni mnogo bolje. Manjka vedno bolj vsega, j Draginja silno raste, zaslužek pa pada, I zato se polašča prebivalstva pravcati [ obup. Po vsej deželi se vedno bolj množe deloma zelo resni in krvavi upori, ki so ^ znak predstojeće revolucije. Militarizem tišči za enkrat ljudstvo še k tlom, a dolgo ne bo več šlo. Na Češkem se pripravljajo k volitvam. Na delu so vse stranke, največ uspeha pričakujejo zase socialni deinokratje, zlasti, ker so zadr pri volitvah tako sijajno zmagali. Cehi se imaj6 sicer boriti z zelo velikimi težko-čami, a vendar vidimo pri njih res lep napredek v urejevanju njihove mlade dr-: žuve. Vse je na delu. Na Bolgarskem so bile pred kratkim volitve. Zmagala je sicer z velikim nasiljem agrarna stranka, a uidi socialisti so si priborili prav lepe uspehe. Bolgari ne morejo pozabiti svojega poraza in vedno premišljujejo, kako hi se maščevali. V to svrho ponujajo prijateljstvo vsem sovražnikom naše države, zlasti Lahom. Avstrija se pod soc'alistično vlado sicer počasi, a stalno dviga. Nobena premagana dežela ni bila tako udarjena, kot ravno Avstrija, pametna in zmerna politika socialnih demokratov, ki vodijo to nesrečno državo, poraja res lepe uspehe. Kancler, sodr. dr. Renner, se mudi te dni v Rimu. da vzpostavi zopet odnošaje med Avstrijo in Italijo. Pravijo, da pride tudi k nam. Ruski boljše v iki iščejo miru s sosednjimi državami. Poljaki so rusko rdečo armado pošteno nabili in sedaj skuša1 skleniti Lenin mir. Položaj v Rusiji je čuden. Prvotna boljše-viška politika je pogorela na vsej črti in sedaj vedno bolj uvidevajo, da se morajo vrniti k pametni hi uvidevni politiki, kakršno je vedno zahtevala socialna demokracija. Z glavo se ne more skozi zid, pa je konec. Težko je pa dohiti oni most, ki veže diktaturo z demokracijo. Na Nemškem še vedno ni popolnega miru in so zasedli Prancozi več krajev in mest na zapadu. Ostale pokrajine so se vse vrnile na delo. K. D. Z. na Češkem. Tudi na Češkem se ‘je socialistično gibanje silno pomnožilo med kmetskim ljudstvom, znak. da kmetsko ljudstvo povsod prihaja do prepričanja, da je le v socializmu njegova- rešitev. Organizacija češkoslovaškega socialističnega kmetskega delavstva, ki je imela koncem leta 101S komaj 1867 članov, je narasla leta 1910 za 178.868 članov, tako, da je štela koncem leta 1919 180.735 članov, izmed teh redno plačujočih 129.650, ostalim, posebno revnim, se je članarina Spregledala. Pozdravljamo od srca tako sijajni razvoj bratske češke organizacije, ki naj služi v Spodbudo našemu ljudstvu, zlasti pa našim zaupnikom po deželi. Pri taki ogromni organizaciji seveda ni nič čudnega, če imajo češki socialisti po deželi toliko večin v rokah. Pa tudi pri nas se obeta najlepši razvoj. s Iz naše države, s Belgrajska vlada se drži svojih solč-kov kakor klop. Ker nima za seboj ne ljudstva in ne parlamenta, bi morala seveda že davno odstopiti, a na,vladi se pa hoče brezobzirno obdržati. Ne ustraši se ne nasilja, no sleparstev, ne ničesar. Kako dolgo bo ljudstvo še vse to trpelo? lorej za tako Jugoslavijo so se borili med vojno klerikalci. Lepi tiči so dr. Brejc in njegovi „poverjeniki". Sklicujejo draginjske enkete zato, da bo v nekaj dneh zopet vse dražje, izdajajo naredbe o zidanju hiš. zato. tla bodo vojni dobičkarji lažje skrili svoje pokradene milijone itd. Le poglejmo cene, predno so prevzeli naši klerikalci vlado v Ljubljani in — danes. Pa naj kdo reče, da ne delajo za ljudstvo. Pod besedo „ljudstvo" si ti ljudje predstavljajo klerikalne verižnike, vojne dobičkarje in tako sodrgo. Parlament dela, a kako, to je seveda drugo vprašanje. Pod klerikalno vlado še ni naredil drugega, nego izplačal klerikalnim poslancem mastne plače. Volitev pa nočejo, seveda, ker vedo, da propadejo. Volitve na Hrvaškem. Dosedaj jc bilo pri občinskih volitvah na Hrvaškem izvoljenih že nad 400 socialističnih občinskih odbornikov. Vladne stranke propadajo na vsej črti. Tudi pri nas bo tako. Do besede mora priti ljudstvo in nihče drugi. Stokronskili bankovcev državne blagajne po 10. aprilu ne smejo več spre jemati v plačilo, lahko se pa še zamenjajo pri vseh davčnih uradih, finančni deželni blagajni in pri podružnicah Avstroogrske banke v Ljubljani in v Mariboru do vštetega dne 15. aprila 1920. Po 15. aprilu se 100kronski bankovci tudi izjemoma ne bodo več zamenjavali. Ljubezniv soprog. Organi g. Kerše-var.a so že marsikaj poskusili, toda kaj takega se jim še ni zgodilo, kar se jim je te dni. V Škofji Loki so neki tihotapiti zaplenili 448 ovitkov tobaka. Kar dobi osrednji urad pismo, katero je pisal soprog prej omenjene, v katerem opozarja oblast, da naj na njegovo ženo dobro pazi, ker še vedno veviži in prihajajo ve-rižniki v njegovo hišo. Že zopet orožne vaje. Čuje se, da bodo vsled demobilizacije začeli vnovič klicati naše ljudi' na orožne vaje. Kaj se v vojski res še niso dovolj navadili? Krvavi nabori. Na Dolenjskem je prišlo ob priliki naborov do pobojev med fanti in orožniki. Mnogo so jih zaprli in imeli bodo dovolj časa premišljevati, so li taki izgredi res pametni ali ne. Nismo prijatelji naborov in vojaščine, a odpravilo se te ne bo s takimi nepremišljenostmi, ampak z vplivnim listkom. L ver jeni smo pa, da bodo pri volitvah vsi ti volili — klerikalce. Vojni ujetniki na Francoskem in v francoskih kolonijah. Svojci ujetnikov, ki se nahajajo še v francoskem ujetništvu ali v francoskih kolonijah naj naznanijo ime in priimek ujetnikov ter kraj interniranja „Slovenskemu Rdečemu križu" v I .jubljani. Nove cene za kruh. Deželna vlada (odsek za prehrano) je odredila, da zaračunava žitni zavod od L aprila 1920 dalje belo moko po 14 K in črno po 9 K za kg. Vsled te odredbe je sklenil odbor za določanje cen. da se prodaja od ponedeljka dne 12. aprila 1920 počenši I kg belega kruha po 14 K, l kg črnega kruha po J(! kron. Pol kilograma težak kruh bo tore) stal od prihodnjega ponedeljka: beli kruh 7 K in črni kruli 5 K. ____. Letni čas se uvede tudi v Jugoslaviji- Ministrstvo za socijalno skrbstvo je odredilo. da se v noči od 9. na 10. aPrllil računa letni čas tako, da se opolnoči pomakne čas za eno uro naprej. Te nared n se morajo držati vsi uradi in institucij. Kako vladajo? Sedanja Protič-Koio ščeva vlada je te dni izdala vse h izvoznic. Tako je dobil Dušan SrSkič iz Sarajeva, brat sedanjega radikalnega bosanskega predsednika dr. Mil. Srškića izvoznico za deset vagonov koruze. Dušan Srškič je — trgovec z manufakturo. — Diordje Jovanovič, zet sedanjega radikalnega bosanskega predsednika dr. Milana Srškića, je dobil tudi izvoznico