PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 147 (6125)
TRST, sreda 23. junija 1965
SE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ V ALŽIRIJI
Novi pozivi arabskih voditeljev Bumedienu naj Ben Beli ne prizadene nobenega zla
Naser je zahteval, naj se Ben Beli dovoli zatočišče v Kairu - Buteflika odšel na razgovor z Naserjem - Nove demonstracije v Alžiru - Govorice o velikem številu aretiranih - Zaskrbljenost v Moskvi - Se negotovost glede afriško-azijske konference
ALŽIR, 22. — V poučenih krogih javljajo, da je podpred- den od odposlancev je izjavil, da sednik ZAR maršal Amer med svojim včerajšnjim razgovo- ie članom Commonvvealtha poro-ram s polkovnikom Bumedienom v Alžiru zahteval, naj novi 1	J?_5®f!a!?;!enLp?iožajV,J_.A? _ri_'
alžirski voditelji dovolijo Ben Beli, da bi živel v izgnanstvu v Kairu. Baje je Amer zajamčil, da ne bi v tem primeru dovolili Ben Beli nobene politične dejavnosti proti novemu alžirskemu režimu. Toda Bumedien je zavrnil to zahtevo in dejal, da pritiče odločitev o Ben Belovi usodi samo svetu revolucije in da ni dopustno, vmešavanje od zunaj.
Nocoj je prispel v Kairo zu-
nanji minister Buteflika s poslanico za predsednika Naserja. Pred odhodom je izjavil, da namerama govoriti z Naserjem o ((koordiniranju skupne akcije obeh dežel« med bližnjo afriško-azijsko konferenco v Alžiru Pripomnil je, da bo njego\ obisk v Kairu kratek, ni pa hotel povedati pravih vzrokov svojega obiska.
Tudi etiopski zunanji minister, ki je odpotoval v Alžir, ima s seboj poslanico cesarja Haile Sala-sija za novo alžirsko vlado. V poslanici poziva nove alžirske voditelje, naj Ben Beli prihranijo življenje. Minister je izjavil, da bo izročil poslanico v najkrajšem ča-
su Bumedienu. Na vprašanje, ali bo morda afriško-azijska konferenca odložena, je odgovoril, da bodo na pripravljalni konferenci 24. t. m. govorili o tem in dokončno odločili.
Tudi arabska parlamentarna konferenca v Kairu, na kateri sodelujejo parlamentarci ZAR, Jordanije, Libanona in Kuvajta, je sklenila poslati v Alžir brzojavko, z zahtevo, naj z Ben Belo človeško ravnajo.
Odposlanca sveta revolucije, ki sta prišla v London na razgovore s predstavniki afriško-azijskih držav Commonvvealtha, sta na posredovanje omenjenih predstavnikov odgovorila, da je Ben Bela živ in zdrav ter da bo o njegovi usodi «odločalo alžirsko ljudstvo«. E-
iiiiiiiiliiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiitmi
Še vedno posvetovanja o poslanstvu Commonwealtha
Do sedaj jo odgovorila samo sajgonska vlada - Ameriška letala severno od Hanoja
LONDON, 22. — Do sedaj so v Londonu dobili samo od južnoviet-namske vlade odgovor na brzojav-,ko v zvezi z mirovnim odposlanstvom Commomvealtha. Sajgonski odgovor pravi, da R. tamkajšnja vlada naklonjena odposlanstvu, še ved. no ni odgovora iz VVashingtona, Moskve, Pekinga in Hanoja.
Vsekakor je v načrtu, da se bodo člani odposlanstva v kratkem sestali v Ženevi z glavnim tajnikom OZN U Tantom. V uradnih krogih zanikujejo govorice, da so nekateri delegati Commonvvealtha pozvali Wilsona, naj se odpove predsedništvu odposlanstva, ki naj bi ga prevzel predsednik kanadske vlade Pearson.
Med delegati na londonski konferenci se nadaljujejo razgovori o nalogah odposlanstva. Posebno aktiven je predsednik Gane Nkru-mah, ki je imel v zadnjih 24 urah razgovore z diplomatskimi predstavniki Kitajske v Londonu. Nje-gov namen je, doseči, da bi kitajska vlada sprejela Wilsonovo odposlanstvo.
V	Parizu pa so v vladnih krogih zanikali novice londonskega lista «Daily Express», češ da je de Gaul-le med razgovori z ameriškim pod. predsednikom Humpreyjem , sprejel posredovanje za pomirjenje v Vietnamu. Tudi predstavnik ameriškega podpredsednika je izjavil, da ni nič res, kar piše omenjeni list.
V	Kairu pa je pomočnik predsednika severnovietnamske vlade izjavil, da Severni Vietnam zavrača vgak kompromis ter da bo vietnamsko ljudstvo nadaljevalo borbo proti ameriškemu napadu do zmage. Dodal je, da se Severni Vietnam drži sklepov ženevske konference o Indokini.
Danes popoldne sta dve skupini ameriških letal napadli vojaške ob jekte 70 in 120 milj severno od Hanoja. To je prvikrat, ko so ameriška letala prodrla severno od severnovietnamske prestolnice.
V	Sajgonu pa so v današnjih zgodnjih jutranjih urah ustrelili na glavnem trgu 20-let,nega pripadnika osvobodilne fronte Tran Van Danga, ki so ga aretirali 20. marca, ko je imel pri sebi količino razstreliva, s katerim je mislil izvršiti atentat na neko ameriško o-porišče. Preden so ga ustrelili, je mladenič vzkliknil: «Dol z vietnamsko republiko (Južni Vietnam), Živela vietnamska demokratična republika. Jaz umiram, toda drugi se bodo obrnili proti vam«.
Posebno letalo iz Alžira v Kairu
Pripomnil je, da se v Alžiru nadaljuje normalna dejavnost in da se jt menjalo samo vodstvo države. Odposlanca sta sporočila tudi. da nameravajo nove alžirske oblasti organizirati konferenco, kakor je bilo določeno. Samo Malavi je sporočil, da se ne bo udeležil konference. Ostale države Common-v/ealtha pa se niso še uradno odločile.
Alžirska tiskovna agencija pa napoveduje objavo «bele knjige« o «osebni oblasti« Ben Bele in pravi: «Kar se tiče teh nepravilnosti, bodo objavljeni podrobni dokazi o razsipanju javnega denarja, o razdrobljenem delu, o poniževanju, kateremu je bila podvržena stranka, o demagogiji in o veleizdaji Ben Bele«. Revolucionarni svet je nocoj javil, da so aretirali samo šest oseb in da ni bila prelita niti kapljica krvi. Tiskovna agencija poroča, da so bili aretirani bivši predsednik narodne skupščine Ben Ala, bivši minister za socialne zadeve Mohamed Nekaš, givši minister pri predsedstvu Abderaman še-rii in Abdel Gelil. Ni še znano, kje je zaprt Ben Bela. Edina gotova stvar je. da so novi alžirski voditelji dali zagotovila številnim poslanikom, da je Ben Bela živ in pri dobrem zdravju. Kar se tiče aretacij, se vztrajno govori, da je bilo aretiranih veliko število oseb med katerimi več komunistov.
Alžirska vlada je nocoj sporočila, da so izpustili iz zaporov 1.318 pripornikov, ki so bili aretirani pred vojaškim udarom.
Danes je bilo v Alžiru mirno. Pozneje pa je vojska v popolni bojni opremi patruljirala po mestnih ulicah zlasti v bližini univerze. Nocoj so oblasti objavile poziv prebivalstvu, naj bo mirno, zlasti zaradi bližnje afriško-azijske konference. Poziv se obrača na starše, naj preprečijo svojim sinovom, da bi se udeležili protivladnih demon-j stracij.
j Toda kmalu zatem so bile nove demonstracije, pri katerih je sode-KAIRO, 22. — Nocoj je pristalo j lovalo več sto mladih ljudi. Vzkli-na kairskem letališču posebno alžir-1 kali so proti Bumedienu. Nastopila sko letalo. Agencija Srednji vzhod j policija, ki je demonstrante raz-poroča, da je neki član posadke | Bna*a.
izjavil, da je letalo prišlo v Kairo | j, tudi v Kajru v trenutku, ko je Aljira zaradi posebnega odpo- j tjakaj prišel alžirski zunanji mini-slanstva. Posadka bo dobivala u- [ ster Euteflika. Tudi v Moskvi so kaze samo od alžirskega poslani- skupine alžirskih študentov demon-štva v Kairu.	stnrale pred alžirskim poslani-
štvom študentje izjavljajo, da Je državni udar v Alžiru fašističnega značaja, ter zahtevajo izpustitev Ben Bele in pozivajo alžirsko prebivalstvo, naj se upre vojaški diktaturi.
Neki časnikar, ki Je prišel danes popoldne iz Alžira v Pariz, je poročal, o govoricah, da je bil Ben Bela ranjen, ko so ga aretirali, in da je sedaj zaprt v nekem kraju v južni Alžiriji. Časnikar je dodal, da uvajajo nove oblasti strogo cenzuro nad tiskom in poročili raznih dopisnikov.
Iz Tunisa pa poročajo nocoj, da je v Boni zaradi včerajšnjih demonstracij danes zelo napeto. Govori se o več mrtvih in r injenih.
Danes sta oba alžirska lista, in sicer nAlger Republicaln« in «Le Peuple« prenehala izhajad. Izšel pa je edini list «E1 Moujahid« (Borec). Novi dnevnik objavlja poziv političnega komisariata prebivalstvu, naj ima ((potrpljenje«, in dodaja: «Ni mogoče istočasno rešiti vseh problemov«.
Arabski list «A1 šab« govori o ((protislovjih« pod Ben Belovo vlado in pravi, da je do njih prišlo zaradi ((uvajanja teorij, ne da bi se upoštevala stvarnost našega življenja«. «To, dodaja list, je ustvarilo nerealen dialog, ker je upošteval vse razen stvarnosti alžirskega življenja. Temu so sledile površne in ničeve debate, ki niso imele
OB 21. OBLETNICI SEŽIGA PRVIH 40 BORCEV V RIŽARNI
S krvjo in trpljenjem smo si priborili pravice
Govor Albina Bubniča, podpredsednika tržaške federacija /druženja bivših političnih deportirancev na včerajšnji počastitvi spomina žrtev v Rižarni
korenin v stvarnosti našega življenja.«
Alžirski poslanik v Moskvi se je danes pogovarjal. dve uri s prvim tajnikom KP SZ Brežnjevom in s piedsednikom vlade Kosiginom ob navzočnosti zunanjega ministra Gro-mika. V političnih krogih v Moskvi se govori, da so sovjetski voditelji zaskrbljeni zaradi možnosti, da pride v Alžiriji do obrata na desno.
V	Londonu so alžirski študentje, ki živijo v Veliki Britaniji, sprejeli resolucijo, s katero obsojajo državni udar. Izrekli so zadovoljstvo zaradi stališča afriško-azijskih dr žav Commonvvealtha.
V	Alžir je danes prišel kitajski zunanj' minister Cen Ji, ki vodi delegacijo za pripravljalno konferenco, ki bo v četrtek. Do sedaj sta prispeli v Alžir tudi severno vietnamska delegacija in delegacija južnovietnamske osvobodilne fronte.
V	Alžir Je odpotoval tudi predsednik laoške vlade Suvana Fuma Predstavnik Združenih narodov pa je v New Yorku izjavil, da d j U Tant sporočil v petek v San Franciscu, ali bo odšel na afriško-
OB GLASOVANJU O NADALJNJIH ČLENIH FILMSKEGA ZAKONA
V	poslanski zbornici oster spor o zakonitosti sporazuma 4 strank
V	senatu razprava o podaljšanju izrednih ukrepov v korist juga Splošna enotna stavka v Umbriji in zahteva po posebnem gospodarskem načrtu
azijsko konferenco ali ne. V 1 nisu so sporočili, da bo tunizijska delegacija odpotovala jutri v Alžir. Baje je Tunizija naklonjena odložitvi konference.
Predstavnik alžirske vlade je nocoj izjavil, da je za pripravljalno konferenco, ki bo 24. t. m., nrišlo v Alžir do sedaj 13 delegacij ter pričakujejo prihod še drugih 15 delegacij.
V tVashingtonu so funkcionarji a-meriškega državnega departmaja sporočili, da bodo ZDA priznale novo alžirsko vlado verjetno v prihodnjih 48 urah. Značilno je, da je južnovietnamska vlada poslala danes polkovniku Bumedienu brzojavko s čestitkami. Kanadski zunanji minister Paul Martin pa je izjavil, da bo kanadska vlada še počakala s priznanjem, dokler ne dobi nadaljnjih pojasnil o položaju v Alžiriji. V političnih krogih v Alžiru izjavljajo, da bo nedvomno v kratkem prišlo tudi tunizijsko priznanje, ker so tam ugodno reagirali na dogodke v Alžiru. Maroška vlada pa je danes odpoklicala svojega poslanika iz Alžira na posvetovanje.
Danes poteka 21 let, odkar so nacisti na tem dvorišču Rižarne umorili in sežgali 40 borcev, aktivistov in antifašistov. S tem se je začelo delovanje krematorijskih peči, v katerih so — po strašnem trpinčenju — sežgali nad 2000 žrtev, njihov pepel pa odvrgli v morje.
Zato smo se prav danes zbrali na tem kraju — posvečenem s trpljenjem in krvjo, da počastimo spomin vseh tistih, ki so tu žrtvovali svoje življenje za ideale svobode in bratstva med narodi.
Vsako leto se ob današnji obletnici spominjamo žrtev Rižarne, letos pa ima ta komemoracija še poseben pomen, ker proslavljamo dvajseletnico osvoboditve in je bila Rižarna proglašena za narodni spomenik.
Ko prebiramo seznam teh prvih žrtev, se sprašujemo, zakaj so nacisti izbrali prav 40 žrtev.
Močan potres v Iranu
TEHERAN, 22. — V južnem Iranu je bil danes močan potres, ki je povzročil veliko škodo v pristanišču Bandar Abas v Perzijskem zalivu. Na kraj potresa so poslali reševalne skupine. Do sedaj ni znano, ali so tudi človeške žrtve.
Žrtve vročine v Indiji
NOVI DELHI, 22. — Po zadnjih poročilih je toplotni val, ki je zajel že pred enim mesecem Indijo, povzročil do sedaj smrt nad 250 oseb. Samo v Novem Delhiju, kjer je termometer kazal 42 stopinj v senci, je bilo 30 smrtnih žrtev.
Vlada države Kerala pa je sporočila, da je v zadnjih treh tednih umrlo 116 oseb zaradi kuge. Vlada je odredila množično cepljenje prebivalstva.
RIM, 22. — V poslanski zbornici je prišlo do ostrega spora med predstavniki vladnih strank in levo opozicijo glede procedure v zvezi z zakonom o filmih. Bilo je namreč na dnevnem redu glasovanje o nadaljnjih členih filmskega zakona, medtem ko so se štiri vladne stranke sporazumele glede novega besedila člena 5, katerega bodo predložili v senatu; ker imajo tam večino, bodo torej sprejeli novo besedilo, ki ga bo-
do ponovno vrnili v poslansko zbornico. Opozicija pa je mnenja, da nima smisla razpravljati o nekem zakonu, za katerega je že v naprej znano, da nekateri bistveni členi, ki jih je poslanska zbornica že odobrila, ne bodo ostali veljavni, temveč bodo morali o njih ponovno razpravljati in glasovati.
Med razpravo je prišlo do dokaj ostrih obtožb glede vprašanj in ki so se zaključile z glasovanjem o komunističnem predlogu, da se razprava prekine in celotni zakonski osnutek vrne v razpravo pristojnim komisijam, predlog je bil odbit.
V bistvu pa ne gre samo za proceduralna vprašanja, temveč za oceno kompromisa, ki je bil z velikimi težavami dosežen med strankami sedanje vladne večine in ki o bistvenem vprašanju pomeni znaten odstop v korist de-moikristjanskih stališč. Med štirimi strankami dogovorjeno novo besedilo petega člena namreč še vedno predvideva predhodno administrativno cenzuro pri odločanju, če se dodeli nekemu filmu državna podpora, samo da je ta cenzura sedaj omejena samo na filme, ki na »vulgaren način izkoriščajo seksualno tematiko 'z edinim ciljem trgovske špekulacije*. Odpadla pa je bistvena omejitev, ki jo je vseboval demokristjknski popravek in ki je vsebovala »etič-no-socialna načela*, katera je mogoče razlagati na različne načine,
Seveda pa je tudi »seksualna tematika* zelo širok pojem in je odvisno od komisije, ki jo določa
iiiiiiNimiiiimiuiniiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiuiiiniiiiiiMiiMimiiiiMiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiMHiOMmimiiiiiionin
NOVE HUDE POPLAVE V JUGOSLAVIJI
Drava in Donava se še nista umirili
Drava je poplavila železniško progo pri Bardi, Donava ogroža nasipe pri Bačkem Novem selu in je poplavila Vukovar
Skupščina SFRJ razpravlja o novih gosp. ukrepih
BEOGRAD, 22.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič bo jutri na seji zveznega in gospodarskega sveta zvezne skupščine podal uvodno poročilo v razpravi o položaju v gospodarstvu in o predlogih novih gospodar skih ukrepov. Razprava bo verjetno osvetlila obseg nove gospodarske reforme in ladje določila značaj posameznih ukrepov. Ne pričakuje pa se, da bo skupščina že jutri sprejela konkretne ukrepe. Bolj verjetno je, da se bo to zgodilo na eni prihodnjih sej zveznega in gospodarskega sveta.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — S poplavljenega področja javljajo o novih prebojih Drave in Donave, ki se ni kakor ne moreta umiriti. Danes zjutraj ob 4.30 je Drava prekoračila železniško progo pri Dardi m vdrla v farmo perutnine «Kokin-grad». Upanje, da bi rešili okrog 200.003 piščancev in druge perut nine ter skladišče krme, je zelo majhno. Dežurni na progi je pravočasno opazil vdiranje vode in zaustavil motorni vlak, v katerem je bilo 60 potnikov, sicer bt verjetno prišlo tudi do človeških žrtev. Poskus, da se prepreči nadaljnji prodor Drave, ni uspel, tako se je vse delo moralo omejiti samo na reševanje lastnine farme in evakuacijo prebivalstva iz vasi Bilje, ki ga ogroža voda.
Okrog 13. ure je Donava prebila glavni nasip pri Bačkem Novem selu in Mladenovu v dolžini 15 kilometrov. Hitra intervencija vojske in okoliškega prebivalstva je preboj lokalizirala. Med Bogojfr vom in železniško postajo pa Donava, ki je tu visoka nad deset metrov, ogroža nasip. Da bi nekako izenačili pritisk vode z obeh strani, so začeli črpati vodo v jarek na drugi strani nasipa.
V Vukovaru se Je položaj Se dalje poslabšal. Gladina Donave je narastla na 743 cm in voda je poplavila še 22 ulic, v katerih spodkopava temelje mnogih hiš, od katerih so se štiri že sesule. V mestu je popolnoma paraliziran ves promet. Za promet pešcev po mestu so že takoj v začetku poplave položili po ulicah deske, ki so jih danes morali dvigniti še za 20 centimetrov. Po mnenju mnogih strokovnjakov je težko predvideti, kdaj se bo Donava umirila. jj n
Podpisan sporazum med Južno Korejo in Japonsko
TOKIO, 22. — Japonski in juž-nokorejski zunanji minister sta da nes podpisala v Tokiu pogodbo o navezavi normalnih diplomatskih odnoiov. S tem je prišlo do sprave med obema deželama po pol stoletju sovraštva in po 14 letih težavnih pogajanj. Pogodbi so dodani štirje sporazumi o ribolo-
l skega veleposlaništva z italijan-‘ skimi državljani, ki živijo na Norveškem. Jutri se bo zunanji minister Fanfani sestal z norveškim Zunanjim ministrom Langerjem. Saragat pa si bo ogledal muzej vikinških ladij, priredil slavnostno kosilo, zvečer pa bo ponovno kot gost norveške vlade na svečani večerji v gradu Akershusu.
člen novega zakona, kako bo to določilo razlagala.
Vsedržavno združenje filmskih avtorjev ANAC odločno nasprotuje doseženemu kompromisu, ker vključuje načelo, da je treba pri dodeljevanju finančnih prispevkov upoštevati »kriterije moralnega značaja*. ANAC vztraja, da je treba iz zakona izključiti kakršen koli diskriminacijski mehanizem in da mora zakon obravnavati samo materialna vprašanja, kot je bil tudi njegov prvenstveni namen.
Minister Corona pa je v razpravi v poslanski zbornici, na kateri so bili med drugimi prisotni tudi Nenni, Reale in Scaglia, ugotovili, da je sedanja procedura najhitrejša in da predstavlja_ edini način, da se še pred počitnicami sprejme zakon, ki je v bistvu pozitiven in ki ga celotna filmska industrija pričakuje.
V	senatu se je začeia razprava o podaljšanju izrednih ukrepov v korist jugu, ki se bo še nadaljevala. Senat je dokončno odobril mednarodni sporazum med italijansko vlado in mednarodno organizacijo dela, ki predvideva, da se v Turinu ustanovi center za strokovno izobrazbo delavcev iz dežel v razvoju. Center bo lahko letno v treh izmenah sprejel po 800 delavcev, kasneje pa ga bodo razširili, da bo sprejel lahko do 2000-2200 delavcev.
V	mestu .Perugia in ostalih centrih Umbrie je bila danes splošna stavka, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije zaradi stalnega gospodarskega slabšanja v deželi. Na zasedanju sta tajnika CGIL in CISL zahtevala pripravo posebnega gospodarskega načrta za razvoj Umbrie, ki naj bi bil vključen v okvir vsedržavnega programiranja.
Saragat in Fanfani prispela v Oslo
f I I* g	1 • V v
1 lto obišče danes Irkutsk
Zborovanje v tovarni težkih strojev v Sverdlovsku
vu, o statusu Korejcev, ki živijo na Japonskem, ter o gospodarskih in kulturnih zadevah.
Na podlagi sporazumov bo Juž na Koreja dobila precejšnjo odškodnino zaradi 35 let japonske dominacije, ki se je končala leta 1945. Dobila bo plačilo 300 milijonov dolarjev, vladno posojilo 200 milijonov dolarjev in privatna posojila za 300 milijonov dolarjev.
Proti pogajanjem so bile v obeh državah številne demonstracije. V Tokiu poudarja opozicija, da tvega Japonska s to pogodbo, da jo potegnejo v nevaren vojaški položaj in da bo pogodba prispevala, da se ohrani razdelitev Koreje. Juž-nckorejska opozicija pa vidi v pogodbi odprta vrata za japonski vpliv na južnokorejsko gospodarstvo.
Tudi danes med podpisovanjem pogodbe so bile v obeh prestolnicah močne demonstracije. V Tokiu je policija zelo surovo razganjala več tisoč demonstrantov. Tudi v Seulu je pri demonstracijah sodelovalo skoraj 10.000 študentov. Policija je uporabljala solzilne bombe za razganjanje demonstrantov.
OSLO, 22. — Predsednik republike Saragat je danes ob 12.15 po krajevnem času prispel z letalom na uraden obisk v prestolnico Norveške Oslo. Caravelle družbe »Alitalia* je predsednika, zunanjega ministra Fanfanija in ostale člane spremstva pripeljal iz Danske v eni uri.
Na letališču Fornebu, ki je nekaj deset kilometrov od norveške prestolnice, je predsednika pozdravil norveški kralj Olav V., ki ga je spremljal prestolonaslednik Harald. Kralj je Saragata predstavil ministrskemu predsedniku Gerhardsenu, 'zunanjemu ministru Langeju in predsedniku norveškega parlamenta Langhelleju ter drugim ministrom.
Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas močno deževalo, je velika množica pozdravila italijanske goste, ko so se odpeljali v kraljevo palačo, kjer je kralj priredil svečano kosilo, med katerim so izmenjali običajne zdravice. Popoldne je Saragat položil venec na spomenik norveških patriotov, ki so jih ustrelili nacisti med okupacijo. Spomenik je preprost, izdelan iz rdečega kamna in postavljen na griču pri gradu Akershu-I su. Saragat se je med današnjim 1 obiskom sestal na sedežu jtalijan-
SVERDLOVSK, 22. — Predsednik republike maršal Tito si je danes s člani jugoslovanske delegacije ogledal znamenitosti Sverdlovska, katerega prebivalstvo je danes podobno kot sinoči pri prihodu, izkazalo predsedniku Jugoslavije tople izraze gostoljubnosti.
Med vožnjo z avtomobilom po mestu proti tovarni težkih strojev »Ural-Maš* je prebivalstvo s pločnikov in z balkonov obsipalo s cvetjem predsednikov avtomobil. Enako toplo so sprejeli predsednika Tita tudi delavci tovarne težkih strojev «Ural-Maš», v kateri dela danes nad 42.000 delavcev, med njimi okrog 10.000 inženirjev in tehnikov. Tovarna izdeluje letno okrog 174.000 ton raznih težkih strojev. Po ogledu nekaterih oddelkov tovarne, ki so na predsed. nika Tita napravili zelo globok vtis, so ga zastopniki tovarne seznanili s proizvodnim programom tovarne in mu izročili darila: Jo-vanki Broz so podarili ogrlico z dragimi uralskimi kamni.
V čast predsedniku Titu, ki je prispel v Sverdlovsk prav na 24. obletnico napada hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo, so delavci priredili pred tovarno veliko zborovanje, na katerem so uglednega gosta pozdravili zastopniki delavcev in prvi tajnik deželnega komiteja KP SZ Sverdlovska Konstantin Nikolajev. V odgovoru na njihove pozdrave je maršal Tito med drugim omenil tudi današnji zaostreni mednarodni položaj, ki zahteva nove napore vseh naprednih, posebno socialističnih držav, da bi se ohranil mir in preprečila nova katastrofa.
Po zborovanju je Tito obiskal geološki muzej, kjer si Je ogledal eno največjih zbirk rudnega in mineralnega bogastva na svetu in zbirko dragih kamnov. Nocoj je deželni komite Sverdlovska v hotelu «Veliki Ural« priredil Titu slovesno večerjo. Tito odide s svojim spremstvom jutri z letalom na obisk v Irkutsk. Na večerji, katere so se s sovjetske strani udeležili član prezidija CK KP SZ Ki-riljenko, Nikolajev in drugi visoki zastopniki področja mesta, zastopniki sovjetske armade in družbenega življenja, sta Kiriljen-ko in maršal Tito izmenjala topli zdravici.
V isti noči med' 21. in 22. junijem leta 1944, ko so na* cisti tu sežigali 40 žrtev, so požin-sli vas Smarie pri Kopru. Požig vasi in 40 človeških žrtev — za štiri nemške ujetnike. ki jih je dva dni prej zalela n^rUzarska četa v spopadu pri Šmarjah.
Ko se je stopnjeval odnor in se ie vedno bolj širil plamen osvobodilne borbe v teh krajih, so nacisti pobesneli — v živo zadeti, ker so te kraje že šteli za sestavni del svojega rajha Spremenili so zapuščeno tovarno — rižarno — v taborišče smrti in zgradili krematorij. Transporti v Nemčijo so bili namreč že negotovi in krematoriji v nemških taboriščih preobremenjeni.
Rižarna — edino tako taborišče v vsej Italiji, je bila eno izmed najbolj strašnih nacističnih taborišč — ne toliko po svojem obsegu in številu ujetnikov, ampak po krutosti in sadizmu rabljev. Točnih podatkov ni moč dobiti, vendar lahko računamo, da je šlo skozi Rižarno od septembra 1943 do konca vojne nad 20.000 oseb, ker je bila Rižarna tudi zapor in zbirna baza za nemška taborišča, iz katerih so se le redki vrnili. Iz dimnika, o katerem je ostala mala sled zidu. se je vil rumeni dim, ki je silil skozi špranje zaprtih oken bližnjih hiš — tja do Skednja in Kolonkovca. Ljudje so slutili, a nihče ni vedel kaj se v tej mrki in strogo zastraženi stavbi dogaja, šele ob osvoboditvi se je zvedelo in ne vse — kaj se je dogajalo v Rižarni.
Človeka strese groza, ko sliši pripovedovanja preživelih in tistih, ki so ob osvoboditvi prvi prišli v te prostore: krvavi madeži na zidovih in tleh, mesarski kavlji z drobci človeškega mesa v prvi celici, človeško drobovje na tleh pred prvimi celicami, okrvavljeni šopi las, izruvani zobje itd.
Kdor je bil zaprt v celicah, je vedel, kaj ga čaka, kakšen je krvavi križev pot iz celice do peči. Kdor je utegnil, je prej napisal ali spraskal v temni celici svoje ime — v upanju, da bi ostala za njim vsaj ta skromna sled.
Prav na tem mestu in ob tej priliki je še bolj utemeljena zahteva, da se krivci takih strašnih zločinov kaznujejo in da se ne preneha s sodnimi postopki proti nacističnim kriminalcem. Prav tako nam iz srca privre obsodba vseh po dobnih metod zatiranja osvobodilnih gibanj narodov, ki se še borijo za svojo svobodo.
Seznam prvih 40 žrtev, še nepopolni seznami vseh dragih žrtev Rižarne, napisi v celicah in redki dokumenti, ki so se ohranili, pričajo, da so bili tu zaprti, mučeni in umorjeni Slovenci, Hrvati, Italijani in Židje. Skupno trpljenje in ista
usoda v taboriščih smrti je dražila pripadnike raznih na* rednosti in političnih prepričanj, kot je narode Evrope v odpora proti istemu sovražniku dražila borba za ideale svobode.
Tudi mi Slovenci, ki živimo v teh krajih — ne kot gostje, ampak kot narod že stoletja, smo v tej skupni borbi prispevali svoj krvavi delež — in s kolikimi žrtvami! — da ni več fašističnih podeštatov in nacističnih gaulajterjev, da imamo demokratično ureditev države z ustavo, ki temelji na idealih in pridobitvah osvobodilne borbe. Borili, trpeli in umirali smo tudi za svobodo tistih, ki so stali ob strani ali so se celo udinjali nacistom. In prav le-ti so še vedno najbolj zagrizeni šovinisti, ščuvajo k nacionalni mržnji in se upirajo priznanju naših narodnih pravic.
Mi zahtevamo vse pravice, ki nam pripadajo — ne samo po raznih pogodbah, ampak predvsem zato, ker smo si jih s krvjo in trpljenjem priborili. Mi prav tu poudarjamo veljavnost idealov osvobodilne borbe, svojo zvestobo idealom svobode, enakopravnosti in bratstva med narodi — v veliki, strašni grobnici brez groba in posmrtnih ostankov nad 2000 žrtev. Za nas niso in ne smejo biti to le običajne fraze, ki se izgovarjajo ob napitnicah. Mi se sklicujemo na te ideale, ker hočemo, da postanejo kvas vsega javnega življenja.
Rižarna je simbol skupnega trpljenja in žrtev narodov v borbi proti nacifašizmu. Je in mora vedno bolj biti simbol bratstva in mirnega sožitja med sosednimi narodi in drža-vami.
Na praznik osvoboditve je bila s svečano ceremonijo izročena v varstvo tržaški občini. Toda upravičeno se zgražamo, ker nihče ni niti z besedico tedaj omenil, da so med žrtvami v Rižarni tudi Slovenci in Hrvatje. Užalila pa nas je ob zaključku ceremonije poskočna popevka, ki spada vse dragam kot v to svetišče.
Rižarna je narodni spomenik, edini tovrstni spomenik v Trstu, v pokrajini in deželi — eden izmed redkih v državi. Upravičeno zahtevamo in pričakujemo, da jo bodo primerno uredili — za sedanje njene goste pa čimprej dogradili novo stavbo, da bomo brez posebnih dovoljenj lahko prihajali sem — ne samo ob obletnicah — in da bo sem prihajala mladina, ne glede na dovoljenje šolskih oblasti — da bo ohranila spomin na žrtve ter nadaljevala borbo za uresničitev idealov svobode, mira in bratstva med narodi.
Slava žrtvam Rižarne in vsem žrtvam taborišč!
(Poročilo o komemoraciji objavljamo na 2. strani).
II
DANES
David Selnick umrl
HOLLYWOOD, 22. - Znani a-meriški filmski producent David O. Selnick je danes umrl zaradi srčne kapi. Imel je 63 let. Med najbolj znanimi njegovimi filmi so- »V vrtincu*, »Rebeka*, »Dvoboj na soncu*, Zbogom orožje*, «Rodila se je zvezda*, »David Copperfield*, »Dve mesti*, »Tretji človek*, »Rešil te bom*.
Selnick je dobil Oscairja za film • V vrtincu*.
Po sobotni odstavitvi alžirskega predsednika Ben Bele je značilno, da so včeraj predstavniki vlade ZDA Izjavili, da bodo priznali novo alžirsko vlado polkovnika Bu-mediena v prihodnjih 48 urah ter da mu je sajgonska vlada poslala čestitke. Na sinočnjih ponovnih demonstracijah proti Bumedienu je nastopila policija, ki je demonstrante razgnala, medtem pa se govori, da je bilo med demonstracijami v Boni predvčerajšnjim več mrtvih in ranjenih. Neki časnikar, ki je prišel včeraj iz Alžira v Pariz, je sporočil, da se govori, da je bil Ben Bela ob aretaciji ranjen in da je sedaj zaprt nekje v južni Alžiriji ter da je Bumedienova vlada uvedla strogo cenzuro nad tiskom in poročili tujih dopisnikov ter ukinila dva alžirska dnevnika, tako da izhaja sedaj samo «E1 Mu-jahit», ki poziva prebivalstvo, naj bo potrpežljivo. Po drugi strani pa so Naser, Haile Selasie in arabska parlamentarna konferenca v Kairu zahtevali od novih alžirskih voditeljev, naj Ben Beli prihranijo življenje, podpredsednik ZAR pa je zahteval, naj bi Ben Bela živel v Kairu, kjer pa ne bi smel delati proti alžirskemu režimu. V «beli knjigi«, ki bo objavljena, bo baje poudarje. no «razsipanje javnega denarja, razdrobljenost dela, poniževanje stranke ter demagogija in veleizdaja Ben Bele« ter «da ni bila prelita niti kapljica krvi«.
Iz Moskve pa poročajo, da je vla. da SZ zaskrbljena zaradi možnosti, da pride v Alžiriji do obrata na desno. Ni še znano, ali se bo 29. t.m. začela napovedana afriško-azijska konferenca v Alžiru, ker neka-terc države zahtevajo, da bi se odložila.
V Sajgonu so včeraj zjutraj ustrelili na javnem trgu 20-letnega pripadnika osvobodilne fronte, ki je pred smrtjo vzkliknil: «.laz umiram, toda drugi se bodo obrnili proti vam«. — Glede mirovnega odposlanstva Cnmmomvealtha pa še ni prišel odgovor iz VVashingtona. Pekinga. Moskve in Hanoja, medtem ko posredovanje sprejema sajgonska vlada, predsednik Gane Nkrumah pa bi hotel doseči privolitev kitajske vlade, da bi sprejela VVilsono-vo odposlanstvo.
Kot smo že poročali, je v pone-deljek uspešno zaključil delo prvi seminar OZN, ki je razpravljal o manjšinskih vprašanjih in predvsem ugotovil — kot je poudaril predsednik seminarja dvajsetih držav dr. Anton Vratuša — da je diskusija pokazala: 1. kakšen mora biti odnos večine do manjšine in 2. da je bila poudarjena važnost načela, da mora biti manjšinam zagotovljen neoviran razvoj in jim je treba tudi omogočit), da se vključujejo v vse oblike dejavnosti v okviru državne skupnosti. Na žalost, pa svetovni tisk ni posvetil seminarju dovolj
pozornosti.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 21. od 19. uri 25.7, vlaga 66 odst., zračni tlak 1013,2 pada. veter 6 km severozahodni. nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,5 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 23. junija
Kresnica
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43 Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 13.17 Jutri, ČETRTEK. 24. junija
Janez
SPOMIN NA 21. OBLETNICO ZAČETKA DELOVANJA KREMATORIJSKE PECI
Veličastna počastitev žrtev v Rižarni ob umoru in sežigu prvih 40 žrtev
Komemoracije so se udeležili poleg preživelih iz Rižarne in drugih taborišč tudi predstavniki oblasti, raznih političnih in drugih organizacij, konzulata SFRJ in partizanskih združenj iz Kopra, Izole in Pirana
1&20 in da niso torej v svojem kratkem življenju videli in slišali nič drugega kot samo fašistično propagando, lahko rečemo, da je bil njihov odpor toliko bolj občuten in občudovanja vreden. Današnja mladina ni pozabila na žrtev tolikih življenj. Zaveda se, da je v veliki meri od nje odvisno, če bodo ideali, za katere so ljudje pred dvajsetimi leti umirali, končno zmagali na svetu«. Po govoru Albina Bubniča, ki ga objavljamo na prvi strani, je pevski zbor Prosek - Kontovel zapel • Ecce quomodo», nato pa je govoril Giovanni Postogna, ki je poudaril, da nam spomin na žrtve in sedanje razmere po svetu narekujejo dolžnost nadaljevanja vztrajne borbe za uveljavitev idealov bratstva in miru med narodi. Pred govorom Postogne je pevski zbor iz Milj zapel »Inno agli eroi». Ljudje so si še ogledovali celice do zaprtja Rižarne.
Mnogi so prišli v Rižarno že dobro uro pred komemoracijo, da si ogledajo strašne celice in jih okrasijo s cvetjem. Vsaka celica je bila okrašena s šopi rdečih nageljnov in vrtnic, najbolj pa nas je presunil šop nageljnov z besedilom: «Se v spomin dragi hčerki Rozi, Tvoja do smrti žalostna mama Srečka.*
Stavka delavcev v Tovarni strojev
Včeraj so zopet stavkali delavci Tovarne strojev v oddelkih, v katerih so uvedli nov način akordnih dodatkov, zaradi česar je delo zelo naporno. Delavci redne izmene so zapustili delo ob 14.15 uri, delavci,, ki delajo v drugih izmenah pa dve uri pred koncem dela. Vsi delavci pa so se vzdržali nadurnega dela.
intiiniiiilniiiiiiiimiiiimiiimiiliimiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiimiillliiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiiiiMliiiiiiiiiillilliilliiiiiiiiuiniiiiliiiiiiiiil
JUGOSLOVANSKI DAN Nfl TRŽAŠKEM VELESEJMU
Možnosti za širše gospodarsko sodelovanje med Italijo in SFRJ
Na tiskovni konferenci je jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda poudaril pomembnost sporazuma o tehnično-industrijskem sodelovanju z Italijo Prijetno vzdušje na sinočnjem sprejemu pri gen. konzulu Rudiju Janhubi
Ob 21. obletnici začetka delovanja krematorijske peči, ko so nacisti umorili in sežgali prvih 40 borcev, aktivistov in antifašistov, je bila včeraj popoldne v Rižarni počastitev spomina vseh žrtev Rižarne na pobudo organizacij bivših deportirancev, partizanov in političnih preganjancev. Komemoracije so se udeležili poleg lepega števila meščanov In okoličanov, preživelih iz Rižarne in drugih taborišč in svojcev žrtev tudi predstavniki pokrajinske, deželne in občinske uprave, zastopniki strank in organizacij, nekateri župani in zastopniki podeželskih občin, delegacija partizanske organizacije 'z Ronk .predstavnik jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu in delegacija partizanskih združenj iz Kopra, Izole in Pirana. Po pozdravnem nagovoru predsednika tržaške federacije združenja bivših političnih deportirancev Ernesta Arbana-sa so predstavniki pripravljalnega odbora, občine Zgonik, Doline in Milj. Slovenske kulturno gospodarske zveze in delegacije iz Istre položili vence v celice. Nato je po enominutnem molku pevski zbor Prosek - Kontovel zapel ganljivo •žrtvam« v tihi zbranosti vseh prisotnih.
Sledili so govori predstavnikov raznih, organizacij. Dr. Pincherle Je govoril o številu žrtev Rižarne, o esesovskih krvnikih in soodgovornosti tistih, ki so takrat sodelovali z nacisti. Poudaril jč, da žrtve zahtevajo od nas, naj uresničimo ideale, za katere so se borili. Na ta način bomo najlepše počastili njihov spomin. Za njim je v imenu organizacije Italijanskih žena govorila o prispevku žensk v borbi proti fašizmu in nalogah žena v današnjih razmerah Jole Burlo.
Prof. Sala je navedel zanimive zgodovinske podatke In poudaril tesno povezanost med fašizmom in nacizmom. Pri tem je pripomnil, da je bil fašizem predhodnik nacizma in da je fašizem bolj kot nad Židi eksperimentiral v teh krajih svoj rasizem proti Slovencem in Hrvatom.
Nato je spregovoril španski republikanec general Jose Seville, ki je nevedel število španskih žrtev pod Francovim terorjem in poudaril, da španski demokrati prav zaradi tega znajo še bolj ce-r.iti borbo tukajšnjega prebivalstva proti nacifaiizaM^/la kratko je ' spregovoril v rimenu istrske' delegacije Doro Cok, Ifci je poudaril veljavnost idealov" borbe za bratstvo med narodi. Sledil je govor italijanskega študenta Gold-schmidta, ki je poudaril, da bo italijanska napredna mladina vztrajno nadaljevala borbo za uresničitev idealov, za katere so padli borci in žrtve Rižarne in drugih taborišč. Slovenski študent Tom Marc pa je med drugim dejal »Mladi ljudje vseh narodnosti in vseh političnih prepričanj so v letih odpora masovno in z navdušenjem stopili v boj ter darovali svoje življenje za tiste ideale svobode, pravice in enakosti, ki jih dvajset let fašističnega nasilja m moglo uničiti. O odločnosti in mogočnosti mladinskega odpora pričajo že sami seznami žrtev v Rižarni, Med tistimi štiridesetimi ženskami in moškimi, ki so padli v noči med 21. in 22. junijem leta 1944 in katerih se danes spominjamo, je bilo 18 fantov in deklet, ki so bili tedaj stari od 18 do 25 let, Ce pomislimo, da so se ti mladinci rodili okrog leta
•»iiiiiiimiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Najeto posojilo 150 milijonov lir za popravilo pokrajinskih cest
Nezadovoljiv odgovor odbornika Viginija glede razlastitev zemljišč v dolinski občini
Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta je odbornik Vigini odgovoril na vprašanji, ki sta mu ju zastavila pokrajinska svetovalca Aleksander Rudolf in Jelka Gerbec glede pravične odškodnine, ki bi jo morala izplačati Ustanova tržaškega industrijskega pristanišča za razlaščene parcele v dolinski občini, kjer bodo gradili novi čezalpski naftovod.
V svojem odgovoru je odbornik izjavil, da vprašanje ne spada sicer v pristojnost pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave, vendar pa je menil, da ni še dokončno zaključeno. Zakonski postopek predvideva, da prefektura ukaže, naj prizadeta ustanova po predložitvi u-streznih dokumentov položi v banko vsote, ki jih namerava Izplačati. šele potem prefektura lahko dovoli razlastitev. V tem konkretnem primeru prizadeta ustanova še ni položila denarja. Spričo tega obstajajo za prizadete še določene možnosti, da uspešneje zaščitijo svoje koristi.
V dvorani za konference na tržaškem velesejmu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, ki Jo je sklical jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda in katere se je udeležilo veliko število domačih in tujih novinarjev. Konferenci so prisostvovali član Izvršnega sveta SR Slovenije Drago Flis (včeraj je otvoritvi 17. velesejma prisostvoval predstavnik izvršnega sveta Ing. Viktor Kotnik), državni podtajnik za zunanjo trgovino Boris fenuderl, načelnik zunanjetrgovinskega odseka gospodarske zbornice za SR Slovenijo dr. Bogdan Novak, predsednik Jugoslovansko-italijansk* trgovinske- tfoornice i v Beogradu ing. Filip Kneževič; glavni tajni* zbftrniee Dušan Marič, generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba, z osebjem konzulata, predstavniki italijanskih konzularnih o-blasti v Jugoslaviji ter gospodarskih zbornic iz Ljubljane Zagreba, predstavniki jugoslovanskih gospodarskih listov, itd.
Predsednik sejma kap. Suttora Je pozdravil jugoslovanskega veleposlanika in vse prisotne, nato pa Ja orisal sedanji položaj v trgovinski izmenjavi med obema sosednima državama. Poudaril je, da je Trst vedno igral in še vedno igra v okviru medsebojnih prizadevanj obeh republik na gospodarskem področju važno vlogo. Ta vloga pa j? toliko bolj vidna od trenutka, ko je bila ustanovljena nova dežela Furlanija-Julljska krajina. Med najbolj zgovornimi dokazi o splošnem uspehu sodelovanja med sosednimi obmejnimi pokrajinami pa sta sejem Alpe Adria in tržaški velesejem, na katerem nastopa tudi številna skupina jugoslovanskih raz-slavljalcev. Kap. Suttora je na kon-
cu zaželel jugoslovanskim podjetjem na sejmu čim več poslovnih uspehov.
Nato je spregovoril jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda, ki se je v italijanščini najprej zahvalil predsedniku sejma ter izrazil svoje zadovoljstvo, da se zopet nahaja v Trstu, to je v mestu, kjer je najbolj vidno koristno napredovanje vsestranskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Veleposlanik je poudaril, da se trgovinska izmenjava med obema državama, pa tudi druge oblike gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema republikama ugodno razvijajo. Na trgovinskem področju je k temu pripomogla zlasti ureditev jugoslovanskih prodaj v Italijo po carinskem spisku «A», ki je pomenila občuten korak naprej k liberalizaciji jugoslovanskih prodaj na italijanski trg.
Govornik Je nato dejal, da je blagovna Izmenjava med Italijo in Jugoslavijo dosegla že takšno raven, da je v dobri meri že izčrpala možnosti, ki jih tej izmenjavi odpira komplementarnost italljanske-ga in Jugoslovanskega gospodarstva. Danes je zato treba poiskati druge - možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja, tako na tehničnem Ir industrijskem področju, itd. Poleg tega je tuba pri italijanskih uvoznikih zbuditi primerno zanimanje za jugoslovansko blago. Zaenkrat je namreč na italijanskem tr žlšču še vedno opaziti, da vlada do jugoslovanskih izdelkov in proizvodov dobršna mera brezbrižnosti, ki jo je treba čim prej odpraviti. Govornik Je v tej zvezi zanikal, da bi Jugoslavija prodajala svoje izdelke in proizvode v tujini po dumpinških cenah; čeprav je če-
To vprašanje se je sprožilo, ker je bil na oglasni deski dolinske občine objavljen seznam 187 razlaščenih posestnikov parcel. V svojem odgovoru na odbornikove izjave je svetovalec Rudolf pripomnil, da nameravajo plačati zemljišča komaj po 490 lir kv. meter.
V nadaljevanju svojega govora Je svetovalec Rudolf pripomnil, da je treba za razlaščena zemljišča plačati pravično odškodnino.
Drugo važno vprašanje, ki so ga včeraj obravnavali, zadeva posojilo 150 milijonov lir, ki ga bo pokrajinska uprava najela pri Tržaški hranilnici. To posojilo je potrebno, ker bo pokrajina samo na ta način dobila od države prispevek 350 milijonov lir, ki jih bodo skupno s posojilom porabili zu obnovo in modernizacijo pokrajinskih cest. 2e takoj v začetku razprave je komunistični svetovalec Colli izjavil, da bo njegova skupina glasovala za posojilo, neodvisno od svojega stališča do uprave in do levega centra sploh. Nasprotnega mnenja pa so bili misov-ci in liberalci, ki so odkrito nastopili proti pokrajinski upravi v zvezi z napovedanimi spremembami v tržaškem občinskem odboru.
isto se Je onovilo pri vprašanju posojila 36 milijonov lir za nabavo štirih sodobnih aparatov za pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso.
Na kraju naj še omenimo, da je pokrajinski svet je sinoči tudi izvolil dva Slovenca, ki bosta zastopala pokrajino v komisiji za izvajanje načrtov za izboljšanje živinoreje. Imenovana sta bila Lucijan Volk, tajnik kmečke zveze in Alojz Križmančič iz Bazovice. Tretji predstavnik bo odbornik Vigini.
ter za odvzem krvi odprt od 8. do H. in od 17. do 19. ure, ali pa po sporazumu s krvodajalcem.
Šolske vesti
Osnovna šola pri Sv. Barbari
je priredila razstavo risb in ročnih del. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V soboto 26. t. m ob 17. uri bo ob priliki 20-letnice ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev.
* * *
šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice pr«' silcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1965-66. Lestvice so na vpogled do 26. t.m. — od 10. do 12. ure — na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausin 14.
* * •
Hazstave na slovenskih osnovnih šolah:
Rojan 26. Junija (III. in IV. razred).
• * •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno ZRELOSTNI IZPITI v poletnem Izpitnem roku šolskega lela 1964/1965 dne 30. junija 1965 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odločni protesti proti omejevanju deželne avtonomije
Vlad« vrača svetu skoraj vse zakone - Odobritev zakonskega osnutka o prispevkih za gradnjo ljudskih stanovanj
Na včerajšnji seji deželnega sveta so odobrili zakonski osnutek o deželnih prispevkih občinam m IACP za gradnjo ljudskih stano-vanj Ta prispevek bo lahko znašal skupno do 800 milijonov lir- Za zakonski osnutek so glasovale KD, PSDI, PRI, PSI, PSIUP in SS, vzdržale pa so se KPI, PLIin MSI.
Deželni svet je posvetil tudi pre-cej časa sporočilu vlade, ki je vrnila deželnemu svetu zakona o proračunih za leti 1964 ln 1965, ker vsebujeta v členu 4 izdatke za državno osebje, za kar ni po vladnem mnenju pristojna dežela. Gre namreč za dodatke osebju deželne podružnice računskega dvora in osebju državnega pravobranilstva, ki deluje na deželnem področju. Deželna uprava Je hotela priznati temu osebju enake dodatke, kot Jih dobiva deželno osebje in v drugih deželah je vlada pristala na takšno ravnanje, za našo deželo pa ga ne dopušča.
Po sporočilu predsednika de Rl-naldinija o tej zadevi Je prvi spregovoril komunist Pellegrinl. ki je dejal, da poziva vlada svet, naj spremeni člen 4 zakonskega osnutka, pri čemer pa je dodala opombe, ki Jemljejo proračunu vsebino. Zato je dejal, da njegova skupina odločno protestira proti temu negativnemu in nespoštljivemu ravnanju, ki krni pravice in avtonomijo dežele. Deželnemu svetu naj končno jasno povedo, kakšne so njegove meje pri sprejemanju za-•tonov.	,	,
Demokristjan Mlzzau Je dejal, da demokristjani odločno protestirajo proti vladni politiki do dežele, ki le ne morejo na noben način odobravati, sa1 gre v tem primeru za najbolj važen upravni akt, to Je proračun, če so pristali na določp-ne zakone drugih dežel, morajo sprejeti tudi naše, saj ima naša
dežela prav tako poseben statut. Mizzau Je dejal, da bo med ponovno razpravo o proračunih predložil v imenu svoje skupine resolucijo, v kateri bodo ponovno poudarili pravico dežele do avtonomije.
Liberalec Trauner Je sicer dejal, da se ne strinja z vladnim ravnanjem, da pa Je njegova skupina že prej napovedala, da ne bo vlada pristala na sedanjo formulacijo člena 4 zakona o proračunu.
Socialist Moro Je dejal, da je zadovoljen z izjavo demokristjana Mizzaua ter je napovedal, da se bodo predstavniki socialistične skupine danes v Rimu sestali s podpredsednikom vlade Nennijem tet z ministroma Pieraccinijem in Mancinijem in jih opozorili na celotno problematiko naše dežele.
Mlsovec Wondrlch je dejal, da se ne strinja s stališčem, ki ga je zavzel vodja demokrlstjanske skupine Mlzzau do vladnega sporočila, ter pripomnil, da člen 4 ni v skladu z jurldičniml načeli. Zato st mlsovcl nič ne čudijo, če Je vlada zavrnila proračun.
Devetag (PSDI) Je tudi odločno protestiral proti omejevanju deželne avtonomije in rekel, da je to predvsem delo določenih birokratov. Dr. škerk je dejal, da vlada zavrača veliko število deželnih zakonov ter je Izrazil upanje, da se bo deželni odbor odločno zavzel, da se bosta začela proračuna v najkrajšem času Izvajati. Podpredsednik Dulci se je v Imenu odbora pridružil protestom ln dejal, da se vladna zavrnitev tiče postranske zadeve ter da se njene pripombe ne nanašajo na bistvo zakona o proračunu.
Razpravo Je nato povzel predsed nlk sveta de Rinaldint. Rekel je, da se vsi svetovalci strinjajo v tem, da je treba zagotoviti svetu čim večjo avtonomijo, ki izhaja iz sta-
tuta, ki Je prav tako ustavni zakon kot sama republiška ustava Kar se proračuna tiče, pa je vlada po njegovem osebnem mnenju zavrnila le člen 4 in deželni svet bi se moral na novo izreči samo o tem členu. Sama knjigovodska plat proračunov pa ostaja nedotaknjena. V zvezi s to optimistično razlago Je Pellegrinl (KPI) dejal, da je njegova skupina ne more sprejeti.
V zvezi s tem vprašanjem se Je včeraj popoldne sestala prva komisija deželnega sveta, ki je sklenila. da bo predložila že danes svetu proračun v ponoven pretres, le da bo izločila člen, proti kateremu je vlada izrekla svoj ugovor,
Zatem je sledila razprava o za konskem osnutku o deželnem prispevku za gradnjo ljudskih stanovanj,
sto najti ta očitek y Italijanskem gospodarskem časopisju, na uradni ravni pa vendar ni bila ta trditev nikoli dokazana, In sicer iz enostavnega razloga, ker Jugoslavija ne izvaja na tujih tržiščih nobene dumpinške politike. Kljub temu pa je «psihoza nizkih cen« škodljivo dejstvo, s katerim mora vsak trezen gospodarstvenik v vsakdanji poslovni praksi računati.
Poslanik Vejvoda je nato poudaril, da je italljansko-jugoslovanski sporazum o tehnlčno-lndustrijskem sodelovanju Iz novembra lanskega leta novo sredstvo, s katerim bo gospodarsko sodelovanje med obema republikama storilo nov pomemben korak naprej. Poudaril je, da bo v doglednem času sestavljen tudi predvideni mešani odbor strokovnjakov predstavnikov obeh vlad. Med drugimi oblikami sodelovanja Je govornik omenil še ugodno se razvijajočo kooperacijo na turističnem področju. Govornik je nato poudaril, da predstavlja vrednost obmejnega blagovnega prometa kar 10 odst. vsega prometa med Italijo in Jugoslavijo ter je izrazil upanje, da se bo ta delež v bodoče še povečal. Na koncu je Vejvoda zaželel tržaškemu velesejmu vsestranski poslovni uspeh.
Prisotni novinarji so nato zastavili Jugoslovanskim predstavnikom vrsto vprašanj s področja trgovinske izmenjave in cestne povezave med obema republikana, s področja turizma, ribolova, itd.
Novinarji so si nato ogledali jugoslovanski paviljon, kjer so jim postregli z majhno zakusko. Tudi predsednik velesejma se je zadržal v razgovoru s predstavniki jugoslovanskih podjetij In gospodarskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba ter ustreznih turističnih organizacij.
Sinoči Je generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba s soprogo priredil na konzulatu tradicionalni sprejem za dan Jugoslavije na tržaškem velesejmu, ki je potekal v prisrčnem vzdušju. Sprejema se je udeležilo izredno veliko število ljudi, naj-višjlh oblastvenih, gospodarstve-nih, kulturnih, političnih ln drugih predstavnikov iz vse dežele Furlanije — Julijske krajine. Prisotni so bili tud! predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, vladni komisar dr. Mazza, msgr. Jakob Ukmar, predstavniki vojaške ln sodne oblasti, krajevni voditelji strank, zastopniki kulturnega ln gospodarskega življenja obeh narodnosti, tiska, radia itd.
Na sprejemu Je bil prisoten tudi veleposlanik SFRJ v Rimu Ivo Vejvoda, ki se je v prijateljskem vzdušju razgovarjal s povabljenimi gosti. Prisotni so bili vsi člani jugoslovanske delegacije ter ostali člani raznih delegacij drugih držav, ki razstavljajo na letošnjem tržaškem velesejmu.
Nagrade na velesejmu
Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: gramofon, ki ga podeli podjetje Siemens Elettra — Massimiliano Lubini, Strada Vec-chia dellTstria 62;
2.	nagrada:	likalnik Philips
(podjetje Radio Ancona) — Aldo Colleoni, Ul. del Carso 62, Tržič;
3.	nagrada: električna peč Ignis (podjetje Raguseo) — Luciana Martinuzzi, Ul. Cologna 33;
4.	nagrada: dve steklenici Isola-bella in publikacija italijanskega Tournig club Marija Paluzzi, Ul Valentini 3;
5.	nagrada: dve škatli pralnega praška Dixan (podjetje Henkel i-taliana) — Sergio Rossi, Ul. Cologna 44:
6.	nagrada: 10 kg riža (F.nte na zionale risi) in škatla SKIP (Le-vergios) — Grgič Viktor, Padri-če 18.
Poziv krvodajalcem naj se javijo za oddajo krvi
Združenje krvodajalcev se obrača na vse svoje člane, ne glede na pripadnost krvni skupini, naj se javijo na centru za transfuzijo v glavni bolnišnici, ker so bile dosedanje rezerve v emoteki skoraj popolnoma porabljene, medtem ko mnogo bolnikov potrebuje pomoč. Poziv se ne nanaša na člane združenja, ampak na vse meščane, ki bi hoteli sodelovati v tej človečanski solidarnosti.
Združenje sporoča, da je cen-
SPDT V TRSTU
v petek 25. junija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
ZAKLJUČNI VEČER SEZONE
Program večera je sledeč: «Planine v slikah in besedah«
Nekateri člani bodo, ob spremljavi diapozitivov, prebrali sestavke o planinah.
Sodelovala bosta tudi pesnica Marija Mijotova In pisatelj Boris Pahor.
Sledilo bo poročilo o plezalnem tečaju z razdelitvijo diplom udeležencem tečaja.
Nato bo predvajan kratek film o zadnjem planinskem pohodu na Javorniku in nagrajevanje zmagovalcev.
Mali oglasi
Izurjeno tipkarico Išče večje podjetje v Trstu. Popudbe na upravo Primorskega dnevnika. Trst, Ul. Monteechi 6,
L0TTERIA Dl
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
22. junija 1965 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 9 oseb.
UMRLI SO: 76-Ietni Enrico Petro-nlo, 75-letnl Mario Pertot, 66-letni Cesare Brugla. 49-letnl Anton Peru-šek, 27-letnl Bruno Moratto, 69-letna Giuseppina Marchebti por. Passagno-11, 71-letnl Antonio Gaiardo, 86-ilet-na Maria Logar, 85-letnl Giuseppe Rocco
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <21 S. — 27. 6.)
AlTAlabarda, Ul dellTstria 7. Cen-tauro, Ul. Buonnaroti 11, de Lei-temburg. Trg S. Giovanni 5, Mlzzan, Trg Venezia 2, Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul, Com-merciale 26, Vlelmettl, Trg della Bor-sa 12, Miani, Drevored Mlramare 117.
Služba od 13. do 16 ure Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul Commerciale 26, Vielmettl, Trg della Borsa 12. Miani, Drevored Miramare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7. Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11, de Leitem-burg, Trg S Giovanni 5. Mizzan, Trg Venezia 2.
ZADNJE
URE
V
150
MIUJONOV
žrebanje 27. junija
UPRAVA ENALOTTO
V Slovenskem klubu
bo danes
v sredo
predaval dr. Robert Hlavaty
o Pragi in Češkoslovaški
Predavanje Je namenjeno predvsem udeležencem izleta v Prago.
Začetek ob 20.30
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča staršem dijakov, ki imajo popravne Izpite, da se bo tudi letos vršil
TEČAJ ZA
POPRAVNE
IZPITE
Tečaj se bo pričel v ponedeljek 2. in se bo zaključil 31. avgusta.
V tečaj sprejemamo dijake z izpiti iz nižjih in višjih srednjih šol.
Tečaj bomo odpovedali, če se ne bo prijavilo zadostno število tečajnikov. Priprave za tečaj vzamejo precej časa; posebno je važno pravočasno angažiranje profesorjev - inštruktorjev. Zato je nujno, da se interesenti prijavijo pravočasno. Rok za prijave v tečaj je do konca t.m., t.j. do 30. junija.
Za male maturante je rok za prijavo podaljšan na tri dni po objavi izidov mature.
Prijave sprejema uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72. ali Čampo S. Luigi 11) vsak delovnik od 9 do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Pri upravi dobite tudi vsa potrebna pojasnila.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma v Trstu
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v četrtek, 24. junija ob 20.30 v Izoli (na prostem),
v petek, 25. Junija ob 20.30 v Piranu (na prostem),
v soboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru (na trgu)
PARTIZANSKI VEČER
(ob 20-letnici zmage)
Kino
Razna obvestila
Občni zbor Glasbene Matice.
Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek, l. julija t. 1, ob 20, url v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29/11, z običajnim dnevnim redom.
• • •
Upravni odbor Dijaške Matice bo Imel sejo v četrtek 24. junija t. 1. ob 20.30 v sedežu v Ul. Geppa 9.
Nazionale 16.00 »Ca Ira«. Terhnico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaieno 16.00 «Normandia an-no 43».
Excelsior 16.00 «Un giorno a Ncw York» Technicolor. Frank Sinatra.
Fenice 16.30 «11 corpo«.
Grattacleio. 16.00 »Salome 73». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 leto-m.
Alabarda 16.30 «11 piacere e il mi-stero«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «11 tnuro della paura«. Cristine Kaufman, Don Murray.
Aurora 16,30 «Doppio gioco a Scot-land Yard». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 »Agente 007 dalla Russla con amore«. Sean Conner.v. Garibaldi 16.30 «Due soldi di gloria«. Capitol 16.30 «Piano piano dolce Car-lotta«. Betfe Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom, impero 16.30 ((Follie d’Europa». Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 17.00 «1 tre volti«.
Soraya, Alberto Sordi. Technicolor. Moderno 16.00 »1 figli del deserto«.
Stanlio in Olio.
Astra 17.00 «L’ultimo vendicatore«. Astoria 17.30 «La rimpatriata«. VVal-ter Chiari. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Abbazia 16.00 «Scotland Yard rnosat-co di un delitto«.
Ideale Danes počitek. Jutri ob 16.00 »Operazione dollari«. Eddie Co-stantine, Nadia Gray.
LETNI KINO
Parsdiso 20.30 «La frustata«. Technicolor. Richard Vidmark Se ponovi prvi del.
Sattelite 20.30 «1 corsari del grande fiume«. Technicolor. Tony Curtis, Collen Miller
Skedenj 20.30 «Frenesla d’estate». Technicolor. Ugo Tognbzzi, Vittorio Gasmann.
Ljudska prosveta-4 ,•
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi danes 23. t. m. ob 21. uri predvajanje diapozitivov in filma z izleta na Vrhniko, ki je bil 23. maja t. 1. Vabljeni vsi izletniki in prijatelji.
SPDT priredi v nedeljo 4. Julija izlet v dolino Belega potoka (VVeis-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino in od tu po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče «Brunner» (1432 m) Kdor bo hotel naprej, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2i/2 h) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem jezeru. Izlet je si-sec usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je izredno lepa razgledna točka, postavljena med zna-(ne gorske velikane kot so skupina VMa, Mangart ln lepe gorske doli-■ns1 Be4ega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do vključno 30. Junija t. 1.
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo, 18. julija t. 1. izlet na Reko, v Crikvenico In Senj. Vpisovanje vsak dan, razen v soboto in nedeljo, od 20.30 do 22 ure ha sedežu društva, Via di Servola 124-1.
Kisu na I nču
mt
predvaja danes, dne 23. t.m. z začetkom ob 18. uri Metro Gold-wyn Mayer film:
0, .. -......................
R' A ' <	1: : '3* v
LA
PIŠTOLA
SEPOLTA
||	glennFORD	I
jeanneCRAIN
I broder.ckCRAWFORD
■	»RUSSTAim	I
FRANK D GILR0Y, FTUSSElTroUSE	M
tuiFRANK D GlLR0Y	. ’ '*
jg«	**.io*RUSSfllROt)SE	■
W----------- ptodoMothCLARENCE GREENE ■
(ZAKOPANA PIŠTOLA)
KINO PJWS^KJKJ)NTOVEL
predvaja danes, 23. t.m. ob 19.31) film:
«LA SPIA DEL SECOLO»
(VOHUN STOLETJA)	(Rihard s >
Igrajo: Thomas Holtzamnn, H. O. Meissner, Keiko Kishi, Ingrid Van Bergen.
Preden gresle na dopust naročile se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koti kraj, tudi v inozemstvo 1
15-dnevna naročnina L 500
ZAH VAL A
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame
ANE JURIŠEVIČ roj. RIBARIČ
Posebna zahvala darovalcem svetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti.
žalujoči sin Franc in ostalo sorodstvo
Trst, 22. junija 1965.
- :

‘ - - - - -

■ i l~L .i-
DR. JANKO JERI NA SEMINARJU OZN V LJUBLJANI
Kdaj so nacionalne manjšine lahko pozitivni posredovalec med dvema sosednima narodoma
V Ljubljani se je v ponedeljek zaključil dvotedenski seminar OZN o manjšinah, o katerem smo ves čas obširno poročali. Včeraj smo objavili zaključno poročilo, danes pa objavljamo poročilo, ki ga je na tem mednarodnem zasedanju o manjšinah imel dr. Janko Jeri, znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Dovolite mi, da prikažem nekaj svojih gledišč v zvezi z nekaterimi elementi, ki se mi zdijo pomembni za zajamčenje normalnega razvoja in za ohranitev tradicij manjšine kot celote.
Mnenja sem, da je v tem okviru zapleteni problem organskih zvez narodne manjšine z matičnim narodom izjemnega pomena za vzpostavitev osnovnih pogojev za normalni razvoj in ohranitev tiste bogate zakladnice posebnih značilnosti, brez katerih se ne more zamisliti popolno notranje življenje manjšine, še posebej pa to velja za področje kulture ter za vse delikatno področje duhovnega, intelektualnega življenja manjšine, nadalje za ohranitev njenih pozitivnih tradicij, kakor tudi — in to se mi zdi še posebej pomembno — za ohranitev čistega in živega jezika kot osnovnega bogastva manjšine.
Ne bi hotel tu ponavljati tega, kar so omenili že številni predstavniki, da so za zajamčenje rednih in plodnih odnosov med manjšino in matičnim narodom nujni nekateri osnovni pogoji, kot so resnična enakopravnost manjšine v okvirih dežele, v kateri živi, nadalje stopnja odnosov med državama, o katerih je govora, in, končno, dosledno spoštovanje načela, da se manjšina ne izkorišča za vmešavanje v notranje probleme druge dežele in da se zaradi manjšine ne skušajo menjati meje ali podobno dejavnosti, kot so to omenili sicer tudi nekateri predstavniki
Upoštevajoč vsa omenjena dejstva, sem mnenja, da bi bil najbolj tvoren način, ki hkrati ustreza tudi splošnim sodobnim procesom v današnjem svetu, ta, da se manjšine tretirajo kot celota, kot samostojni subjekt pod že prej omenjenimi pogoji in da zaradi tega ureditev pozitivne zaščite, posebno jamstva za manjšino, ne sme biti odvisna od drugih, tako notranjih kot zunanjih elementov, kar vsekakor ne pomeni zanikanje pozitivnega ali negativnega vpliva teh činiteljev na splošno raven pravic določene manjšine.
V Jugoslaviji dokaj dobro pm znamo tovrstne probleme, kar je bilo sicer razvidno iz intervencij mojih jugoslovanskih tovarišev, in naše osnovno stališče je, da je treba pri nas dejansko vsebinsko zagotoviti ustrezne pravice vseh manjšin ne glede — in to poudarjanj _ na njihovo številčnost, na kraj, kjer te žive, ter na njihovo razvitost, zahtevajoč isto tudi za jugoslovanske manjšine v sosednih deželah.	,
Ker so manjšine v pretežni večini naseljene prav na obmejnih področjih,'ustvarja to določene zanimive specifičnosti in odpira nekakšne aspekte, ki so po mojem mnenju pomembni tudi v nekem drugem videzu in za našo temo izvirni. Jugoslavija je namreč, v skladu s tezo o odprti socialistični družbeni skuonosti, težila za. tem, da na svojih mejah ustvari takšne splošne odnose, ki bi omo-gočili da se v vsakdanjem življenju čimbolj izvaja že prej omenjeni izhodiščni koncept.
Zaradi tega pripisuje nacionalnim manjšinam na teh v glavnem nacionalno in jezikovno mešanih področjih še posebno vlogo pozitivnega posredovalca ne le med dvema ali več narodnostmi, ampak tudi med sosednimi državami in da v okviru bilateralnih možnosti čimbolj liberalizira, če se smem tako izraziti, sam splošni položaj na mejah, da se US^V^J,1’° takšni pogoji in praktične oblike za čimbolj nemoten in živ promet posameznikov in blaga, kot tudi za kulturno in drugo sodelovanje.
V	tem posegu v razpravo mi ni mogoče dati popolno sliko odnosov naše države s svojimi sosedi glede tega vprašanja, vso množico najrazličnejših oblik takšnega sodelovanja kot so n.pr. ljudska zborovanja na mejah z Bolgarijo, skupne proslave na meji z Romunijo (Djerdap), segedinske igre na meji z Madžarsko ter obstoječi pozitivni režimi na mejah z Avstrijo, Grčijo in Italijo.
V	nekaterih pogledih so posebno zanimive izkušnje s področja razvitega maloobmejnega prometa, ki je med drugim pripomogel, da so postopno izgubile svojo ostrino mnoge v preteklosti zakoreninjene nacionalistično-šovinistične strasti, pa tudi drugi za nas zelo pomemben element, da takšna iz leta v leto bolj intenzivna izmenjava ljudi kulturnih in materialnih dobrin v obeh smereh hitreje pripomore k ustvarjanju takšnega
stajajo vedno bolj katalizator vsestranskega sodelovanja in duhovnega zbliževanja med različnimi narodi in deželami. Jasno je, da v takšnem čedalje bolj poenostavljenem vzdušju raste tudi medsebojno spoštovanje in zaupanje.
V tem okviru se mi zdi zelo pomemben še en aspekt: nekateri diskutanti so, v kolikor sem jih pravilno razumel, izrazili bojazen, da bi tako odprta meja mogla biti plašč za tihotapljenje, če se smem tako izraziti, nekakšne subverzivne dejavnosti. Pri tem se povsem jasno ne more zanikati bistveno pomembna vloga obeh partnerskih držav, toda naše dosedanje izkušnje v glavnem potrjujejo, da je velika večina prebivalstva v takšnih oblikah sodelovanja s svojim lojalnim in konstruktivnim obnašanjem ustvarila tako splošno pozitivno vzdušje, v katerem so bili že posredno onemogočeni vsi negativni poskusi.
Ta pojav splošnega vzdušja, ta prepletenost zelo drobnih stikov, ki praktično posegajo na vsa področja — od materialnih manjšinskih pravic, če to vzamem kot primer, do skrajno subtilnih mentalnih, pa tudi moralnih činiteljev, je po mojem mnenju zelo pomembna za konstruktivno, plodno ureditev odnosov med manjšino in večino. Ne bom tu ponovno razglabljal o dejstvu, da je to splošno vzdušje, če ga vzamemo kot omejeni kompleksni pojem, odvisno predvsem od večine in njenega stališča, če namreč priznava manjšino kot popolnoma enakopravno skupnost, ki ji pripadajo vse pravice tako individualnim posameznikom kot pripadnikom manjšine, kot tudi manjšini kot skupnosti v celoti. Cenjeni predstavnik Argentine je v svojem uvodu, če sem ga pravilno razumel, rekel, da če se ne zagotovijo pravice za avtonomni razvoj manjšine kot celote, so tudi individualne pravice, pravice posameznika brez vsakega pravega haska.
Moram reči, da povsem soglašam s tem uvodnim mnenjem. Zaradi tega se mi zdi, da moremo govoriti o dejanski, objektivni in vsebinski zaščiti manjšine šele tedaj, če so resnično zajamčene pravice tako manjšini kot celoti, da se ji namreč zajamči možnost njenega resničnega razvoja, kot tudi njenim pripadnikom kot posameznikom. Čeprav morda osebno dajem večjo važnost takšni kolektivni zaščiti, sem mnenja, da bi moral kompleks posebnih pravic harmonično obsegati vse omenjene pravice in to z namenom, da more manjšina v svojem specifičnem območju dejansko postati suvereni in samostojen činitelj.
svoji vsebini eno in isto.
Resnične kulture ni nikoli dovolj in manjšina, s svojimi pobudami na tem področju, more ustvariti resnično nov kvalitativni element, ki pomeni delež v skupno kulturno zakladnico. Od tod teza nekaterih prosvetljenih duhov o plemenitem tekmovanju izvirnih in enakopravnih kultur, o tekmovanju, ki v medsebojnem spoštovanju in harmoniji omogoča prav tisto novo kvaliteto, ki jo je vidni predstavnik Argentine imenoval «transkultura».
Dovolite, da teh nekaj skromnih pripomb zaključim s citatom Edvarda Kardelja, ki je o podobnih dilemah zapisal: «Da bi mogli na prijateljski in konstruktiven način živeti drug ob drugem, morajo narodi imeti popolno svobodo v razvijanju svojih kvalitet, šele na temeljih je možno, da nemotena raste splošno človeška kultura, pri čemer pod tem pojmom ne mislimo na obliko, pač pa na vsebino. Rast splošno človeške kulture je odvisna od rasti zavesti o splošno človeški skupnosti, o skupnih interesih narodov vseh jezikov.«
Zaključne prireditve na slovenskih šolah
Po dolgih tavanjih v «posebnih bataljonih« po Italiji, predvsem po Sardiniji, so mnogi naši mladeniči in možje iz Primorske in Istre prišli na Korziko, kjer so jih zahodni zavezniki zbrali v čete in bataljone. Na sliki II. četa v Bastii na Korziki. Kakor vidimo na sliki, so se vsi ti naši ljudje politično opredelili, saj so razvili svojo zastavo z rdečo zvezdo.
.........o.ooooo.oooooio..o...............................o»oo.oo»»„on,„m„o„„o„o.H.»oo.,
PRED PROSLAVO PREKOMORSKIH BRIGAD V ILIRSKI BISTRICI
Naši fantje so že na Korziki razvili svojo zastavo
Kako so nastali «posebni balaljoni» - Začetni sovražni odnos Sardincev Preganjanja in šikaniranja s strani poveljstva - Prvi znaki organizacije
Čeprav je bila pred časom v Kulturnem domu zaključna šolska prireditev slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, so nekatere šole ponovile svoj program tudi v domači šoli za svoje starše in učitelje. En tak primer je osnovna šola v Dolini, ki je v nedeljo priredila svoj program v domači dvorani, v kateri so se zbrali številni domačini, predvsem, seveda, starši in prijatelji šolarjev.
Učiteljica Nerina Švab se je v kratkem pozdravnem govoru spom nila tudi dvajsetletnice ponovne ustanovitve slovenske šole v naših krajih. Nato je učenka četrtega razreda Fulvija Sancin kot napovedovalka programa spregovorila tudi nekaj besed, ki jih je zaključila takole: «V zahvalo vam in v spomin vseh tistih, ki so dali svoja življenja, da bo nam bolje, je namenjena prva točka sporeda.»
Leonida Cunja je pričela s programom in sicer z recitacijo Kajuhove pesmi «Kje si, mati?».
Sledil je zbran pevski zbor, ki je zapel sledeče pesmi: «Naša če tica», «V dolinici prijetni», »Kro-kodil» in «Muca maca«. Nato so si sledili na odru učenci, ki so ob činstvu pokazali, kakšni so sloven ski fantje. Učenke iz četrtega razreda pa so lepo v zboru recitirale «Vprašanja sončecu«. Tudi naši najmlajši, in sicer tisti iz prvega razreda, niso hoteli in resnično niso zaostajali. V zboru so zapeli tri pesmi in sicer «Balonček», «Ura» in «Kos«.
Otroci iz drugega in tretjega razreda so kar skupno in dobro prikazali «Rdečo kapico«. Recitacijo «Oba junaka» sta junaško »po doživela» Igor in Aldo iz drugega razreda. Sledil je duet, v katerem sta Fulvio in Viljem zapela narod no «Al’ me boš kaj rada imela?« in nato še staro tržaško «Jest b'm u Trst m'žila».
Pravljico o Trnuljčici so prav prisrčno povedali najmlajši, tisti iz prvega razreda. «0 Marici in njenem jezičku« pa je nekaj povedala Ondina, za katero pa so nastopile deklice iz vseh razredov v domači narodni noši. Zelo lepo so zaplesale dva domača narodna plesa,
m
splošni kvaliteti manjšinske zaščite ne morejo delati nikakšne razlike med manjšinami v okviru določene države in da sploh ne more biti govora o zaščitenih manjšinah, ki bi imele več pravic in manjšinah, ki bi imele manj pravic, ter da večina ne sme početi nič takšnega, kar bi moglo ustvarjati sum, da hoče delati razliko 'med eno manjšino in drugo zaradi nekih stranskih manjših razlik glede kraja, kjer manjšina živi, zaradi njenega jezika in podobno. In vendar še danes imamo tovrstne primere.
Skratka, ustvariti Je treba takšne splošne pogoje, da pripadnik manjšine ne bo občutil niti naj-manjšega strahu ali nelagodja, ce se izjavi, da pripada določeni manjšinski skupnosti. Zadeva se mi zdi bolj zapletena, kot se na prvi pogled zdi. V Evropi smo, če mi dovolite tak primer, še v tem sto; letju imeli režime, ki so skušali s skrajno brutalnim pritiskom izbrisati nekatere manjšine. Jasno je, da se posledice tega tudi pri vsej dobri volji ne morejo izbrisati v kratkem času in da so poti ebni obojestranski napori, da se resnično prebrodi vse tisto, kar poraja strah vzbujajoče spomine in podobno. Kaj sem hotel s tem reči?
Ustvariti je treba resnične pogoje, vzdušje, kot sem v uvodu omenil, da bi se manjšina počutila resnično svobodno in dejansko enakopravno. Ob tem bi želel izrecno omeniti, da to nikakor ne pomeni zagovarjanje izolacionizma. Nasprotno, mnenja sem, da se edinole enakopravna manjšina more konstruktivno odpreti proti večini in tako obogatiti skupno življenje, pri katerem oba činitelja jemljeta pri drugem to, kar je dobrega in plodnega.
Mnenja sem, da je kultura ena najbolj eminentnih in plemenitih, praktično pa neizčrpnih možnosti za takšno medsebojno ustvarjalno dopolnjevanje in izpopolnjevanje. Mnenja sem, da je eden glavnih postulatov manjšine na tem področju prav ta, da večinskemu narodu posreduje neizmaličeno, v najboljšem smislu te besede, kulturo svojega matičnega naroda; da je njen posrednik in kvalificiran tolmač. Ob tem bi želel omeniti, da je, mimo razumljivih specifičnosti, za mene, kultura manjšine
vsakdanjega in splošnega vzdušja, nosti, za mene Kuuurai v katerem manjšine resnično po- I in njenega matičnega naroda p
■....l>..UI.IH.>.lll|.|lllll,ll,lllimll,lll,,,,ll,r,>muim>,,lll>1,>llll<llllilfl>11.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sreča je opoteča, pravi star pregovor. Zato se na srečo ne zanašajte. Preveč govorite o svojih čustvenih zade-
VBBIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša prevelika vnema bo predmet razgovorov. V družini nekaj ne bo v redu in treba je zadevo razčistiti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo zanimivo poslovno obdobje, ki bi vam znalo veliko pomagati. Sreča v ljubezni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nudi se vam priložnost, da spremenite svoje ekonomsko stanje. Preveč ste popustljivi do kapric ljubljene osebe.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Veliko dela in opravkov, bolj malo uspehov Zadoščenje v družini, ker vas bodo visoko cenili.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kljub nasprotovanju predstojnikov, krepko po svoji poti. Zelo prijetno razpoloženje doma.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uveljavite svoje pravice, vendar ne na škodo drugih. Majhne nevšečnosti v ožji družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Počutili se boste odlično in zato vam bo delo šlo gladko od rok Nepričakovane vesti od starega pri-
'a|sTRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več diplomacije in takta pri povezovanju novih poslovnih zvez. Priletno presenečenje med prijatelji.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš smisel za pravičnost vam ne bo dovolil vsega, kar se vam ponuja. Majhna nasprotja v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pa zite na preveč mikavne ponudbe Previdnost tudi v odnosih komaj spoznane osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Novi od nosi v poslovnem življenju. Vaše srčne zadeve bodo našle ustrezno , rešitev.
Konec 1942 in v začetku 1943 so italijanske policijske oblasti na Primorskem in v Istri polovile in prisilno mobilizirale vse moške nad 18. in 43. letom starosti, jih na zastraženih tovornjakih in vlakih odpeljale v Italijo in ustanovile iz teh ljudi več desetin posebnih delavskih bataljonov (battalione specia-le). Prve mesece 1943. leta pa so iz raznih zaporov v Italiji predvsem iz Trsta, Gorice, Reke itd., odvedli v zloglasne specialne bataljone yse, delazmožne primorske zapornike, katere je policija Pfej aretirala zaradi suma o sodelovanju , s partizani oziroma aktivnega dela pri organiziranju NOB, ki se je takrat tudi na Primorskem že močno razmahnilo. Nekoliko pozneje pa «o dovedli v te bataljone tudi večino tistih Slovencev in Hrvatov, ki so bili v italijanskih oboroženih enotah, to pa zato, ker so vedeli, da niso zanesljivi in da tudi do njih že prihaja glas o uporu v Jugoslaviji oziroma v Slovenskem Primorju
Zbirališča teh Primorcev in Istranov so bila v mestih Aqui-la, Asti, Pistoia in Potenza. Tu so formirali te specialne čete in jih v spremstvu vojske odpeljali na razna dela v južno Italijo, na Sicilijo, največ pa na Sardina-jo, kjer so se jim zdeli najbolj varni.	.	...
V taboriščih na Sardiniji nas je bilo nad 6.000. Fašisti so ravnali z nami kot z izdajalci. Prehrana je bila več kot slaba in kljub malariji, ki je že ob prihodu na otok pričela razsajati nad nami, so nas fašisti gonili na delo. Prebivalci na otoku so zlasti v začetku bili zelo sovražno razpoloženi do nas. Ze pred našim prihodom na otok so zato poskrbeli fašisti, predvsem s pomočjo duhovščine, ki je že pred našim prihodom z leče oznanila, da pridejo banditi, komunisti, brezverci, ki so povezani s hudičem in podobno. Pozneje. ko so prebivalci spoznali, da smo ljudje kot oni in celo z višjo kulturo, je marsikateri menjal svoje mnenje.
Ker smo trpeli lakoto in žejo pod nezdravim podnebjem Sardinije, je zdravstveno zelo kvarno vplivalo na večino nas že v prvih dneh,.odpornejših pa se je lotilo pozneje. Malanjska mrzlica ie zahtevala nekaj smrtnih žrtev že takoj ob prihodu, kar je seveda hudo vplivalo na našo moralo. Poleg tega pa nas je bilo precej izčrpanih se iz zaporov, od koder so nas privedli. Z našimi družinami nismo imeli nobene zveze, v kolikor pa je obstajala, je šla vsa pošta skozi strogo policijsko in vojaško cenzuro. Neitalijansko napisana pisma so uničili in Jih niso predali naslovnikom.
Kljub taki situaciji in vsakodnevnim šikanam s strani italijanskih fašistov, je bila narodna in politična zavest trdna in je iz dneva v dan celo rasla. Za-sluga za to gre predvsem tistim, ki so bili že doma povezani z NOB. Med temi je bilo celo nekaj bivših partizanov. Večina teh je prišla iz zaporov. V vsaki ce-ti ali taborišču je bilo nekaj tovarišev, ki so širili duh NOB m dvigali ljudem moralo, jim dajali upanje na skorajšnji konec vojne in povratek v domovino. Te skupine so vodile ostro bor; bo proti tistim, ki so omahovali alj širili nasprotno propagando o NOB. Resnici na ljubo je bilo teh le malo, vendar bi nam v taki situaciji lahko mnogo škodovali.
Delali sm0 v glavnem na vojaških objektih, letališčih itd. Pri tem smo skrbeli, da bi to delo čimbolj sabotirali. Tako je na primer neka skupina onesposobila nekaj italijanskih topov in drugega vojnega materiala, neka druga skupina pa je na letališču Zeppara onesposobila italijansko dvomotorno transportno letalo, da se je vtihotapila v letalo in pretrgala ter odnesla nekatere komandne aparate in signalne rakete. Več primerov je bilo da so stražarjem onesposobili puške. Seveda so vsa ta dejanja poveljstvo močno razkačila, toda krivcev niso našli,
ker smo bili vsi v odporu e-notni.
Ob izkrcanju zaveznikov na Siciliji smo vedeli, da se mora italijanska vojska kaj kmalu razsuti. Pričakovali smo izkrcanje zaveznikov tudi na Sardiniji in se pripravljali na ta dogodek tako, da bomo postavili enotno zahtevo, da nas takoj prepeljejo v Jugoslavijo in sicer v NOV. V takem pričakovanju je končno prišlo do kapitulacije Italije.
V nekaterih četah smo se tedaj polastili pušk in municije, ki smo jo odvzeli italijanskim stražarjem. Njihovi oficirji so pobegnili v bližnja mesta k močnejšim posadkam, ker so se bali našega maščevanja. Medtem smo pričakovali prihod zavezniške vojske. Toda nje ni bilo od nikoder. Nasprotno pa so se k nam vrnili italijanski oficirji in vojaki rekoč, da so sedaj tudi oni zavezniška vojska in da smo kot taki podvrženi njihovi komandi in disciplini. To so utemeljevali s tem, da je njihova armada na Sardiniji sama pregnala
Nemce in prestopila na stran za-veznikov kot polnopravni sodelujoči partner. Grozili So nam, da bodo najmanjši upor strogo kaznovali. Castnikpm smo dali na znanje, da je to njihova stvar, če so pristopili k zaveznikom, toda mi in naši bratje se že od začetka vojne borimo na strani zaveznikov ter se smatramo za Jugoslovane, ne priznavamo italijanske komande in zahtevamo, da nas zavezniki pošljejo v NOVJ, kjer je naše mesto. Poveljstvo, ki nas je še pred^ kratkim preganjalo, je poskušalo s hlinjenjem in licemerstvom pridobiti zaupanje zaveznikov na naš račun, ko smo zahtevali, da gremo v borbo, toda ne za Italijo ampak v NOVJ. Zato je z lažmi in raznimi spletkami pri ameriškem poveljstvu to onemogo-čevalo.
Nekaj tednov, morda mesec dni po kapitulaciji Italije, so Američani začeli urejati na Sardiniji svoje vojaške priprave za nadaljnje prodiranje v Italijo
in Francijo. Tedaj so nas večino odpeljali na delo v njihove voj-ne baze, razna skladišča, letališča, pristanišča itd. Američanom smo tedaj povedali, kdo smo in kaj zahtevamo. Toda njim je bilo glavno le delo, prepričujoč nas, saj smo zavezniki in je vseeno, kje se borimo za skupne cilje t. j. za uničenje nemškega nacizma.
Zahteve po povratku v Jugoslavijo in o vstopu v NOV smo še pospešili, ko je proti koncu leta 1943 (v oktobru ali novembru) prišla na Sardinijo jugoslovanska vojaška misija z nalogo, da odpelje v NOVJ osvobojene ujetnike bivše jugoslovanske vojske, ki šo bili zajeti ob kapitulaciji Jugoslavije in druge zapornike, ki so bili obsojeni na večletno ječo na tem otoku. Ta vojaška misija je bila sestavljena iz treh oficirjev NOV, med katerimi je bil tudi kapetan Kralj, doma iz Trebč pri Trstu.
Ko smo zvedeli za njihov prihod v Elrr.as oziroma Sassari, smo jih vodeči aktivisti bližnjih čet takoj obiskali in jih obvestili, v kakšni situaciji se nahajamo, kako poteka naša organizacija in naše delo. Tedaj smo prvič vzpostavili zvezo z uradnimi predstavniki NOVJ ter zahtevali, naj intervenirajo tudi oni pri ameriški komandi, da se nam takoj omogoči vstop v NOV, ker so bile vse naše dotedanje intervencije brezuspešne. Ob tej priliki je omenjena vojaška misija obiskala večino naših čet in obljubila, da bodo o našem stanju in zahtevah poročali merodajnim jugoslovanskim organom ter da se bodo skušali še viniti in nam pomagati pri uresničitvi naših želja in zahtev in sicer v roku dveh mesecev, do takrat pa da naj bomo v naših zahtevah enotni, naj nadaljujemo z utrjevanjem organizacije ter predvsem pazimo na agente kraljevske vojske, kateri bi lahko z raznimi obljubami napravili razdor med nami. To bi Američanom verjetno ugajalo in se
skladalo z njihovim tedanjim odnosom do NOV.
V tem času smo v vseh četah spisali resolucije oziroma izjave in jih lastnoročno podpisali vsi.
S temi smo ponovno zahtevali, da nas izročijo NOV. Te izjave smo izročili jugoslovanski vojaški misiji in zavezniškemu poveljstvu na Sardiniji.
Po obisku jugoslovanske vojne misije smo italijanskim stražarjem še bolj odrekali pokorščino, kar je dostikrat privedlo do resnih sporov in uporov. Italijanski komandant vojnega področja otoka Sardinije general Magli je ob tej prilik) Izdal d-’ krožnico svojim podrejenim, kako naj ravnajo proti kršilcem discipline.
Vse naše zahteve je ameriško vojaško poveljstvo odbilo z raznimi motivacijami. Obratno, v začetku leta 1944 so nas odpeljali na Korziko. Prej nas o tem niso obvestili. Govorilo se je, da nas bodo s Sardinije odpeljali v bazo NOV v Bari. Videč priprave, smo bili prepričani o tem. Sele ko smo bili vkrcani na ladjah, smo zvedeli, da plo-vemo proti Korziki. Z nami na Korziko so šli tudi italijanski oficirji — stražarji, kar nas je še bolj razkačilo. Zahtevali smo, da jih takoj odstranijo, odrekali smo jim pokorščino. Prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja, v taboriščih pa smo dvignili jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo. Tako smo prisilili ameriško poveljstvo. da so Italijane odstranili in jih poslali nazaj na Sardinijo. Naše čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu njihove armade ter nam dodelili ameriške oficirje in podoficirje. Kmalu za tem so nam dovolili, da sami iz svojih čet izberemo sposobne ljudi, kateri naj se potom slovenskega oficirskega tečaja usposobijo za oficirje. Po končanem tečaju so bili absolventi imenovani za komandirje čet v činu poročnikov.
(Nadaljevanje sledi) JANKO KRALJ
nato pa še belokrajnsko kolo. Sledila je recitacija »Majnik«, ki so jo podali učenci četrtega in petega razreda.
Za zaključek te lepe prireditve so nastopili skoraj vsi učenci, ki so zapeli »Pomladno«, »Kak' prijetno je na večer«, »Sem šolarček
mlad« in »Oj ptički«.
* * •
Prav tako so podobno šolsko prireditev pripravili dijaki nižje srednje šole v Nabrežini, kamor spada tudi nižja srednja šola iz Križa. Nabrežinski in kriški dijaki so imeli prireditev kar na prostem, in sicer na lepem dvorišču nižje srednje šole v Nabrežini. Na to prireditev je prihitelo veliko ljudi, med katerimi smo videli tudi devinsko-nabrežinskega župana Draga Legišo, dr. Bašo in skoraj vse ravnatelje slovenskih srednjih šol in lepo število profesorjev in učiteljev. Navzoče je pozdravil domači katehet Mirko Mazora, ki je tudi napovedoval ter razlagal posamezne točke sporeda.
Hudalesovo veseloigro »1. apriU so kar skupno podali dijaki i* Križa in Nabrežine. Nato je nastopil sekstet s šole iz Sv. Križa, ki je zapel narodno »Ob večeru tihem« in špansko »II tortigliero». Vajo s kiji in drugo športno točko so dobro izvedli učenci nabre-žinske šole.
Pesmi Iga Grudna «Pod Sempo-lajem«, Srečka Kosovela »Bori« in Simona Gregorčiča «Afojo srčno kri škropite« so z občutkom deklamirali Silvana Hvalič, Andrej Tavčar in Nadja Legiša. Sledila je enodejanka »Učeni bolnik«, ki sta jo izvajala Nadja Legiša in Peter Zaharija. Nato so v stiliziranih narodnih nošah nastopile učenke iz Nabrežine, ki so resnično lepo zaplesale kolo. Kot zadnja točka programa je sledil nastop mešalnega pevskega zbora iz Nabrežine, ki je dvoglasno zapel slov. narodno »Zbadljivka«, dalmatinsko «Plovi, plovi«, Vodopivčevo »Žabjo svatbo« in rusko »Večerni zvon«.
Obe prireditvi sta zelo lepo uspeli, za kar gre zasluga seveda predvsem dijakom, pa tudi učnemu osebju.	M. M.
Dijakinje nabrežinske šole so nastopile v narodnih nošah
Radio Trst A
SREDA, 23. JUNIJA 1965
in Havdn; 9.45 Popevke; 10.05 O- že; 11.00 Turistični napotki; 11.15
______	perna antologija; 10.30 Ital. me- Nimaš prednosti!; 12.05 Drobni
7 00 Koledar- 7 30 Jutranja glas- lodije; 11.00 Sprehod skozi čas;	operni .odlomki; 12.30 Kmetijski
ba" 1130 šopek slovenskih; 11.45 n.30 Dve Brahmsovi rapsodiji; nasveti; 12.40 Sever-Dlesk: «Med Ital. akvarel;P12.00 Manzoni: «Don 11.45 Skladbe za godala; 13.25 So- Savco in Dravco«; 13.30 Priporo-Rodrigo«- 12.35 Za vsakogar ne- listi lahke glasbe; 14.55 Vreme čajo vam...; 14.05 Iz koncertov in kai- 13 30 Prijetna srečanja; 17.00 na morjih; 15.15 Filmske in gle- simfonij; 15.20 Zabavni intermez-«MuSici del FriuU.) lL20 Pesem dališke novosti; 15.45 Gospodar- zo; 15.30 Zbor Robert Shaw; 16.00 in ples- 18.00 Ne vse, toda o vsem; ska rubrika; 16.00 Spored za naj- Vsak dan za vas; 17.05 Koncert, 1815 Umetnost- 18 30 Slavko O- mlajše; 16.30 Skladbe A. Morbi- 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fono-sterc- 1900 Trobentač E. Calvert; duccija; 17.25 Klavičembalo in teke radia Koper; 18.40 Naš raz-19 15’ Higiena in zdravje; 19.30 klavir; 18JH1 Nogometna tekma govor; 19.05 Glasbene razglednice; - g -	-----	Finska-Italfja; 20.30 Grška lahka 20.00 Verdi: «Rigoletto»; 22.10 Po-
Pevci; 20.00 Šport; 20.35 Orkester; 21.00 Simf. koncert; v odmoru: Nov pesniški rod; 22.35 Znane melodije; 23.00 Črnske duhovne pesmi.
pevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Poklicna tajnost;
glasba; 21.00 Simf. koncert.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Glasba od vsepovsod; 10.40 Nove ital.
»•—	pesmi; 11.05 Plošče za poletje;
12 05 Plošče; 12.25 Tretja stran;	14.00	Pevci	na odru; 15.00 Canta-	19.55 Šport in ital.	kronike; 20.30
13 40 L Luzzatto: «Judith»; 14.20	Kiro;	15.15	Izbrani motivi; 15.35	Dnevnik; 21.00 Cantagiro; 22.20 TV
G	Radogna-	«L’insediamento	uma-	Ritmi in	melodije; 15.45 Tour de zgodba: «Begunec»; 23.10 Dnevnik,
no a	Darghgo«; 14.30 Kvintet	«New	France;	16.00 Rapsodija; 17.00
Arlekin«.	Plošče; -1.35 Enciklopedija; 1745	//. kanal
„	Glasbeni	vrtiljak; 18.35 Enotni
Koper	razred- 18.50 Vaši izbranci; 19.50	21.00 Dnevnik 21.15 Puškinova
715 t,,trama glasba- 8 00 Popev-	Tour	de	France; 20.05 Lahka	(.Kapitanova hči«;	22.05 Igre ne
ke 8 30 A^ambel «Berjozka»;	glasba in pesmi brez besed; 21.00	poznajo meja; ob	koncu zadnje
9.00	Pod senčnikom; 945 Uspele Cantagiro.
melodije; 10.00 Glasbeni mozaik;	##/ nrootom
10.45 Današnji pevci; 11.00 Pisan	III. program
spored; 11.30 Vešela glasba; 11.50 jg og pregled angleške kulture; in 12.55 Glasba po željah; 13.40	13 45 Donadonijeve skladbe; 19.00
Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; Q Klpilngu. jg.30 Koncert; 20.30
15.00	Glasbeni vrtiljak; 15.45 tant- Revija revij. 20.40 Mozartove je na vasi; 16.00 Chopinove sklad- sltIadbe; 21.30 Elgar in Tippett; be; 16.30 Za šolarčke W »očitni- 2245 Glasba danes. cah; 17.10 Poje Mina; 17 40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL: 19.00 Kitarist Duane Eddy; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Rich; 22.40 Škerjančev koncert za harfo in orkester.
športne vesti.
Jug. televizija
16.55 Poročila; 17.02 Slike sveta — žumal za otroke; 17.27 «Vo zemjata na mraznite cvekina« — slikanica; 17.45 «Mrtviot grad Sto-bi»; 18.03 Človek in delo — izobraževalna oddaja; 18.32 Poje Vedo Hamšič; 18.42 žene proizvajalci; 19.07 «Nad kamenot den«; 19.20 Ali razumete sodobno glas-8.05 Zabavni zvoki; 8.25 Orke- bo? 19.45 TV portret; 20.00 Dnev-stralna matineja; 9.00 Svet skozi nik; 20.30 Pesem o Gorčinu; 20.40 sončna očala; 9.15 Mladinski zbo- Črno na belem — zabavna oddaja; ri; 9.30 Domači orkestri; 10.15	21.36	G H. Mostar: John Walker
Schumannove pesmi; 10.30 Cio- piše materi — TV drama; 22.36
Slovenija
Nacionalni program ___________________
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Bach vek in zdravje; 10.40 Domače vi- Hindemith: Tja in nazaj
«Sekstet» dijakov iz Sv. Križa
Razstava na osnovni šoli v Barkovljah
Zaključne prireditve in razstave na šolah nas opozarjajo na zaključek šolskega leta. Barkovljanska osnovna šola je 11. junija priredila bogato šolsko prireditev, IS. t. m. pa nas je povabila, da si ogledamo njeno razstavo.
Ob razveseljivi udeležbi staršev in znancev smo si ogledali razstavljena ročna dela in grafične izdelke. Ze sami izdelki, ki so razstavljeni na stopnišču, so opozarjali obiskovalce na posebno lično izdelane predmete. V teh je bilo tudi marsikaj svojstvenega
V dveh prostornih in svetlih učilnicah so bili okusno razstavljeni raznovrstni izdelki. Iznajdljivost in skrb učiteljstva je bila razvidna iz vseh razstavljenih izdelkov. Vse je, po nasvetu učiteljic, prišlo otrokom prav: fižol, črn in pisan, leča, grah, razna semena, krpice, star časopisni papir, košček zavržene slike itd. Vsa ta «dragocenost» je v mozaičnem sestavu dala cvetice, sadje, naravo, okraske za vsak stanovanjski prostor. V živih barvah so bili šopki marjetic, gozdički, hišice in podobno. Vse kakor živo, kakor resnično, pa čeprav iz
I plastelina.
' Tudi ličnih risb v raznih teh-
nikah ni manjkalo. Umetniško so bile sestavljene slike iz koščkov časopisnega papirja, kakor druge iz natrganih koščkov starih slikanic, ki so gledalca vodile v daljni svet pravljic.
Pozornost so zbujale v živih barvah okrašene ženske svilene rute. Pa tudi drugi izdelki, kot na primer okrašeni leseni krožnik, prti, prtički v raznih vbodih na belem in barvastem platnu, obleke, blazinice in drugi ženski izdelki, ki so bili do potankosti popolni. Bogato je bil zastopan prvi razred, a tudi drugi niso zaostajali.
Tudi zvezki so bili na vpogled in so vzbujali pozornost in zadovoljstvo staršev, ki s o lahko hvaležni šoli in ponosni nad lepimi uspehi svojih otrok, ko delajo obračun nad uspehi letošnjega šolskega leta.
Med ostalim je bila tu tudi o-glasna deska z lepo zbirko člankov iz časopisov, z dopisi in poročili o posebnem delovanju barkov-Ijanskih otrok tudi izven šolskih klopi.
Pridnim otrokom, zavednim staršem in marljivemu učiteljsko-mu zboru čestitamol
F. F.
ZARADI HUDIH GOSPODARSKO - SOCIALNIH POSLEDIC
6 deželnih svetovalcev poziva predsednika naj prepreči zaporo podjetja v Ronkah
Cotonificio triestino bo osredotočil vso proizvodnjo v podgorskem obratu
Deželni svetovalci Bergomas rrčilu navaja svoje stališče do le-
(KPI), Bettoli (PSIUP), Angeli (PSI), Devetag (PSDI), Cumbat (PRI) in Skerk (SS) so vprašali predsednika deželnega odbora, kako namerava preprečiti zaporo tekstilnega obrata v Ronkah. Podpisniki poudarjajo, da je ravnateljstvo sporočilo sindikalnim organizacijam delavcev, da namerava odpustiti še preostalih 173 delavcev in 6 uradnikov ter dokončno ukiniti proizvodnjo. Ker bi imela zapora podjetja hude gospodarske in socialne posledice, zahtevajo podpisniki interpelacije odločno posredovanje dežele, ki naj odvrne ravnateljstvo Cotonificio triestino od takšne namere.
Zveza industrijcev je v obrazložitvi razlogov, zakaj Je Cotonificio triestino zaprl svoj obrat v Ronkah, dejala, da je bil ta korak prisiljen napraviti zaradi tega, da iz gospodarskih in finančnih razlogov združi proizvodnjo samo v podgorskem obratu. Na takšen način se hoče pomirjevalno vplivati na delavce podgorskega obrata, obenem pa ga napraviti konkurenčnejša. Odpusti se bodo izvršili postopno, vsekakor najkasneje do 30. oktobra, ko bodo demontirali vse stroje.
CISL, ki je objavil sporočilo Zve-•e Industrijcev, sporoča, da bo v najkrajšem času sklical skupščino tekstilcev ronškega obrata, da bi proučil nastali položaj.
vega centra, ki naj se uresniči v naši pokrajini ter v občinah nad 5.000 prebivalcev. Federacija KPI zavrača «uvoz» levega centra v našo pokrajino, ker naj bi se slabo obnesel v vsedržavnem merilu zaradi neuspešnega reševanja gospodarskih vprašanj. KPI predlaga nove levičarske večine v Gradiški, Krmi-nu, Škocjanu, Zagraju in Pieršu. «Možno je z zavezništvi na levici, odstranjujoč vsakršno diskriminacijo, uveljaviti novo politično -upravno politiko v vseh krajevnih organih oblasti.»
Stališče goriške KPI in zadnje upravne volitve
Tiskovni urad goriške KPI Je poslal časopisom obvestilo o seji izvršnega odbora, na kateri so proučili volilne izide. Ugotovil je napredek v primerjavi z deželnimi volitvami, zlasti pa z upravnimi 1961. leta. Medtem ko je uspeh levice izpopolnjen z napredovanjem PSIUP in je desnica nazadovala, je treba predvsem ugotoviti, v primerjavi z vsemi poprejšnjimi volitvami, nazadovanje KD tako po številu glasov kakor po odstotkih. Napredovanje PSDI, ki Je prejel tudi republikanske glasove, ne more nadomestiti izgube glasov ostalih dveh strank levega centra. V celoti so stranke levega centra izgubile 3,9 odstotka glasov v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami.
Stranka v svojem tiskovnem spo-
Natečaj za inšpektorje v gasilski službi
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za deset službenih mest tehničnega inšpektorja pri gasilski službi. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani z inženirsko diplomo, ki še nimajo 30 let. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba nasloviti na notranje ministrstvo — (Direzione Centrale dei servizi anti-incendi) — v Rimu do 28. Julija t. 1. Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na prefekturi ali pri gasilskem poveljstvu v Gorici.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj zjutraj okrog 7.30 so klicali rešilni voz Zelenega križa v Podgoro, kjer se je na delu v predilnici ponesrečil 30-letni Sergio Sfiligoj iz Stražic, Ul. Colombo 24. V bolnišnici so mu nudili pomoč zaradi rane na desni roki. Okreval bo v desetih dneh. Sfiligoj je povedal, da se je ranil, ko je čistil neki stroj.
Druga nezgoda na delu se Je pripetila 23-letni Bianchl Zanier iz Podgore, Ul. IV. novembra 28, ko je delala v slaščičarskem podjetju IMCA v Gorici in Je hotela namazati stroj za zavijanje karamel se Je pri tem ranila na levem kazal-
cu. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh.
V tovarni Vovk v Gorici se Je okrog 16.30 ponesrečil na delu 24-letni Aurelio Puntin iz Ronk, ki si je stisnil sredinec pod težko kovinsko ploščo. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v petih dneh.
Okrog 18. ure pa so sprejeli "za osem dni na zdravljenje komaj 2-letnega Daniela štruklja iz Gorice, Ul. Manzoni 41, ki je malo prej padel doma ter se pri tem z nekim ostrim predmetom ranil na desnem očesu.
V	Brdih so dobili pomoč za obiranje češenj
Povabilu briških sadjarjev se je odzvalo več deklet iz Beneške Slovenije, ki so prejšnji teden prišla v Goriška Brda, da bi pomagala obirati češnje in tudi pri drugih kmečkih delih. Domačini so z dekleti zadovoljni saj so pridna ter jim gre delo kar dobro od rok. Povečini nameravajo ostati dekleta v Brdih nekaj tednov ali tudi nekaj mesecev, dokler bo trajalo največje delo. Tudi delovni pogoji so taki, da se jim bolj izplača tako sezonsko delo pri rojakih kot pa služba gospodinjske pomočnice in podobno po velikih mestih, ki zlasti sedaj v poletni vročini ni prav nič vabljiva.
V	ostalem pa smo se zadnje dni malo oddahnili po neprestanem dežju, ki je močno ogrožal ne samo sadni pridelek ampak je tudi močno oviral ter zakasnil vse delo na polju. Ce bo lepo vreme trajalo, se bo dalo nekaj zamujenega nadoknaditi, da bi se povzročena škoda vsaj deloma zmanjšala.
,,m" """"""""""......iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnniiiiniinii, iiiiiii n    
PROTI PLAČILU KAVCIJE SODIŠČU V NOVI GORICI
Saccomani bo v tem tednu izpuščen na začasno svobodo
V Bovcu je iskal kupce za svoje pralne stroje - Za takšno dejavnost ni imel obrtnega dovoljenja
Domenico Saccomani je še vedno je, v Jugoslaviji. Tako je tudi v
v zaporu v Solkanu, vse pa kaže, da bo še pred koncem tedna iz-
nedeljo 13. junija odšel v zgornjo Soško dolino prodajat pralne stro-puščen na začasno svobodo proti Je. V Bovcu je sklenil nekaj kuD-
nla^Hn lrotrr>i in Mnrltam en ca <■». ' Al« 4-*»— /InVii l___________i:	j _	. .
plačilu kavcije. Medtem so se izvedele nadaljnje podrobnosti o vzrokih njegove aretacije. Saccomani je obdolžen nedovoljene trgovine. V čem obstaja njegov prekršek?
Saccomani ima obrtnico za prodajo svojega blaga (radijskih sprejemnikov, televizorjev, gospodinjskih strojev itd.) v trgovini v Ul. 9. avgusta v Gorici. Vendar pa vse kaže, da je svojo dejavnost razširil tudi na področje, za katero nima zastopništva. Tako se govori, da je s pomočjo nekega jugoslovanskega državljana prodajal svoje blago, zlasti pralne stro-
iinHiimMiiiiiiMiiiiiMiiitimuiiiiiiiHiiiiiHiMmuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimintiHiiitimiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiim
SINOČI PRI RDE« HIŠI
Motociklist tr£il v avto ter obležal na cesti
•    ............ i V bolnišnici se bo zdravil mesec dni - Še eno trčenje v Ul. Cadorna
VERDI. 17.15: «E1 Grlngo». J Pay-ne in D. 0’Keefe; ameriški črno-bell film.
CORSO. 17.00: «Un leone nel mio letto». Tony Randal, S. Jones, E. Andress; ameriški barvni film, zadnja ob 22.
MODERNISSIMO. 16.00:	«Allegri
vagabondi*. Stan Laurel in Oliver Hardi; sledi Walt Disneyeva slikanica.
VITTORIA. 17.00' «In caso d’lnno-cenzao. M. Schell, U. Jacobsson: nemški črnobeli film.
CENTRALE 17.30: «11 padrone dl New York». Diana Dors in M. Rooney. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od
prta v Gorici lekarna PONTONI-
BASSI v Raštelu, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 29,4 stopinje ob 13.30 in najnižjo 16,6 stopinje ob 3. url. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 71 odstotkov.
Včeraj okrog 19.30 se je peljal 27-letni Bruno Dal Pon te, ki stanuje v Gorici Ul. Canova 11, s svojim avtom «fiat 1100» po Ul. D’Alvla-no proti Rdeči hiši. Na križišču z Ul. Kravos pa se Je srečal s 43-letnim Garlom Cartellijem iz Gorice, Ul. Lantieri 25, ki Je prihajal s svojim motociklom po Ul. Kravos ter od strani zadel ob avto. Pri tem je Cartelli oadel ter dobil precejšnje poškodbe. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico kjer so mu ugotovili udarec na giavl s pretresom možganov, udarec na prsnem košu in rano na lasišču. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
Približno ob isti uri sta v Ul. Cadorna pri odcepu Ul. Boccaccio trčila avto »fiat 600 D», ki ga Je vozila 34-letna Estella Tommasi iz Gorice Ul. Bellini 16, ter motociklist, 17-letni Franco Pelizzon iz Ul Casale 42. Oba sta vozila proti Drevoredu XX. septembra. Avto je hotel zaviti v Ul. Boccaccio in Je pri tem presekal pot motociklistu ter ga podrl. Na srečo Je Pelizzon
■ dobil le lažje poškodbe I okreval v štirih dneh.
ter bo
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice Je bilo v gorl-škl pokrajini v drugi polovici meseca maja 429 meničnih protestov. Od tega Jih je bilo v Gorici 156, Tržiču 151, Ronkah 26, Romansu 23, Gradiški 12, Gradežu 12, Škocjanu 11, Krminu 9, Starancanu 6, Moši 6, Zagraju 5, Foglianu-Redi-pugli 3, Dolenjah 2 ter po enega v Kaprlvi, Doberdobu,
Moraru, Steverjanu, St.
Soči in Villessah.
Marianu, Petru ob
V Ul. Ascoli se je podrla streha
Včeraj popoldne okrog 14. ure so poklicali goriške gasilce v hišo štev. 14 v Ul. Ascoli, ki je last Antona Bavčerja. Pri strehi nekega prizidka se Je prelomil preperel tram in Je obstajala nevarnost, da se sesuje vsa streha. Gasilci so podprli streho ter odstranili nekaj opeke, da so odstranili nevarnost. Škodo cenijo na okrog 60.000 lir.
čij ter dobil tudi denar. Na poti domov pa so ga v Srpenici ustavili organi notranje uprave ter mu preiskali avtomobil. Našli so gotovino, o kateri smo že poročali v naši včerajšnji številki. Takoj po zaslišanju je bil Saccomani na svobodi, pozneje pa so ga zaprli, ker naj bi skušal vplivati na priče, ki so bile podvržene zaslišanju, da bi drugače govorile. Svojci trgovca Saccomanija so bili večkrat pri njem, za posredovanje so se obrnili tudi na našega konzula v Kopru. Zadeva, kakor vse kaže, je prešla v zaključno fazo; z njo se sedaj ukvarja preiskovalno sodišče. Vse tako kaže, da razprava ne bo samo proti njemu, ampak tudi proti njegovemu ((zastopniku* onkraj meje, vedno, seve, pod pogojem, da za takšno obtožbo obstajajo zadostni dokazi.
V trenutku duševne zmede si je vzel življenje
Včeraj zjutraj bi moral iti 42-letni Ubaldo Meden, ki stanuje skupaj z materjo, sestro in svakom v Gorici, Ul. Sassari 70, na sodišče da bi pričal kot prizadeta stranka v zvezi s prometno nezgodo lanskega novembra, pri kateri je bil sam ranjen. Zato tudi to jutro ni šel na delo. Namesto na okrajno sodišče pa je šel na vrt in od tam v leseno barako, ki je postavljena na koncu vrta.
Ker ga ni hotelo biti nazaj in bi bil že skrajni čas, da se odpravi na sodišče, Je stopila sestra za njim v barako pogledat. Tam pa ga je našla obešenega na nekem tramu. Ker je bil še gorak so upali, da ga bodo še priklicali k življenju, vendar je bil ves trud zaman in rajonski občinski zdravnik je lahko ugotovil, da mu ne morejo več pomagati. Po ogledu sodnih oblasti so truplo nesrečnega moža odpeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
Pokojni Ubaldo Meden Je bil sicer molčeč, a miren človek in tudi gospodar gradbenega podjetja Zoff iz Kaprive, pri katerem je delal kot zidar, je izjavil, da je bil miren in vesten delavec. Pač pa je bil bolan za paranoizmom in so ga to bolezen tudi zdravili. Oči-vidno je pri takem napadu bolezni sklenil vzeti si življenje.
V PRVI POLETAPI »D KOELNA D« L1EGEA
Van Looy je začel zares že takoj prvi dan dirke
Na cilj poletape je prispela skupaj skoraj vsa skupina - V drugi polc-tapi - na kronometer za moštva - je bilo Adornijevo moštvo šele šesto
LIEGE, 22. — Začel se je Tour gija); 6. Beheyt (Belg.l; 7. Motta in dal svoje prve rezultate. Nosilec (It.);	8. Haelterman (Belg.); 9.
majice zmagovalca Je Belgijec Van Looy, ki je kot specialist za zmage v sprintu prvi prišel na cilj v Liegeu po 149 km vožnje iz Kolna. V njegovem času je prispela na cilj tudi skoraj vsa ostala skupina, vendar ima Looy že za celo minuto boljši čas, ker se pač za zmagovalca etape dodeljuje minuta pribitka, za drugega pa pol minute
Odhod iz Kolna je bil zelo slovesen, saj je pred startom spregovoril sam župan, ko pa je kolona peljala mimo katedrale, je dirkače še blagoslovil kardinal Frings. Pravi start pa je bil šele na periferiji mesta. Brez posebnih dogodkov so dirkači prevozili tistih 149 km, čeprav je imel Adorni dvakrat nezgodo: najprej mu je spustila zračnica, pozneje pa je bil zraven pri «kolektivnem» padcu 12 kolesarjev. Vendar vse skupaj ni imelo hudih posledic.
Po kraticem počitku Je sledila druga poletapa: dirkači so vozili 2:1,500 km na kronometer, toda ne individualno temveč v moštvih. Štejejo časi prvih treh. Zmagalo je moštvo Geminiani-Louviot, Van Loo-yevo moštvo Je bilo tretje, Adornijevo pa šesto. Adorni pa je vendar zadovoljen, medtem ko je postal žrtev te nekoliko čudne dirke Motta, ki je sedaj več kot za dve minuti za Van Looyem ter 1*49'* za Adornijem. Smo pa šele na začetku in toliko stvari se bo lahko še spremenilo.
Vrstni red na cilju prve poletape (Kfiln-Llege 149 km):
1. Van Looy (Belg.) 4.06’49” (povprečje 36,707 km na uro), s pribitkom 4.05’49”; 2. Van Den Ber-ghe (Belg.) 4.06’49”, s pribitkom 4'06T9”; 3. Sels (Belg.); 4. De Roo (Hol.); 5. Van De Kerkhove (Bel-
Reybroeck (Belg.); 10. Janessen (Hol.); U. Svverts (Belg.); 12. Brands (Bel ); 13 Karstens (Hol.); 14. Verhaegen (Belg.); 15. Duran-te (It.); 16. Van Coningsloo (Belgija); 17. Wouters (Hol.); 18. Den Hartog (Hol.); 20 Darrigade (Fr); 30. Fornoni (It.); 58. Adorni (It.); 67. Pambianco (It.); 72. Fezzardi (It.); 74. Partesotti (It.); 76. De Rosso (It.); 80. Fontona (It.); 82. Gimondi (It.); 84. Stefanoni (It.) s časom Van Looya 4.06’49”; 99. Minieri (It.) 4.0T49”.
Nekoliko so še zaostali Ronchlni, Vendemmiatl, Mazzacurati, Colombo, Portalupi.
Vrstni red na cilju druge poeta-pe na kronometer za moštvo (3 krogi, skupaj 22,500 km; šteje čas prvih treh):
1. Geminiani-Louviot 1.28*12”; 2 Plaud 1.28*15"; 3. Marien 1.28*30’* (A. Demset, Planckaert, Sels, Sor-geloos, Stevens, Van Aerde, Van De Kerkhove, Van Looy 29*30”; De-pauvv 34*02”, Dewolf 35*50”); 4. De Muer 1.28*54”; 5. Pellenaers 1 uro 29*09”; 6. Pezzi 1.29*39” (Gimondi, Adorni, Pambianco, Zoeffel 29*35”, Partesotti 29*59”, Ronchlni 30*04”, Minieri in Vendemmiati 31*23”, Blanc in Mazzacurati 33*36”); 12. Albani-Baldini 1.35*06" (Motta, De Rosso, Fezzardi 31*42”, Fontona 31’ in 55", Binggeli 32*24", Durante 32*27”, Colombo, Stefanoni, Fornoni 33*05", Portalupi 35*43”).
Splošna lestvica po celi prvi etapi:
1. Van Looy 4.35*19; 2. ex-aequo: Aimar, Everaert, Grain, Lebaube, P. Martin, Ostollan, Novak, Den Hartog, zaostanek 0*54";	10. ex-
aequo: Simpson, Bračke, Duez, Le-tort, Plngeon 1*5”; 37. ex-aequo: Gimondi, Adorni, Pambianco (vsi Italija) 1*33”.
(Od našega dopisnika) Avto-moto društvo Center iz Maribora bo priredilo 11. julija državno prvenstvo v cestno hitrostnih dirkah. Lansko leto so prizadevni člani avto-moto društva priredili republiško prvenstvo, letos pa so se odločili še za en korak naprej, za organizacijo tretje dirke v cestno hitrostni vožnji, ki služi za državno prvenstvo. Predsednik društva Drago Flisar je najprej v u-vodnih besedah orisal prisotnim novinarjem položaj avto-moto špor-
•iiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiniiiiii iiiiiii n iimniMiiiiiMiinumii
PO NEPRIČAKOVANEM USPEHU
Monti zmagovalec na tretji etapi
LIEGE, 22. — V Liege so danes privozili tudi dirkači amaterskega Toura, ki so danes opravili tretjo etapo svoje dirke, Eupen-Llege 130 km. Zmagal je Italijan Monti. V skupini zmagovalca je bil danes tudi Jugoslovan Valenčič na 6. mestu. Na 4. mestu je drugi Italijan Anni.
Na splošni lestvici pa je še vedno prvi Nemec Peffgen. Med moštvi vodi Španija pred Francijo, V. Britanijo, Belgijo, Italijo itd.
DOUGLAS (Otok Man), 22. — Anquetil je zmagal na 160 km dolgi progi. V končnem sprintu je. premagal Belgijca Merckxa in Francoza Raymonda.
DANES V HELSINKIH
Finska-Italija za svetovno prvenstvo
HELSINKI, 22. — Jutri bo tukaj tekma med Finsko in Italijo; to je izločilna tekma za svetovno prvenstvo. Ta dva nasprotnika sta že igrala med seboj in sicer v Italiji. Tedaj je Italija zmagala s 6:1 in težko je verjeti, da bi se lahko Finska kaj prida maščevala.
Fabbri je potrdil, da bo igralo isto moštvo kot v Malmoeju prijateljsko tekmo s Švedi. Vreme je krasno in temperatura Je prijetna. Vremenoslovci obetajo lepo vreme tudi za jutri.
Kakor v Malmoeju, bo tudi tekmo v Helsinkih sodila neka sovjetska trojica:	Yofik Bahranov i
stranskima sodnikoma Kazakovom in Zverevom. Tekma se bo pričela ob 18. uri.
Moštvi bosta nastopili v »lede-čih postavah:
FINSKA:	Naesman; Makipaa,
Nummila; Kautonen, Lanerva, Hei-nonen; Kumpulampl, Peltonen, Tolsa, Pahloman, Nuorean.
ITALIJA:	Negri; Polettl, Fac-
chetti; Rosato, Salvadore, Fogli; Mora Lodetti, Mazzola, Bulgarelll, Pascutti.
iiiiiiiiiiiiiiHiiiii im iiiiiiiiii m n im i iiiiiii 1111111111111111 im iiiiiii um ininiiimmi, mm iiillliiliiliniiiliniili|g
Tudi v Mariboru avto-moto dirke
V nedeljo ob 16. uri se je zaključila tradicionalna 24-uma avtomobilska dirka v Le Mansu. Zaključila se Je dokaj nepričakovano. Po začetnem dvoboju med Fordovimi in Ferarijevimi avtomobili, ko so fordi dosegli fantastično povprečno hitrost — okrog 210 km na uro — se je položaj spremenil, ko so
se morali fordi ustaviti zaradi o-kvar in so ferrariji popolnoma prevladali. Dolgo časa so bili na prvih mestih znani dirkači, ki so bili »uradni« predstavniki tovarne Ferrari. Toda malo pred koncem so tudi njim vozila odpovedala in na cilj so privozili sicer tudi ferrariji — ki pa jih ni prijavila tovarna — vendar z vozači manj
znanih imen. Od 52 avtomobilov, ki so startali, jih Je prispelo na cilj samo 14. Od teh so ferrariji zavzeli L, 2., 3„ 6. in 7. mesto; 4. in 5. mesto Je osvojila porsche. Ferrarijev avto, ki je zmagal, sta vozila Američan Masten Gregory in Avstrijec Jochan Rindt (na sliki po zmagi).
ta v Sloveniji in v Mariboru in posebej naglasil, da mariborsko avto-moto društvo ni bilo doslej deležno s strani lokalnih oblasti nobenega razumevanja in pomoči, kar je res neprijetno presenečenje.
Tudi glede tekmovalnih strojev, ki jih mora društvo uvažati, je stanje precej kritično. Stroji so dragi in plačati jih je treba v devizah. Predsednik športne komisije Ivo Lipovnik je med ostalim povedal:	«Letošnja tretja dirka za
državno prvenstvo bo po doseženi hitrosti verjetno med najhitrejši, mi v državi. Progo smo od lanskega leta nekoliko podaljšali, tako da znaša dolžina 3.300 metrov, razen tega ima 5 ostrih in 2 blaga zavoja. Povprečna hitrost se bo sukala verjetno nekje med 105 in 110 kilometri, največjo hitrost pa bodo tekmovalci dosegli v ravninskem delu proge, kjer bodo dirkači drveli tudi do 200 km na uro.»
Dirkači so startali v šestih disciplinah, in sicer: v kategoriji 50 ccm, 125 ccm, 175 ccm, 250 ccm, v prikolicah in v kategoriji avtomobilov do 1.000 ccm. Vsega skupaj bo nastopilo približno 70 tekmovalcev, iz vseh šestih republik. Med njimi so favoriti Leon Pinter na hondi, Čuden na nortonu, Mrzel na aermacchiju in Bevanda na motomoriniju. Seveda bosta v bor-bo za prvo mesto posegla tudi Mariborčana Lipovnik in Prstec. Organizacijski odbor, ki dela že tri mesece, se sestaja skoraj vsak dan, največ skrbi pa posvečajo zavarovanju proge. Ce se samo spomnimo nekaj let nazaj, se Je prav zaradi slabo zavarovane proge zgodila hujša prometna nsereča, ko je enega izmed dirkačev zaneslo s ceste v gledalce.
Organizator avto - moto društva Maribor Center pričakuje rekor-den obisk, okoli 20.000 gledalcev. Njegova edina želja pa je, da bi potekalo tekmovanje brez kakršnih koli zapletljajev. Pokrovitelj dirke Je mariborska Livarna, ki Je s finančnimi sredstvi znatno pripomogla k temu, da bo prav zaključna dirka državnega prvenstva v cestno hitrostnih dirkah v Mariboru.
J- UJCIC
BRUN«
KRIŽMAN
25.000 kilometrov
1964 TRST •
H.
V Press house, to je bil hotel, kjer so prebivali olimpijski novinarji, so me prijazno sprejeli in brez večjega truda sem funkcionarje v recepciji prepričal, da sem novinar, čeprav nisem bil pravilno prijavljen. Dobil sem prijetno sobo, imel pa sem občutek, da se bo brez olimpijske izkaznice «ID Card» kmalu nekje zataknilo.
In res se je tako zgodilo. Zjutraj so me Japonci prišli iskat in me vprašali za «ID Card». Imel je seveda nisem in Japonci so me zelo diplomatsko in še preveč vljudno naprosili, naj hišo zapustim. Bil sem v velikih škripcih in ves dan sem tekal po uradih olimpijskega organizacijskega komiteja, vse pa Je bilo zaman. Povsod so
TOKIO • TRST
me Japonci prijazno sprejeli, mi ponudili cigareto in vsakemu sem moral znova pripovedovati. Moje težave so poslušali z velikim zanimanjem in smehljaj na njihovih ustih in iskreno prijateljske oči so mi vsakokrat dajale upanje, da mi bodo le ugodili in mi izdali tisto čudežno «ID Card», ki bi potem odprla vsa vrata olimpijskih iger.
2al sem ostal vedno praznih rok. Cez pravila Japonci niso šli, čeprav bi bila izjema še tako neznatna. Bil sem zelo jezen, ker sem po nepotrebnem izgubil vso nedeljo in še polovico ponedeljka. Ko pa sem se umiril, sem ugotovil, da imajo popolnoma prav. Japonci so silno disciplinirani in potrpežljivi. Kar je pri njih
da, ostane da, in kar je ne, ostane ne. Popolnoma drugače kot pri nas, ko se vedno najde kaka rešitev, ki Je tudi izven pravil. Počasi sem začel misliti po japonsko in se vdal .
Moral sem iz hotela, vendar nisem vedel, kam. Vprašal sem na italijansko poslaništvo, če imajo morda prostor zame, niso me pa vzeli niti v poštev. Telefoniral sem tudi na katoliški zavod oziroma univerzo, toda odgovorna oseba je bila na misijonskem potovanju po Japonski in bil sem še vedno brez strehe.
Na pomoč mi je priskočila neka mlada Japonka ,ki me je napotila k svojim sorodnikom. Kar po telefonu sem se s pomočjo dekleta dogovoril za ceno in zadeva je bila zame u-godno rešena.
V nov «dom», ki je bil oddaljen kakih 5 km od olimpijskega parka, sem šel sam, Japonka pa mi je na papir narisala pot in mi v naši pisavi in v japonščini napisala imena postaj, kjer bom moral prestopiti iz enega sredstva na drugo.
Na srečo sem uporabljal le podzemsko železnico.
Pogumno sem se odpravil na pot. Na prvi postaji sem bil popolnoma zbegan in verjetno podoben ubežniku, ki ne ve, kam naj se obme. Ljudi je bilo kot mravelj in vsi so radovedno gledali moj obupan obraz. Kmalu bi se razjokal kot otrok. Skušal sem sam primerjati znake napisane na mojem papirju z znaki na raznih tablah, videl pa nisem prav nič sličnega. Sam mi je na pomoč priskočil uslužbenec podzemske železnice in me vprašal: «Can I help you» — ali vam lahko pomagam?. Bil sem presrečen njegove pomoči in mu pokazal listek, ki mi ga je dala Japonka. Vse je takoj razumel, saj je bil pod zemljo kot doma in mi pokazal v kar teri vlak naj vstopim. V katero smer grem, nisem vedel, po približno 15 minutah vožnje pa sem na postaji Akasakamitsu-ke pravilno izstopil in ponovno, trmasto, sam skušal nadaljevati pot. Ker sta se na tej postaji križali dve smeri, sem razumel še manj kot prej in
seveda prosil za pomoč. Se enkrat sem vstopil v vlak in po dveh postajah pravilno izstopil na postaji Nakano-Sakaue. Bil sem v zahodnem delu mesta. Od tu bi ne prišel na dom nikoli brez vodiča, ker so bile tam, razen dveh velikih promenad, ki sta se nad podzemsko postajo križali, same ozke ulice, pravi klanci. Vodič je bil tudi planiran. Iz prvega javnega telefona sem zavrtel določeno številko in ko sem na drugi strani slišal «Hai, hai!», sem dvakrat razločno rekel «Nakano-Sakaue, Nakano-Sakaue«. «Hai, hai!» je na drugi strani rekla ženska in videl sem, da je razumela, da čakam na postaji. Čakal sem pred vhodom v postajo in ker sem bil edini, ki nisem imel poševnih oči, bil pa sem tudi za glavo višji od Japoncev, me ni mogla zgrešiti.
Po 10 minutah je prihitela k meni starejša ženska. Oblečena je bila v kimono, na nogah pa je imela lesene coklje. cKoničivš, — dober dan!» me je pozdravila, se istočasno priklonila in mi pokazala, naj ji
sledim. Med potjo Je veliko govorila, žal pa nisem razumel ničesar, sklepal pa sem, da sem dobrodošel. Hodila sva po ozkih ulicah in zdelo se mi je, da sem v labirintu. Po manj kot 10 minutah sem prišel pred dvonadstropno leseno hišo in vstopil v vežo. Odprla mi je vrata in mi pokazala, naj vstopim v sobo. Brez oklevanja sem vstopil, ženska pa se je prijela za glavo in me poklicala nazaj. Kaj se je zgodilo? Pozabil sem si sezuti čevlje! Dolgo mi je nekaj govorila, ujel pa sem le angleški besedi «japanese house — japonska hiša» in ker je kazala na čevlje, sem razumel, da v japonsko hišo ni mogoče vstopiti s čevlji. Nemudoma sem se sezul in bila je vsa srečna, da sem tako hitro razumel. Razkazala mi je sobo, ki je popolnoma odgovarjala mojim potrebam, za kratek trenutek odšla in se vrnila s skodelico grenkega zelenega japonskega čaja in s posebno trdim slanim pecivom, ki je bilo narejeno iz koruzne moke (to sem pozneje ugotovil). Dala mi je
še ključ, se parkrat priklonila in odšla. Ni zahtevala, da ji takoj plačam, ni vprašala po potnem listu ne po mojem imenu. Dovolj je bilo, o tem sem se v naslednjih dneh prepričal, da je imela v svoji hiši gosta, ki je prišel tako od daleč.
Hitro sem se lotil dela, pospravil vse stvari in s pomočjo karte, katero so mi dali v banki, kjer sem menjal denar, začel pripravljati načrt za popoldanski izlet.
Razdalje na karti so me kar prestrašile in sklenil sem, da tisti dan pregledam le bližnjo okolico.
Za kosilo sem pojedel dve jabolki, vzel fotoaparat in odšel. Najprej sem moral poskrbeti, da se bom znal vrniti domov. Po tleh sem našel kos opeke in z njim začrtal na zidu velik križ. Vzel sem v roke papir in pero in začel risati prav primitivno karto. Ulice, po katerih sem hodil, so bile zelo ozke, neasfaltirane, napisi v ja-ponččini pa so bili povsod in nisem vedel ali predstavljajo
| imena ulic, ali pa druge stvari. Na prvem vogalu ni bilo nobene zanimive stvari, ki bi j0 na karti navedel, zato sem nanjo napisal, da je na tem vogalu na tleh kamnita plošča, na katero so pešci stopali, ko je bila tam luža. Na drugem vogalu je stal japonski napis s telefonsko številko, ki je kmalu na moji karti postala kažipot, šel sem dalje v smer, kjer je bila postaja Nakano-Sakaue, po važnejši ulici, ki pa je bila še vedno preozka za promet in srečno prišel na veliko promenado. Zapomniti sem si moral ®e> kje naj iz glavne ulice zavijem v stransko, in na karto sem napisal «Coca Cola«, ker je tam stal reklamni napis.
Bil sem na konju. Nekaj časa sem hodil po glavni uijcj in opazoval življenje na njej. Največ je bilo tam avtomobilov. Ker pa so me bolj zanimali ljudje, sem zavil v stransko ulico, po kateri avtomobili niso smeli. Na ulici je bilo zelo živahno.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 lir - Vnanmi-četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana Stari trg 3/1 tele foo 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokratine se naročajo pri yDr
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita Italianai:. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst