jilaSai/a > gtsiovj&i. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo srt upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, s— Dopisi se ne vračajo. ~ Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 15. oktobru 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 121. Glavna skupščina Zveze industrijjcev. Zveza industrijcev v Ljubljani je imela svojo V. glavno skupščino dne 14. oktobra leta 1925. Udeležili »o se jo številni člani iz vseh krajev ljubljanske in mariborske oblasti in številni zastopniki gospodarskih korporacij in uradov. Skupščino je vodil Zvezni predsednik g. Dragotin Hri--bar. V svojem otvoritvenem govoru je pozdravil zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo zborničnega -tajnika g. Ivana Mohoriča, zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Marna, zastopnika velikega župana mariborske oblasti g. dr. Rateja, •finančno delegacije višjega finančnega svetnika g. Bajiča, rudarskega glavarstva g. Dularja, ljubljanske univerze g. dr. Škrlja, direkcije državnih železnic g. Šulgaja, Saveza industrija-laca v Zagrebu g. dr. Pandakoviča, gremija trgovcev g. Derendo, Narodne banke upravnika g. Gregoriča. V nadaljnih izvajanjih se g. predsednik pred prehodom na dnevni red spominja pokojnega predsednika g. Vinka Majdiča iz Kranja, ki si je kot predsednik Zveze pridobil zasluge, za katere ga mora slovenska industrija ohraniti v hvaležnem spominu. Zvezni odboT in Zvezino tajništvo se je intenzivno zanimalo za zaščito industrije, žalibog niso našla stremljenja Zveze povsod zadosti umevanja. S tem, da štrli v Sloveniji več dimnikov, še ni rečeno, da imamo toliko več cekinov. Razmere v slovenski industriji niso take, da bi 6e moglo tako govoriti kakor je po zadnjih časniških poročilih govoril v seji finančnega odbora finančni minister g. dr. Stojadi-novič. Zvezni odbor in zvezino tajništvo je storilo v interesu slovenske industrije vse, kar je bilo mogoče storiti. Delovanje se je osredotočilo na tri glavne točke: a) na avtonomno carinsko tarifo, b) na reformo železniške blagovne ta-rife, pod katero najbolj trpi naša mlinska industrija v Sloveniji. Položaj pa se je„ poboljšal z novo tarifo in upamo, da se bo naša mlinska industrija v bodoče mogla razviti. Tretja točka, kateri je Zveza posvečala posebno pozornost, so neposredni davki, ki se gotovo v nobeni pokrajini tako rigorozno ne odmerjajo in .pobirajo, kakor ravno v Sloveniji. Zvezo je v njenih stremi jen ih v polnem obsegu podpirala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ld je kot naš« vrhovna gospodarska korporacija izdatno podpirala vse akcije, katere je Zveza pokrenila v tej ali oni smeri. Izdatno podporo pa je imela Zveza tudi od Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Poročilo o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1923 in 1924 je podal zvezni tajnik g. inž. Šuklje. Povdarjal je, da Zveza koncentrira svoje sile v namenih, ki so vsakokrat najnujnejši in ki po svoji teži zahtevajo skrbno pripravo argumentov in odločno zastopanje utemeljenih postulatov. V prizadevanjih išče Zveza najpreje razumevanja in podpore pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornica, ki je po zakonu zavezana zastopati interese treh važnih gospodarskih panog, je vedno častno izpolnjevala svojo nalogo, navzlic temu, da njena organizacija ni priznavala industriji takega deleža v upravi, kakor ga sme industrija zahtevati. Nova uredba za ljubljansko zbornico, ki je bila pred kratkim objavljena, upošteva v glavnem predloge industrije in daje garancijo za složno delo pred- stavnikov trgovine, obrti in industrije, ki se paritetno delijo v upravi Zbornice. V nadaljnih izvajanjih je poročal g. inž. Šuklje o poslovanju odseka za lesno industrijo. Živahno se je udejstvoval tudi odsek velike usnjarske industrije. Nadalje je omenjal g. referent delovanje oddelka za tarifne zadeve. O splošnem položaju slovenske industrijo povdarja poročilo, da se je industrija v zadnjih dveh letih borila s težko gospodarsko krizo, ki je pretila uničiti mnoga lepa podjetja. Kljubovala je velikim opas-nostim in je častno in z lepim uspehom branila svoje postojanke. Dokazala je, da je zgrajena na solidnem temelju in da ne podleži niti mečnim viharjem. Utrpela je sicer mnogo škode, a ni izgubila upanja v boljšo bodočnost. Kot nadaljno točko dnevnega reda se je obravnavalo računski zaključek za poslovni leti 1923 in 1924 in proračun za leto 1925. Na predlog gosp. Ravnikarja se je računski zaključek odobril in dal odboru absolutorij. Proračun za leto 1925 se je odobril bre/, debate. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, kolikor se niso temu častnemu poslu radi prezaposlenosti, ali drugih razmer odpovedali. Na novo so bili izvoljeni v odbor namesto odstopivših odbornikov gg. inž. Boncelj v Ljubljani, g. inž. Drašar v Mariboru in g. Peter Majdič v Celju. Za računska preglednika sta bila izvoljena dosedanja preglednika gg. Golob in Ravnikar. Poročilo o neposrednih davkih je podal g. inž. Šuklje, ki je v svojih izvajanjih ostro nastopil proti davčni praksi v Sloveniji. Obeta se nam enoten zakon o neposrednih davkih in mogoče je celo, da se v doglednem času uveljavi. Pripravljeni pa moramo biti na to, da se taka preuredba še ne izvrši in da bomo morali še dalje časa prenašati davčni jarem sedanjih neposrednih davkov. Zato moramo tudi danes z vso mogočnostjo priglasiti naše poglavitne zahteve, ki so: 1. Davčna lestvica naj se prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da se sedanja davčna lestvica bere v dinarjih in ne v bivših kronah. Dohodnina z državnimi pribitki naj bo prosta invalidskega davka in vojno-ko-morske doklade. 2. Stopa za hišno najemni davek naj se zniža na največ 10%. 3. Iz podstave za invalidski davek in za vojno-komorsko doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki nadomešča bivše deželne doklade. Nadaljno poročilo o novi carinski tarifi in trgovskih pogajanjih s sosednimi državami je podal tajnik g. dr. Golia, ki je v daljših izvajanjih utemeljil sledečo resolucijo. 1. Poživljamo Kraljevo vlado, da izvede na predlogu zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami korekture, ki so potrebne v interesu naše domače produkcije. Zlasti zahtevamo, da se znižajo uvozne carine za one predmete, koje mora uvažati naša industrija iz inozemstva, ker se pri nas ne izdelujejo. 2. Poživljamo Kraljevo vlado, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb ozira na življenske interese naše domače industrije. Zahtevamo, da v trgovinskih pogodbah ne priznavajo ugodnosti za uvoz. predmetov, koje proizvaja tudi naša industrija, ne da bi se preje zaslišali neposredno prizadeti domači producenti. V debato o tem podočilu so posegli gg. Lenarčič, Jakil in Hribar. G. Le- narčič je grajal, da se naša trgovska pogajanja vrše na brzo roko in da se pri tem premalo upošteva želje in zahteve gospodarskih krogov, odnosno so jih za njihovo mnenje niti ne vpraša. • Jako zanimivo poročilo o novi železniški blagovni tarifi je podal g. inž. Šuklje. Njegova izvajanja so izvenela v resolucije: 1. Korekture tiskovnih in stvarnih pogreškov v novih tarifnih odredbah naj se nemudoma objavijo s tem, da stopijo v moč z dnem 1. oktobra 1925. 2. Izvedejo naj se istotako z veljavnostjo od 1. oktobra 1925 vse potrebne korekture v prilog Sušaka tako, da se ne podražijo dosedanji prevozni stroški in da dobi Sušak tarifarno prednost pred Reko. 3. Ležarina in stojnina naj se za območje direkcije državnih železnic v Ljubljani določi v skladu z dejansko potrebo prometne službe. K temu poročilu se je oglasil k besedi g. ravnatelj Krejči, ki je grajal nekatere tarifne postavke nove železniške tarife, posebno pa, da se je dvomesečni rok za uveljavljenje tarifnih postavk, ki uvajajo višjo obremenitev blagovnega prometa, skrajšal od dveh mesecev na 14 dni. Poročilo o socijalni zakonodaji je podal tajnik g. dr. Golia in na podlagi svojega obširnega poročila, v katerem je grajal centralizacijo bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev je predlagal sledeče resolucije: 1. Glavna skupščina Zveze industrij-cev poživlja Kraljevo vlado, da konečno ugodi ua številnih zborovanjih gospodarskih korporacij soglasno sprejeti in stvarno utemeljeni zahtevi po reviziji zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dela ter zakona o zavarovanju delavcev, ki naj se izvede ob sodelovanju organizacij delodajalcev, delavcev in nameščencev. 2. Zlasti opozarjamo Kraljevo vlado na nujnost reforme bolniškega Ln nezgodnega zavarovanja delaveev. Zahtevamo decentralizacijo izvajanja zavarovanja, ker so dosedanje izkušnje jasno pokazale, da je centralistično izvajanje zavarovanja po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu neracionalno im smotru zavarovanja samemu v opasan meri kvarno. Zahtevamo, da se podeli Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev vsaj glede izvajanja bolniškega zavarovanja popolna avtonomija. Poživljamo Ministrstvo za socialno politiko, da strogo pazi na to, da se imovina ne-zg dno zavarovalne panoge plodonos.no nalaga tako, da je zajamčeno kritje zakonitih obveznosti ter se ne uporablja za investicije, ki ne nudijo predpisanega obrestovanja. K besedi se je oglasil samo g. dr. Gorišek, ki je priporočal, da posveča Zveza vso pozornost zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev ha stremi za tem, da se ta zakon čimpre-je prilagodi potrebam in željam pokojninskemu zavarovanju zavezanih nameščencem. Ker je bil s tem dnevni red glavne skupščine izčrpan, je gospod predsednik zahvalil vse navzoče, zaključil zborovanje ob V26. uri zvečer. Nove pristojbine za uporabljanje industrijskih tirov. Ministrstvo saobračaja je izdalo z veljavnostjo izza 1. oktobra t. 1. nove predpise in tarifo za dostavitev vagonov in železniških pošiljatev na industrijske tire. Za dostavitev enega vagona na industrijski tir se pobira: 1. ako se industrijski tir odcepi od postajnega rajona: a) za prvih 300 metrov Din 10.50 b) črez 300 m do 1000 m za vsakih začetih 100 m Din 3.50 c) nad 1000 m za vsakih začetih 100 m Din 3.— Oddaljenost se računa od sredine postajne zgradbe do mesta, kamor se postavlja vagon. 2. Ako se industrijski tir odcepi od otvorjene proge: a) od sredine postajne zgradbe do kretnice, kjer se tir odcepi, za vsaki začeti kilometer Din 12.— b) od kretnice do mesta, kamor se postavlja vagon, pristojbine pod 1. Najmanjše pristojbine se računajo za dostavo dveh vagonov. Pristojbine veljajo brez ozira na težino in vrsto blaga, tudi za dovoz in odvoz praznih vagonov. Direkcije so pooblaščene, da pri tirih, ki imajo večji vzpon ali komplicirano dostavitev, povečajo dostavne pristojbine za 25%. Na podlagi te nove naredbe bodo nekatera industrijska podjetja plačala mnogo višjo dostavnino nego do sedaj, dočim se pri drugih pristojbine znižajo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo poziva vse lastnike industrijskih tirov, da ji tozadevno stavijo svoje predloge. Anketa o položaju mlinarske industrije. V pondeljek se je vršila v Maribora na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani konferenca o položaju mlinarske industrije v mariborski oblasti po uveljavljenju železniško tarifne reforme. Zborovanje je otvoril zbornični svetnik g. Jakob Zadravec kot sklicatelj, ki je v svojem poročilu očrtal glavne akcije zbornice za omilitev krize naše mlinarske industrije. V imenu zborovalcev je izjavil zbornici zahvalo, da je bila kljub hudemu odporu mlinskih velepodjetij v Vojvodini v novo lokalno tarifo sprejeta posebna ugodnostna tarifa za dovoz žita v mline. Nato je zbornični tajnik I v a n M o -h o r i č podal izčrpen referat o ugodnostih nove tarife za mlinarsko industrijo v Sloveniji, kakor tudi o pridobitvah regulacije tarif za naše gospodarske kroge in obrazložil pogoje in predpise za uporabo izjemne tarife št. 34 za dovoz žita v mline. Pri raz- pravi, ki se je razvila k poročilu, s» je predlagalo razširjenje postajno tarife za postaje Pesnica in Račje-Fram, kakor tudi drage postaje, ki v dosedanji tarifi še niso obsežene, ob katerih se nahajajo trgovski mlini (Murska Sobota, Prevalje itd.). Zbornični tajnik je opozarjal na veliko nezadovoljstvo vojvodinske mlinarske industrije proti tej tarifi ter na njih akcijo, da se te ugodnosti za naše mlinu ukine. O tarifnih predpisih se je sklenilo dostaviti vsem trgovskim mlinom podrobne informacije. Obširno se je razmotrivalo določbo čl. 86, točke 5, obratnega pravilnika, ki je za mlinarsko industrijo v Sloveniji nespremenljiva, ker odreja, da ne nosi železnica nikake odgovornosti za primanjkljaj in poškodovanje pošiljatev ži' ki so bile oddane prevozu a la rinfusa. Interesenti so navajali bp-ke slcušnie, ki jih imajo v tem oziru, in poudarjali, da je dostavljanje vreč dobaviteljem žita v Vojvodini tako težavno, da praktično za mlinsko trgovino ne pride v poštev. Sklenilo se je, naprositi zbornico, da deluje na to, da prevzame železnica tudi za primanjkljaje pri a la rinfusa pošiljatvah odgovornost za izgube preko 1 %. Z ozirom na zboljšanje transportnih razmer se je končno predlagalo naprositi ministrstvo saobračaja, da se izvede popolna likvidacija dodatnih dobavnih rokov, kakor tudi, da se znižajo nekatere nove pristojbine glede dostavitve blaga na industrijske tire in da revidira naredbo glede stojnine in skrajšanih razkladalnih rokov. Končno sc je razpravljalo še o zahtevah mlinske industrije spričo bodočih trgovskih pogodb in naše carinske politike. Zbornica bo v zadevi nadaljevala pismeno anketo in nato meseca novembra sklicala ponoven sestanek zastopnikov mlinarske industrije. Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast znamke J. P. znamke Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg O reformi zakona o zavarovanju delavcev. Na III. kongresu gospodarskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij je imel gener. tajnik Zveze in-drustrijcev v Zagrebu g. Marko Bauer naslednji referat o reformi zakona o zavarovanju delavcev: Ako bi se izvršil zakon o zavarovanju delavcev v vseh svojih delih, bi pomenilo to napram stanju v letu 1924 obremenitev našega gospodarstva in to samo industrije, obrti in trgovine, ker poljedelstvo skoraj ne pride v poštev, v iznosu letnih 332 milijonov dinarjev. V tej vsoti so zapopadeni prispevki za bolezensko zavarovanje v iznosu 184 milijonov, za nezgodno zavarovanje v iznosu 55 milijonov in za invalidsko, starostna in dosmrtno zavarovanje v iznosu 92 milijonov. Kakor je znano, je za sedaj odložena uvedba zavarovanja za primer invali-ditete, starosti in smrti, ki bi moralo stopiti v veljavo 1. julija 1925 in zato odpade za sedaj breme v iznosu 92 j milijonov ter nam ostaja breme dveh strok zavarovanja v iznosu približno 240 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade kot breme na poslodavce celi iznos prispevkov nezgodnega zavarovanja, to je okoli 55 milijonov in polovica vsote prispevkov bolezenskega zavarovanja v iznosu 92 milijonov, tedaj okrogli iznos 147 milijonov dinarjev, katere morajo plačati industrial- I ci, obrtniki in trgovci. Ako se upošteva, da je socialno za- j varovanje zvezano s tako ogromnimi bremeni, ni čuda, da se izza izdaje našega zakona stalno čujejo glasovi, ki zahtevajo reformo in izvedba tega zakona je samo ojačala ta pokret za reformo in danes po triletni preizkušnji je postala ta zahteva ena izmed najvažnejših zahtev našega gospodarstva. Ako upoštevamo, kako in v Kakšnih razmerah se je izdelal ta zakon, se ne smemo čuditi, da se je tako hitro javilo tudi gibanje za njegovo reformo, ker je popolnoma naravno, da se ne more obdržati zakona, ki ne odgovarja razmeram, za katere je bil izdelan. Prvi pogoj vsakega zakona je, da je prilagoden razmeram, in tudi najboljši zakon tako v teoretičnem, kakor tudi idealnem pogledu je slab, ako ne upošteva faktične razmere. To morajo uvidevati tudi oni naši teoretiki in idealni sociologi, ki so kumo-vali temu zakonu in jaz- sem prepričan, da se bolj koristi socialnemu napredku z izdanjem manj naprednih, ali razmeram odgovarjajočih zakonov, nego s forsiranjem takih zakonov, ki ne odgovarjajo niti gospodarskim, niti socialnim razmeram. In tak zakon je naš zakon o zavarovanju delavcev, tako glede materielne, kakor tudi formalne strani. Kar se tiče materielne strani, gre naš zakon do skrajnih mej najnaprednejšega socialnega zavarovanja s tem, oa se razteza na vse osebe, ki dajo stalno ali začasno svojo telesno ali duševno delovno moč v najem (§ 3.) in so po § 6. za sedaj izvzete od obveznosti zavarovanja samo osebe nekaterih gospodarskih kategorij, kakor n. pr. poljedelski delavci in sluge. Po-iemtakem ne dela zakon nobene socialne razlike in obvezuje k zavarovanju osebe z največjimi letnimi dohodki, kakor tudi osebe z majhnim zaslužkom, dasi ni potreb"o, u> bi se država v socialnem oziru brigala za prvonavedene osebe. Prvi princip socialnega zavarovanja mora ostati, da se razteza samo na osebe, ki so zbog njih materielnega položaja potrebne socialne zaščite in zato se ima socialno zavarovanje omejiti na osebe do gotovega najvišjega zaslužka. Socialno krivično je, da se dajo bogalaisem brezplačna zdravniška pomoč, brez- plačna zdravila in vse druge dobrote socialnega zavarovanja, a ako se snu to ne da, ni pravično, da se zahtevajo od njega prispevki za to zavarovanje. Zato mora iti prva reforma za tem, da velja obligatornost zavarovanja samo do gotovega letnega dohodka in da se iz soc. zavarovanja izločijo vse osebe, ki zavarovanja ne potrebujejo. Drugo in rekel bi, po svojem efektu najvažnejše je vprašanje znižanja prispevnih bremen. To vprašanje je v zvezi z drugim vprašanjem, ker \ iširia prispevkov je odvisna od višine izdatkov socialnega zavarovanja. Tu pridejo v prvi vrsti v obzir vse one ugodnosti, katere nudi zavarovanje vsem zavarovanim članom, tedaj zdravniška pomoč, brezplačna zdravila, zdravljenje v bolnicah in sanatorijih, hrana-rina, porodniška pomoč, rente v nezgodnih primerih, nato zelo težko vprašanje upravnih stroškov in drugo. Predvsem mora bolezensko zavarovanje ostati res zavarovanje za slučaj bolezni in nikakor se ne sme potom zavarovanja izvajati tudi n. pr. brezposelno zavarovanje. Sarno bolni delavec naj dobi vse, kar mu zasigura zakon. Danes se pa to zavarovanje izvaja tako, da ostane v mnogih primerih tudi bolni delavec brez pomoči, a da dobiva zelo pogosto pomoč delavec, ki ni bolan. Ako bi se zavarovanje za slučaj bolezni res strogo izvajalo, bi se znatno znižali izdatki tega zavarovanja in s tem bi se mogli znižati tudi prispevki. Danes je ta stroka zavarovanja pasivna in obstoja nevarnost, da se bodo morali prispevki še zvišati. Tu je potrebna osnovna notranja reorganizacija, kakor tudi reforma v tej smeri, da se gotove podpore znižajo, odnosno da se pogoji poostrijo, da se prepreči zlorabe. Kar se tiče zavarovanja za slučaj nezgode, se je napravilo veliko hibo * tem, da se je osvojilo princip kapi-taliziranja rent. Ne ugovarjam, da je mogoče ia princip s stališča teorije zavarovanja najpravičnejši, toda prepričan sem, da se doseže isto tudi z uvedbo drugega isstema, sistema porazdelitve, ki se more do gotove mere tudi kombinirati s sistemom kapitalizira-nja. Bremena bi bila znatno manjša, a poleg tega pride do odločilne važnosti tu tudi dejstvo, da se sedaj nahajamo v času jačanja in porasta naše valute in je nepravično, da nosi sedanja generacija velika bremena bodočnosti. Z reformo v tem oziru bi se znatno zmanjšala bremena zavarovanja in je tedaj potrebna reforma tudi v tem smislu. V zvezi s tem vprašanjem je Uidi vprašanje nevarnostnih tabel. Sedanje tabele se ne naslanjajo na izkušnje v naši državi in se morajo čimprej prilagoditi našim razmeram. (Konec prih.) Trgovina. Borza v Somboru. — Seznam članov uprave iu izvoljenih sodnikov borze v Somboru je interesentom v pisarni Zbornice za trg., obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urmai na vpogled. Turčija za pospešitev svoje zunanje trgovine. Za pospešitev zunanje trgovine je Turčija ustanovila v najvažnejših trgovskih centrih samostojne trgovske delegacije. Ena takih delegacij se je ustanovila v Trstu, druga v Berlinu, Liverpoolu in Newyorku. Drugo leto se bodo ustavite še štiri. Med temi ena v Marseille in na Dunaju. Trgovske delegacije se popolnoma neodvisne od poslanstv a in konzulata iu ne spadajo pod ministrstvo ino-stranih del, ampak pod ministrstvo trgovine in industrije, katero imenuje tako šefe delegacij kakor tudi vse osebje. Ministru trgovine iu industrije pošiljajo delegacije. tudi svoja poročila. Delegacije se tedaj ne zanimajo niti za politične niti administrativne zadeve, ampak samo za gospodarsko-trgovske. Njih delavnost je dvojna, prvič: proučevati trgovsko in splošno gospodarsko življenje države, v kateri se nahajajo, seznaniti se z industrijo, rudarstvom, borzo, železniškim prometom, pomorstvom in o vsem refe-rirati ministrstvu, in drugič: vršiti gospodarsko propagando v korist svoje države z informiranjem inostranstva z njenimi ekspertnimi proizvodi. Z ustanovitvijo takih delegacij postaja pa ustanova konzulatov takorekoč brezpredmetna, ker iz* gubijo skoro svoj raison d’Stre. Ustanovitev poljsko-sovjetske trgovske abornice. Dne 12. t. m. so se sestali v. Varšavi zastopniki poljskih bank, industrijskih in trgovskih zavodov iu delegati sovjetske trgovske misije v Varšavi v svrho ustanovitve poljsko-sovjetske trgovske zbornice. Rusija na svetovnem žitnem trgu. Vsa prizadevanja ruske vlade za dolgoročno inozemsko posojilo so se z ozirom na vprašanje predvojnih dolgov izjalovila. Tudi notranje posojilo ne bo uspelo, ker je Rusija preveč obubožala. Tako bo ostala ruska finančna politika v dosedanjih finančnih ležkočah. Kljub temu pa bo nastopila Rusija v najbližjem času kot izredno važen gospodarski faktor; spravila bo svoj veliki žitni previsok na svetovni trg in ga tudi inora spraviti, da si pridobi inozemski denar za obnovo svoje popolnoma onemogle industrije. — Žetev v sovjetski Rusiji je bila letos nad vse pričakovanje dobra, najboljša od leta 1914 sem. Prve uradne številke so od 1. septembra in kažejo sliko (v milijonih ton>: Cenitev 1014 1024 1. sept. 1925 Pšenica 110 41.5 83 Rž 116 78 96 Oves 125 51 70 Ječmen 69 18 33 Koruza *8.5 8 20.5 Mimmmmmammummmmmmmmmmmmmmmmmmm LISTEK. Dr. Rudolf Andrejka: K zgodovini tujskega prometa. (Nadaljevanje.) Vsa la velika delavnost deželne zveze je morala in je tudi vzpodbudno vplivala ni inacijativnost, v njej včlanjenih korporacij in preko njih na zasebnike, in-teresirane na tujskem prometu. Gostilne in hoteli, posebno na Bledu in v Bohinju, na radovljiški planoti in v gornji savski dolini, pa tudi v Ljubljani, kjer je zrasel poleg »Uniona« še lepši »Park-hotel Tivoli« v narodnem slogu, so dobivali tisto, kar jim je dosedaj precej manjkalo — konfort. Polagali so vsled navodil Zveze posebno važnost na zdravo pitno vodo, na dobro, če mogoče električno razsvetljavo, na snažnost in udobnost kopaliških in higi jenski h naprav, na dobro kuhinjo, na pravilno serviranje, na pozorno postrežbo in kar je še tistih tisoč in ene malenkosti, ki jih razvajen tujec takoj prijetno opazi ali pa ozlovoljen pogreša. V večjih letoviških krajih se je skrbelo za olepšavo kraja, zasajevalo drevorede in parke, postavljalo klopi, osnovale so se avtomo-bilne *veze, kakor iz Lesc na Bled iz Bohinjske Bistrice k Bohinjskemu jezeru, iz Ljubljane v savinjsko dolino in Celje, iz Škofje Loke v poljansko in sel-ško dolino itd. ; ^ajvečjo spodbudo ji? dala gornji sav- i ski in bohinjski dolini brez dvoma otvoritev bohinjske železnico, ki je Zvezo našla popolnoma pripravljeno. Daleko-vidni možje kakor ,1. Peternel, Anton Dolničar in V. Repe na Bledu, Iv. Marke/, in J. Ravhekar v Bohinju so spoznali nje pomen. Ravhekar je bil eden najidealnejših pionirjev tujskega prometa. Z bistrim pogledom je uganil veliko lepoto in privlačnost Ukance, zapadnega konca Boh. jezera in ondi zgradil z velikimi žrtvami prvi planinski hotel »Zlatom*;«, ki ga je pozneje SPD od njega pridobilo. ( V Boh. Bistrici je bil prerano umrli gostilničar Markež eden najvnetejših pro-propagatorjev tujskega prometa. Ta je zgradil v bližini kolodvora svoj ne velik, ali izborni hotel, ki je pod vodstvom njegove vdove še danes ohranil svoj dobri sloves. Poleg Gorenjske je mogočno napredoval n. pr. tudi v naši, žal izgubljeni Postojni. Jamska komisija, član >Zveze<, je preplavila Avstro-Ogrsko in sosedne države s krasnimi plakati postonjske jame, v kateri se je prenovila vsa električna razsvetljava, olepšali dohodi do nje, posebno lepo ilustrovano knjigo 'o njej v treh jezikih, vrhutega pa nebroj prelepih fotografij in razglednic. Tradicionalne jamske slavnosti so privabile vsako leto na tisoče obiskovalcev — a tudi ob navadnih dnoh se je število internacijo-nalnih gostov — Angležev, Francozov, Rusov, Čehov itd. vedno bolj množilo. Usodno leto 1914. pričenja za »Zvezo«, kakor običajno z zimsko sezono v Bohinjski Bistrici, ki se prav lepo razvija. Zimski šp .rl se obogati s smuškimi tečaji in tekmami, k i jih je to leto Zveza prvič organizirala. Obisk je bil tudi to leto zelo zadovoljiv. To leto kupi nemški hotelir Trittenwein vsa hotelska poslopja bivše hotelske delniške družbe Triglav v Boh. Bistrici, ki je bila prišla že 1. 1910 v težavno stanje ter je morala vsled nezadostne podpore od strani avstrijskih ministrstev 1. 1912 likvidirati. Važnejše kot ti pojavi pa so bile or-ganizatorične spremembe, ki so se izvršile v notranji organizaciji Zveze. V tem letu in sicer januarja meseca se izvrši z Zvezo ona velika preosnova, ki ji odvzame značaj na svobodni združitvi in prostovoljnem delu prvotnih interesentov l tujskega prometa slonečega društva ter jo preustroji v uradni zavod deželne uprave s pridodanimi, od dež. odbora imenovanimi odbornik' ki >a so v bistvu le še sosvetovalci -^klorjja«. Ta preustroj Zveze se je j. 1912 sem pripravljal. Dežela je Ov. ^„.1., ka- kor smo že omenili, žrtvovala za domači tujski promet znatne svote in referent za tujski promet v deželnem zboru dr. Lampe se je z njemu lastno inicijativo in energijo zanimal za čim večji razmah te panoge, k oje velik narodnogospodarski pomen -za celo državo je bil njegov velik finančni talent takoj spoznal. Deželna subvencija je znašala 4000 K, a poleg te se je »Zvezi« za posebne akcije osobito na polju domovinskega varstva izplačevala še posebna podpora 2000 K. V očigled tem velikim denarnim prispevkom, ki so bili znatno večji od drugih, dosti večjih avstrijskih dežel, je skušal deželni glavar dr. Šušteršič, ki je prevzel dne 16. februarja po odstopu prejšnjega dež. glavarja Šukljeta pred-sedništvo Zveze, izposlovati pri ministrstvu javnih del večjo državno podporo. Tedanji minister javnih del, Čeh dr. Trn-! ka, je opetovano pokazal svojo naklo-' njenost slovenskim težnjam, vendar pa 1 je bil v tem primeru vezan na razdelilni-ključ, ki se je bil po dolgih pogajanjih določil v sejah centralne konference av» strijskih deželnih zvez za tujski promet, po katerem je imela Kranjska dobiti , vsako leto le 10.000 K državne subvencije. Sporazumna z dr. Šušteršičem je našel izhod na ta način, da je ministrstvo za javna dela sklenilo nakazati Zvezi še dodatno subvencijo 8000 K, toda pod izrecnim pogojem, da se ta znesek porabi za namene domovinskega varstva. — Ta panoga se do tedaj še ni gojila pri nas v nobeni organizaciji.. Potrebno je bilo torej, da se tak zavod šele ustanovi. Najenostavnejša misel, ki je tudi končno obveljala, je bila ta, da se ta organizacija afilira obstoječi Zvezi. A ker je bila skrb za domovinsko varstvo v prvi vrsti stvar deželnega odbora, se je ideja, pretvoriti vso Deželno zvezo za tujski promet v deželni zavod, vedno bolj uveljavljala. -Pridejo zraven še proso, ajda itd. — Kakor vidimo, sicer še ni doseženo”— razen pri koruzi — leto 1914, a napredek nap ram lani je več kot očividen in znaša na primer pri pšenici celih 100%, pri koruzi pa še več. Najvažnejše je, da se Rusija sedaj sama lahko z žitom preskrbuje, da pride potem s svojimi preostanki prvič zopet na svetovni trg in vpliva tako na svetovno-tržne cene. S .tem ho treba računiti in bo zadela najbolj ameriška žitna trgovina, ki ima danes nekakšen monopol. Ta sprememba se mora v žitni trgovini poznati že v najkrajšem času. industrija. Zaposlitev inozemskih delavcev. Inšpekcija dela v Ljubljani uradno razglaša: Vsi poslodavci, ki hočejo nadalje zaposlovati inozemske delavce, zaposlene v tuzemstvu že pred 14. junijem 1922, se opozarjajo na tozadevni razglas v 95. št. Uradnega lista z dne 12. t. m. Obenem se opozarjajo, da za ponovne prošnje, predpisane v tem razglasu, niso potrebne izjave Delavske zbornice in borze dela, kot to sicer »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev« predpisuje, temveč je treba v to svrho priložiti uradno potrdilo političnih oblasti (policijskega ravnateljstva itd.), ki dokazuje, da so bili sprejeti v delo, predno je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev. BBK&t Ako piješ »Buddha* bi vžlvaš že na zemiH raji Promet. Podaljšanje železnice Grobelno-Roga-tee od bivše deželne meje do Krapine in Golubovca. Za gospodarski promet med ■Slovenijo in Hrvatsko je velika ovira pomanjkanje spoja med rogaško in za-gorjansko ter varaždinsko lokalko. Pomanjkanje te zveze smo posebno občutili takoj po prevratu, ko je vse naše gospodarstvo trpelo nedogledno škodo radi zastoja prometa s Hrvatsko. Ze svoječasno je zgradba in podaljšanje lokalne železnice Grobe 1 no-Rogatec do bivše deželne meje med Štajersko in Hrvatsko izvršilo z namenom in zagotovilom hr-vatskih interesentov, da se bo zveza podaljšala do Krapine odnosno do Golu-bovca. Ker je pa imela Madžarska velik interes na tem, da se prepreči vsak gospodarski stik slovenskega in hrvatskega naroda, je tudi vzpostavitev železniških zvez med jugoslovanskimi pokrajinami sistematično in dosledno ovirala. Tako ni prišlo do uresničitve te zveze, kljub živahnemu prizadevanju vseh naših in hrvatskib gospodarskih krogov. Z osvo-br jenjem je padla državna meja ob Sotli in nastala je popolnoma nova orientacija prometnih smeri, za katere obstoječe zvecze niso več ustrezale. V dobrem razumevanju velike važnosti zveze med Hr-▼ atsko in Slovenijo je naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na predlog aborničnega prov. predsednika g. Ivana S,chreya že na svoji prenarui seji z dne S. junija 1923 soglasno sklenila, da se nemudoma podvzamejo vsi potrebni koraki, da se sprejme zgradba železniške »voze Rogaška Slatina—Sv. Rok—Krapina— Golubovac v investicijski program Uuinih železniških zvez in se določijo pnirebui krediti, da se more fimprej pričeti z zgradbo. Zbornična akcija je našla prijazen odmev v vseh gospodarskih krogih in tudi v kompetentnih ministrstvih in kakor je znano, se nahaja v letošnjem proračunu kot edina proga, ki 8e ima srraditi v Sloveniji, proga Rogaška Slatina —^Krapina—Golubovac. Ako bo predlog r skupščini sprejet, se bo začelo z deli že prihodnje spomladi. Odvisno je tedaj samo od naših poslancev, da pridobijo temu predlogu večino glasov. Dograditev spoja je potrebna stvar tako iz krajevnih kakcr gospodarskih, splošnih prometno političnih in tudi strategičnih cz)rov. V krajevnem pogledu bi ta zveza. med rogaško-krapinsko lokalko prinesla predvsem novo življenje našemu •državnemu zdravilišču Rogaški Slatini. Krapinska zveza bi poživila tujski promet in dvignila rentabiliteto zdravilišča. Posebnega pomena bi bila zveza ža izvoz mineralne vode na Hrvatsko in Slavonijo. Tudi ostale industrije bi dajale tej železniški zvezi velik lokalni tovor. Proti Zagrebu bi naravno tudi gravitiral po cgradbi te zveze izvoz lesa, stavbenega materijala, živine, sadja, posebno pa jajc, katera trgovina je ob rogaški lokalki najbolj razvita. Ze iz teh, tu samo mimogrede omenjenih gospodarskih točk, je razvideti, kako velikega pomena je ta zveza, ki v ostalem ne zahteva prevelikih investicij. Upati je, da se bodo naši poslanci, vsi brez razlike strank, zavzeli za stvar in da bo predlog za zgradbo te nove železnice v skupščini sprejet. Taksa za vizum švicarskih obiastev pri potovanju v Švico se od 15. oktobra t. 1. zniža od 10 na 5 frankov. Skrajšanje nakladalnega in razkladal-nega roka na železnicah. »Službene No-vine« z dne 9. oktobra t. J. objavljajo odredbo prometnega ministra, po kateri se skrajša nakladalni in razklactalni rok na železnicah od 24 na 6 delavnih ur. Sto-jarina se torej pobira od pričetih 6 ur po preteku svobodnega razldadalnega roka, in sicer za prvih 6 ur po D Din, za drugih 6 ur po 20 Din, za vsako na-daljno uro in vagon po 30 Din cd vagona in ure. Delovni čas za natovarjanje in raztovarjanje pa se razširja od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. Razen tega se naročnina za prazne vagone zviša od 48 na 150 Din. Ta odredba prometnega ministra je stopila takoj v veljavo. Sušak za krajšo zvezo z Ljubljano. — Predstavniki sušaške in delegati zagrebške trgovske komore so opozorili jugoslovansko vlado na prometni tarifami problem Sušaka ter predložili med drugim zahtevo, da se vczarina na Sušak, sušaško pristanišče ter iz Sušaka v vseh relacijah ter za vse normalne in izvzetno izvozne tarife izenači z vozarinskimi postavkami, ki veljajo po tarifi za luko Šibenik. Memorandum zahteva nadalje, da na se vsa pristanišča na Sušaku popravijo na državne stroške, da naj država za povečanje kapacitete Sušaka ukrene potrebno regulacijo kolodvora in pristanišča, da bi mogel Sušak uspešno konkurirati Reki. Končno se izraža prošnja, da naj se zgradi železniška zveza s Kočevjem, da bi se iz Slovenije pritegnil promet od Trsta na Sušak. Deputacija je poselila ministra Krajnca, Ninčiča, Radojeviča in dr. Rybara. Za hitrejše izvrševanje poslov ua naših železnicah. Generalna direkcija železnic je izdala odredbo, v kateri zahteva, da se nakladanje in izkladanje vagonov, odpošiljanje blaga in vračanje vagonov v bodoče izvršuje čim hitreje. S tern naj bi se pospeševal izvoz. Odredbo so prejele vse postaje. Znižanje železniške tarife za krompir na Češkoslovaškem. — Češkoslovaške državne železnice dovoljujejo od 5. t. m. za prevoz krompirja, ki se porablja v industrijske s vrhe, 25% popust na železn iški tarifi. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. — Narodna banka je imela po stanju dne 30. septembra t. 1. v obtoku za 6097.1 milijon dinarjev bankovcev. Obtok se je v zadnjih osmih dneh zvišal za 8.8 milijonov dinarjev. Padanje obrestne mere. — Obrestna mera stalno pada v naši kraljevini tudi v onih pokrajinah, v katerih je še v normalnih časih dosegala izredno višino. Prvovrstne menice se lahko eskontirajo že proti 15% obrestim. Pričakuje se, da se bo obrestna mera še bolj znižala. Splošno pa se kritikuje, da pasivna obrestna mera ni v pravem razmerju z obrestovanjem aktiv, odnosno vlog. Mednarodna pocenitev denarja. Ze več mesecev sem se opaža velika pocenitev denarja na mednarodnih denarnih trgih, izražena v znižani obrestni meri. Največ se je govorilo in pisalo o angleški obrestni meri, ki je šla od 4 'A dol na 4. Kmalu za njo so prišle druge. Tako je znižala od 3. t. ua. naprej Nizozemska banka obrestno mero od 4 na 3%%, 8. oktobra ji je sledila Švedska državna banka z znižanjem od 5 na 4K-, pa je šele pred kratkim znižala od 514 na 5. Vse to zni-! žanje ima svoj izvor v veliki množini denarja, povzročeni v zadnjih tednih po intenzivnejšem delovanju ameriškega kapitala v Evropi. V zadnjem času opazujemo v vseh evropskih državah stremljenje, da pridejo nazaj na predvojne obresti. Izjemi sta Varšava in Sofija, kjer so za varstvo valute v veljavi obrestne mere 12 in 10%. Vse druge evropske banke so šle že pod 10 dol; razmeroma naj višja je obrestna mera v Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem z 9% ter v Italiji in Češkoslovaški s 7%. Davki in takse. Reforma davčnih uradov v Avstriji. Zvezno ministrstvo financ je odredilo, da od dne 1. oktobra t. 1. davčni uradi za enkrat samo v nekaterih deželah za po-izkušnjo ne sprejemajo več davčnih plačil v gotovini, ampak da se od tega dne dalje plačujejo davki edino potom poštnih položnic ali potom žiroračuna Narodne banke. — Ako se bo plačevanje potom pošte obneslo, se namerava obvezno uvesti za vse dežele. RAZNO. Konferenca nasledstvenih držav. Dne 3. novembra se sestane v Rimu konferenca nasledstvenih držav za ureditev predvojnih dolgov. Francoska žetev. Francoski žitni pridelek bo znašal po zanesljivih cenitvah okoli 85 milijonov meterskih stolov, za 9 milijonov več kakor lani. Ker znaša domača poraba, izvzemši posetev, okoli 90 milijonov stotov, bo potreben samo majhen uvoz. Tu opozarjamo, da je Rusija spet pričela z uvozom žita v Francijo. Torej tudi tukaj konkurenca doslej vsemogočni Ameriki. Seveda pa Rusija ne bo eksportirala vsega preostanka. Letos je glede prehrane prvič spet v ravnovesju. Vlada nima ničesar, nobene rezerve, in bo zato del žetve gotovo prihranila, da je zavarovana za vse mogoče slučaje. Vrhutega potrebuje moskovska vlada velike množine žita za darila azijskim državam v politične namene, tako za Perzijo, Afganistan itd. Slednjič so tudi prometna sredstva še tako pičla, da na odvažanje v večjem slogu ni mogoče misliti. Vendar je pa Ruisja naročila že veliko ladij v južnoruska pristanišča, posebno iz Anglije, Nemčije in Italije, in upa, da bo do prihodnjega poletja eksportirala najmanj pet milijonov ton. Ce pomislimo, da je morala pozimi 1923/24 nad tri milijone ton importirati, vidimo jasno ugodni zaključek letošnje žetve. Zmanjšanje produkcije jajc. Dasi je bilo v preteklem letu vreme toplejše, je vendar produkcija jajc v državi popusti- TRGOVCI! Postrezite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim ZLATOROG MILOM če želite, da si odjemalce ohranite iu pridobite uovih! la. Zato so bili tudi dovozi na tržišča slabi in so cene čvrste. Na inozemskih tržiščih je tendenca mlačna. Švica malo kupuje. Nemčija se je v zadnjem času pokrivala z blagom iz Rusije in Poljske. Mnogo jajc je izvažala zadnje tedne Bolgarska. Posebno pa je hitela v prošlem mesecu z izvažanjem Romunija, kjer s t. t. m. zabranjen izvoz jajc. Nakupne cene v naši državi se gibljejo med 1.30 do 1.50 za komad. Na drobno se v naši državi prodaja jajca povprečno po 1.50 do 2 Din in mestoma še po višji ceni za komad. Državna borza dela v Mariboru. Od 4. do 10. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi dela prijavljenih 188 prostih mest, 171 oseb je iskalo službe, v 99 slučajih je borza posredovala uspešno in 11 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 10. oktobra pa je bilo* 5.774 prostih mest prijavljenih, 8.220 oseb je iskalo službe, v 2.403 slučajih je borza posredovala uspešno in 599 oseb je odpotovalo. — Inozemski delavci, ki so bili pred 22. junijem 1922 v Jugoslaviji zaposleni, ostanejo vsled odredbe ministrstva za soci-jalno politiko še dalje v Jugoslaviji. Dubrovniška paroplovna družba (Ra-gusea). V zadnjem času je povpraševanje po akcijah te družbe stalno iu živahno. Vsak dan poročajo o novih zaključkih, v prvi vrsti iz Dubrovnika, poten* pa iz Sarajeva itd. To zlasti zato, ker je položaj družbe zelo ugoden in ima družba veliko bodočnost. V zadnjih letih je dvignila družba glavnico od 6 na 10 milijonov dinarjev in je zraven kupila še tri nove ladje, od katerih je samo »F. Glavič« vreden več kot deset milijonov dinarjev. Ker so izgledi za prevažanje ugodni, bo kupila družba letos še druge ladje. Lani je izplačala družba dividendo v približni višini polovične kurzne vrednosti. Letos bo dividenda vsled zvišanja delniške glavnice malo manjša, a renta-biliteta akcij bo še zmeraj zelo velika, zlasti š.e, ker jili je tako težko dobiti. Izjave o sovjetskem gospodarstvu. — Trocki je n\el nedavno v Moskvi predavanje o predmetu »Naša gospodarska situacija na svetovnem tržišču«. V tet« predavanju je Trocki dokazoval, da z obnavljanjem ruskega narodnega gospodarstva narašča vedno bolj odvisnost Rusije od konjunkture svetovnega tržišča. Trocki je optimist in pričakuje, da ob do- , brem vodstvu more socialistično gospodarstvo sovjetske Rusije napredovati s tempom kapitalističnega gospodarstva na zapadu. Nedavno je Trocki sprejel predstavnike privatnih industrialcev, katerim je izjavil, da hočejo v najkrajše«* času zboljšati položaj činiteljev nove gospodarske politike v davčnem sistemu* ter dati nekaj novih priviegijev tudi sovjetskim trgovcem. Ureditev praznikov v Rosni. Radi treh ver, ki so običajne v Rosni, je imel doslej v Bosni vsak leden po tri praznike: petek /a muslimane, sobota za žide in nedelja za kristjane. Ker je to dejstvo dajalo povod za nečedno konkurenco med trgovci, so oblastva določila, da velja odslej za tedenski praznik samo nedelja. Borba za klobuk v Sarajevu. V Sarajevu se vodi ostra borba med starimi »a mladimi muslimani za in proti klobuku. Boj je izvala turška vlada v Angori, kik je prepovedala državnim nameščencem; nositi klobuk. V Sarajevu se je ustanovil, klub skoraj samih mladičev, ki propagirajo nošnjo klobuka, češ, da je fez znak: konservativnosti. Brezposelnost v Avstriji. Število podpiranih brezposelnih oseb na Dunaju se je v drugi polovici meseca septembra t. 1. zmanjšalo za 1464 in padlo na 6436©, Italijanske skrbi za Reko. — Italijanska vlada je dovolila 25 milijonov lir državnega posojila za vpostavitev industrije na Reki. Posojilo se bo odplačevalo v 251etnih obrokih. Obresti znašajo 5%, od katerih se 14% stoka fond za kritje morebitnih izgub. —1—1 ■ |8 Ljubljanska borza. V sredo, 14. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 d e n'. 76; Zastavni listi Kraujske deželne banke den. 20, bi. 24; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 2(1, bi. 24; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna. banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva t ••—w«*>» '.w«?3»*icsr«jv hrvatska štedionica, Zagreb den. 970; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana ■den. 175, bi. .185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125, bi. 126, zaklj. 125; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; »Še-5ir1. 185; koruza v storžih, par. slav. post. bi,,75; koruza nova, okt., nov., dec. 100% kase pri sklepu, par. slav. post. bi. 122.50; fižol mando-lon, netto fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, netto fco Ljubljana den. 320; fižol ribničan, netto fco Ljubljana den. 300; fižol beli, b/n, fco Postojna tranz. bi. 300. TRŽNA POROČILA. Živinski sejm v Mariboru (13. t. m.) Dogon 12 konjev, 20 bikov, 143 volov, 456 krav, 7 telet, skupaj 638 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: Debeli voli 9—10.50, poldebeli 8—8.50, plemenski 5.75—7.50, biki za klanje 6.25 do 6.75, klavne krave debele 7.75—8.50, plemenske 5.25—6.75, krave za kloba-sarje 4—5, molzne in breze krave 6 do 7.50, mlada živina 7.50—8.50, teleta 11.25 do 13.75 Din. Prodanih je bilo 325 komadov; od teh 50 za izvoz v Avstrijo in 15 v Italijo. Mesne cene; govedina 10—19, teletina 12.50—19, svinjina 12.50—27.50 Din. Kupčija je bila živahna. Tudi v mestni klavnici se še koljejo svinje iz Banata za izvoz. Položaj na žitnem trgu. (Poročilo novosadske blagovne borze). Nejasna odnosno stagnirana situacija traja dalje tako na domačem kakor tudi na inozemskih tržiščih. Izvoz je v popolnem zasto- ju. Kako dolgo bo trajala ta situacija, ni mogoče povedati. Rusija je iznenadila s svojim žitom ves svet. Na evropskih tržiščih se pojavljajo čedalje večje količine njenega žita. V Solunu je mnogo ruske pšenice. Cene na naših tržiščih so ostale na stari nizki stopnji. Dovoz je neznaten. Kmetje ne dobe za blago niti toliko, kolikor jih stane. Promet na borzi je zelo padel, razen nekoliko večjega povpraševanja po vagonskem blagu. Za umetno sušeno koruzo je bilo slabo zanimanje. Pšenice je bilo prodane zelo malo. Bačka 76 težka, je notirala 240, 77 pa 242.50. 77—87 potiska 245. Koncem tedna je bilo povpraševanje čedalje večje, ponudbe pa sploh ni bilo. Banatsko pšenico na Donavi so ponujali po 250, sremsko po 242.50 brez kupcev. Koncem tedna je plačevala Budimpešta naše blago po 171 Kč, Dunaj po 176, Brajila po 205 do 265. Ponudba in povpraševanje po koruzi je bila minimalna, kupci za manjše količine so bili iz Slavonije, Like in Slovenije. Cene so ostale stare. Zaloge v Bački so precejšnje, v Sremu pa se bližajo h koncu. Inozemstvo se za našo koruzo sploh ne briga. V Brajili je mnogo starega, neprodanega blaga, ki se ponuja po 135 do 136 L brez kupcev. Posušena koruza je skoro brez prometa. Za relacijo Brajila ne moremo izvažati, ker so cene starega blaga nizke. Dunaj plačuje po 143 do 144 Kč. Pri vagonskem blagu je položaj boljši. Znatne količine so bile prodane za relacijo Postojna in Jesenice. Vagonsko blago za takoj in oktober so prodajali po 155. Pa tudi na-daljno povpraševanje je dokaj veliko. Ponudbe so slabe, ker so vse zaloge za ves oktober že razprodane. Jesenice in Postojna sta plačevali za oktober, november in december 197.50. Ponudba je neznatna. Pri novi koruzi je povpraševanje in ponudba pičla. Za prompt in za oktober so plačevali zrno po 105. De-cemtoer-januarsko blago so kupovali s celo kaso po 105, s kaso po duplikatu po 120. Jara koruza je šla v promet in sicer samo blago rekah. Marc, april na Tisi je notiral začetkom tedna 140, koncem 237.50. Dunaj je plačeval koncem tedna za marec 105, april 106, maj 107 Kč. Mo- ka je šla zelo slabo v promet. Cene so ostale neizpremenjene in sicer: Ogg 405 ’ do 410, Og 400, št. »2« 350, št. >5« 300, • »6« 250, »7« 065, ;>8« 180, obvezna ponudba 120 brez kupcev. Oves in ječmen je brez prometa. Oves plačujejo v Sremu po 160, ječmen po 170—175. Jari ječmen za pivovarne 66, težki ponujajo po 220 brez kupcev. Promet s fižolom minimalen, tendenca labilna. Notira v vrečah po 100 kg 235—240, bačko uzance blago 200 do 205. Dunajski goveji sejem (12. oktobra). Dogon 3530 glav. Od tega iz Jugoslavije 790. Zaradi Večjega dogona so oslabele cene prvovrstni živini za 10, drugim vrstam pa za 10—15 goršev pri kg. Za kg žive teže udirajo v šilingih: voli I. 1.70—1.90 (izjemno 2—2.25), II. 1.40 do 1.65, IIL 1.15—1.30, biki 1.20—1.60 (1.70), krave 1.10—1.50 (1.70), slaba živina 0.70—1.10. Cene plemenitim nietalom so notirale v Parizu 24. septembra t. 1. (cene se razumejo za 1 kg čistega metala): 1. zlato pri nakupu 14.250 fr.: pri prodaji 14.800 frankov. 2. srebro pri nakupu 485 fr.; pri prodaji 540 fr. 3. .platina pri nakupu 78.000 fr.; pri prodaji 83.000 fr. 4. iridi-rana platina 25% 143.750 fr. 5. iridijum 320.000 fr. 6. srebrni nitrat 358 fr. I Dunajska borza za kmetijske produk- | te (12. oktobra). Na ameriških borzah se j je koncem prošlega tedna pšenica ne- i znatno okrepila. To se je nekoliko odra- 1 žalo tudi na dunajskem tržišču, vendar J do večje kupčije ni prišlo. Rž je bila brez j zanimanja. Cene rži in turščice so malo , popustile. Notirajo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 37—38.50, madžarska s Potisja 41.50—43; rž: domača marchfeldska 28.75—29.25; ječmen: domači 35—41, slovaški 41—46; turščica : 29.25—30.50; oves: domači 28.50—30.50. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo različnih jeklenih krogijic; do 23. oktobra t. 1. ponudbe za j9~- Najcenejši In Cisti "Vi predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih. Predliska se ludi na poslanem blagu. Matek & MIkeš LJUBLJANA — Dalmatinova ulica štev. 13. tovarna v vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. Za jugoslovanski patent St. 608 4 • m ' j*,. StUmlk dr. IVAH LjuMJaa*. — Z« tfgorsko-hidaBtrijsko d. d. »Merkur« kut iidajatelt* i» SMVdR, figuMjana.