za deset vagonov koruze. Djordje je tudi trgovec z manufakturo, in sicer eden najbogatejših ljudi v Tuzli in v Bosni sploh. — Aleksa Markovič, gostilničar iz Tuzle, tast Vlada AndriAa, vodje srbskih radikalcev v Tuzli, je dobil tudi izvoznico za deset vagonov koruze itd. itd. — ..Večerni List“, ,.Slovenec“ e tutti uuanti. kje ste, da udarite po dr. Koroščevi korupcijski vladi? Izdajanje izvoznic bratom, zetom in tastom je vendar korupcija prve vrste?! Proti invalidom. Prejšnja vlada je sklenila storiti vsaj nekaj malega za vojne invalide, njih vdove in sirote. Izdala je neko uredbo o invalidih in dovolila v svrho njene izvršitve 125 milijonov kron. Sedanja vlada je to uredbo kasirala in od že dovoljenih kreditov črtala vse, razen drobtinice 4 milijonov kron. Invalidi v Belgradu so imeli radi tega buren shod. na katerem so govorili proti vladi. Na shodu je govoril tudi načelnik v ministrstvu g. clr. Jež. ki se je o vladi izrazil zelo kritično in podal svojo ostavko. Za invalide in sirote nič, za cenejšo prehrano nič. za delavstvo nič —- za koga je ta vlada? Povej ti. oj slavni „Slovenec*' in lažmiivi „Večerni List"! C55S3 Prosveta. Fran Erjavec: Izbrani spisi, k zvezek. Povesti. V Ljubljani 1919. Jugoslovanska knjigama je izdala ponatis našega najpriljubljenejšega ljudskega pisatelja, kar je le pozdravljati. Knjigo toplo priporočamo. Cena je 20 K. z doklado 24 K. Bob za mladi zob. Pesmi za mladino. zbral Cvetko Golar. Založila Jugoslovanska knjigarna. V Ljubljani 1920. Šopek najlepših mladinskih pesmic smo dobili s to knjižico, ki jo priporočamo. Cena 12 K. Abditus: Naša gospodarska in socialna vprašanja. Str. 32. Cena 4 K. Pod tem i naslovom je izšla drobna knjižica člančičev, ki govore o danes perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Knjižico toplo priporočamo! Jan Baukart: Marko Senjanin, Slovenski Robinzon. Cena 9 K. Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izdala nanovo to, i pri našemu ljudstvu tako zelo priljubljeno knjigo. Gospodarske vesti. Izvoz lesa h Slovenije je znašal pred vojno za 80 milijonov kron letno, po sedanjih cenah znaša izvoz eno milijardo kron ; (en tisoč milijonov). Les gre največ v j Italije, Grško in Egipt. Škoda je le. da se j izvaža v veliki meri neobdelan ali samo ! napol obdelan les (deske). Koliko zasluž-| ka bi ostalo v Sloveniji, ko bi se izvažali lesni izdelki, predvsem mizarski. Zato bo treba misliti na to, da se lesne tovarne i kolikor mogoče povečajo in pomnože. Bankovcev avstroogrske banke je ! bilo do zadnjega časa v prometu 59 mili-! jard, in sicer 14 v Nemški Avstriji. 15 na Ogrskem, 7 na Čehoslovaškem, 6 v Jugoslaviji, F na Poljskem in 4 v Rumuniji. Ostanek, okoli S milijard, se nahaja v Nemčiji. Ukrajini, v nevtralnih državah in del bankovcev je bil zamenjan na ozemlju, zasedenem po Italijanih. nhe Za ženske. Zeliščna juha. Razreži dve pesti vrtne ločike. dve oesti kiselice, pol nesti kreše, pol nesti peteršilja in par peres bradavič-nika- oplakni in deni v kozo. polij z dvema žlicama kurie masti, pari prav počasi m zalii z mesno iuho. — Kdor ima špargelj, razleže lahko tudi tenke bilke špargelje--ve na prav majhne kose. Kadar se dobi grah. deni k zelenjavi tudi grah in tenka kolesca mladega korenia. Kumare so grenke. Včasih je tega vzrok pregnolna greda, v kateri ie zrastla sadika. Kumara pogreni tudi. če niso rast line dovoli suhe ali če zalivaš vroče z mrzlo vodo. Seme grenke kumare obrodi grenak sad. Za ogrce. Zmešai .30 gramov kolonjske vode. 10 gramov špirita. 1 gram jed-kalila. 10 gramov oglienokistega natvona. ] 100 gramov nožne vode, namoči v to zju-j trai in zvečer gobico in zmoči rahloma obraz. Obrisati se ni treba. Rob ognjišča štedilnika namaži večkrat s kapljo lanenega olia. potem ne Zarjavi tako rad in ostane svetel. Drobiž. &SM Kako velika Je naša država? Jugoslavija meri skupaj 270.000 km2 ter šteje nad 13 milijonov prebivalcev. Nemška i Avstrija meri le 70.000 km2, torej je šti-! rikrat manjša kot naša država. Madžar-I ska bo merila 87.000 km2, torej trikrat , manj kot^ Jugoslavija. Italija je samo I 17.000 knr večja kot naša država. Dar ameriškega prijatelja glasbe. ; Ameriški milijarder Auguste Julliard je I zapustil v oporoki vsoto 25,000.000 fran-j kov kot „glasben sklad Julliardov" v ! svrho podpiranja glasbene umetnosti. ! Darovatelj je iz stare hugenotske fran-| coske rodbine in je prišel kot siromašen ! mladenič v Njujork, kjer je na področju i tekstilne industrije pridobil velik imetek. Oženil se štirikrat z isto ženo. Neki j belgijski vojak je bil ranjen v začetku j vojske. Ko je bil odpuščen iz armade, se j je odpravil v Ameriko. V Texasu se je oženil in čez šest mesecev se je odločil za prebivanje v Arizoni. Tam so zahtevali od njega ženitovanjsko pismo, ali mož je bil pozabil vzeti s seboj rečeno listino in ker bi bilo pošiljanje združeno s prevelikimi težavami, se je rajši oženil drugič. Takoj si je iz previdnosti preskrbel predpisane papirje, ali še preden jih je dobil, je bil primoran ostaviti deželo ter se je odpravil v Meksiko, kjer se je poročil v tretje, da hi se izognil vsem ne-prilikam. Kmalu nato se je vrnil v domovino, kjer oblasti niso hotele priznati veljavnost meksikanskega poročnega lista in tako mu ni preostajalo drugega nego da se je s svojo ženko v četrtič poročil. Nemški kapitalisti podpirajo militarizem. Nemški kapitalisti sc sklenil., da bodo navzlic odloku entente. da Nemčija ne sme imeti več nego 100.000 mož vojaštva. sami s svojimi sredstvi vzdrževali takozvano voino polici k), kar bi ne bilo nič drugega, nego armada pod poiiciisko krinko. N. GOGOLJ: (Dalje.) Majska noe ali utopljenka. „Ne dotikaj se me, satan!" je nadaljeval pisar, ko je položil ustnice na špranjo v vratih. „Ako se prav nie ne premakneš, ti odpremo vrata." Odprli so vrata. „Prekrižaj se!" je rekel župan in se oziral Qazaj, kakor da si izbira varno mesto za slučaj Umika. Svakinja se je prekrižala. „Kakšen vrag! Resnično, to je svakinja." „Kak zlomek te je privlekel, kuma, v to beznico?" In svakinja je ihteč povedala, kako so jo fantje zgrabili z obema rokama na ulici, četudi Se je upirala, jo porinili skozi okno v kočo in ukno zabili s polknicami. Pisar je pogledal: tečaji na široki oknici, ki je bila samo na vrhu Pribita z neotesano desko, so bili odtrgani. „Čakaj me ti, enooki satan!" je zakričala °ua in stopila k županu, ki se je umaknil na- in jo še vedno meril s svojim očesom. „Jaz em tvojo namero: ti si hotel, ti bi se me bil ad iznebil, ko se ti je ponudila prilika, da bi e bolj zlahka vlačil za dekleti, da bi nikdo ne ogel več videti, kaka prismoda si, stari sivec, s da jaz ne vem, kaj si govoril ta večer p. vano? O’ iaz vem vse! Bi že moral biti dru-t>i'tten-mo^s*er’ b* premotil mene. Jaz dolgo jezi0383™’ araPalc Potem se pa le nikar ne Na te besede mu je pokazala pest, hitro odšla in pustila župana v osuplosti. „Ne, tu se satan ni kar tako umešal", je mislil župan in se krepko praskal po temenu. „Ujeli smo ga!" so zakričali desjatski, ki so v tem trenotku vstopili. „Koga ste ujeli?" je prašal župan. „Hudiča v preobrnjenem kožuhu". „Sem z njim!" je zakričal župan in zgrabil za roko pripeljanega vjetnika. „Kaj ste zblazneli: to je vendar pijani Kalenik!" „Kaj hudirja! V naših rokah je bil, gospod župani" so odgovarjali desjatski. „V stranski ulici so nas obkrožili prokleti fantje, pričeli plesati, cukati, iztegati jezike, trgati iz rok . . . Vrag naj jih vzame! ... In kako smo naleteli na to vrano, namesto na onega, sam Bog ve!" „S svojo in oblastjo vseh odbornikov za-poveduiem", je rekel župan. „Ulovite takoj tega razbojnika in ravno tako tudi vse, ki jih najdete na ulici, in jih priženite k meni na razpravo . . .!“ „Usmili se, gospod župan!" so zakričali nekateri in se globoko klanjali. »Da bi vedel samo, kakšne so to spake: ubij nas Bog, odkar smo se rodili in križali — takih ostudnih obrazov še nismo videli. Dolgo ni treba iskati nesreče! Preplašijo dobrega človeka tako, da se potem ne bi upala niti ena baba, da bi ga ozdravila strahu . . .“ (Dalje prih.) Ijiiai, fiiišUa ol. i rsgistiovana zadruga z oraeiraa zam - Tiskovine za šole, županstva in Krade. lialmodernejiSe plakate in vabila za sbode in •: veselite. :: Lztne lalljglk laHtiiii sutiin a ii-MelisttiiOriMl šestdesetletna voina. Mala Ijudovlada San Marino ni ob priliki sklepa miru o! leta 1859 bila pozvana, da podpiše mir in se ie radi tesra nahajala nad 60 let v vojnem staniu z Avstrijo, kar pomeni pa-5 najdališo veino. kar iih ie bilo kdai na sve • tu. Ni prav. da to malo liudovlado tako omalovažujejo, bila ie ustanovljena že v devetem stoletju m ie do danes ohranila svojo neodvisnost. Ali potrebujejo otroci mleka? Glasoviti angleški zdravnik Campbell napove-duie kravjemu mleku kot otroški hrani boi. ker ie to pogosto vzrok tuberkuloze pri otrocih. On se vprašuje, aili bi se člo vek ne zadovoliil raje z divjim medom? listneca uredništva. F. P. Kovač v Podsredi: K. D. Z. je pol. strok, in gospodarska organizacija, j Vsak član dobi list „Lj. glas“ brezplačno | in od časa do časa dobe lahko gosp. odbori podružnic cenejša živila, obleko itd. Vse drugo razvidite lahko iz posameznih štev. lista. 2W*r HoSete obdržati svojo lepotci HoCete imeti kakor bariun mehko kožo? Notete soInSnih peg, mozoljev In ogrcev! Uporabljajte Fe 11 er j e vo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o! Občudovani bodete! Zavidam 1 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Feilerjevo najfinejše lilijno-:: mlečno milo 16 K. :: Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bajne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. :: :: in 3 K. :: :: \ I i Mučijo Vas kurja ožesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih knrjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde l