PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski ~,pa“angr;prvini Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 24 (12.656) Trst, četrtek, 29. januarja 1987 -n PP 559 4 linije) o 1 85723 o" V letnem predsedniškem poročilu o stanju Unije Reagan v neprepričljivem govoru le bežno omenil afero Irangate Javno mnenje pa je še vedno prepričano, da je o tem vprašanju Reagan lagal UROŠ LIPUŠČEK NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan'je v pred-sinočnjem poročilu o stanju Unije, ki ga je prebral pred obema domoma ameriškega Kongresa pojasnil program svoje administracije v zadnjih dveh letih svojega predsedniškega mandata. Kot je pokazala dokaj ostra kongresna reakcija na njegov govor, bo Reagan svoj program le težko spravil skozi demokratski Kongres. Gledano v celoti ameriški predsednik Reagan ni predsi-nočnjim napovedal bistvenih novosti, čeprav je Bela hiša napovedala, da bo Reaganov govor eden izmed najpomembnejših v njegovi dosedanji predsedniški karieri. Bistvena novost je bila predvsem v tem, da je Reagan prvikrat v svojem 6-letnem predsedniškem mandatu nastopil pred Kongresom, v katerem imajo večino demokrati. Ta sprememba je bila zelo opazna, saj se na primer demokratska večina razen v treh primerih, sploh ni pridružila ploskanju, ki so ga Reaganu v Kongresu priredili republikanci, temveč je nemo obsedela v svojih klopeh. Kljub temu da je javnost od predsednika Reagana pričakovala, da se bo naposled opravičil za napačno politiko, ki je pripeljala do tako imenovane iranske afere, je predsednik Reagan to vprašanje omenil le mimogrede, z besedami, »da zelo obžaluje, da mu ni uspelo osvoboditi ugrabljenih Američanov v Bejrutu in navezati stikov s strateško pomembnim Iranom.« Prvaki republikanske stranke, ki se bojijo, da utegne tako imenovana iranska afera vplivati tudi na izid novih predsedniških volitev, so na primer še predvčerajšnjim zjutraj Reagana rotili, naj izreče samokritiko, vendar jih v tem ni »uslišal«. Kot kažejo zadnje ankete javnega mnenja 52 odstotkov Američanov še vedno sodi, da je predsednik lagal o tako imenovani iranski aferi, 47 odstotkov pa, da je prav tako resna kot je bila tako imenovana watergatska afera. Kljub temu pa samo 3 odstotki vprašanih sodi, da je Iran najpomembnejša zadeva, s katero se morajo ZDA ta trenutek ukvarjati. 38 odstotkov Američanov sodi, da so gospodarska vprašanja najpomembnejši problem, s katerim se morajo ZDA ukvarjati v naslednjem obdobju. Rezultati omenjene ankete se vklapljajo v načrte Reaganove administracije, da bi javnost počasi pozabila na tako imenovano iransko afero, kar bi administraciji omogočilo, da bi dokončala nekatere najpomembnejše točke iz programa tako imenovane »Reaganove konservativne revolucije«. Težišče predsinočnjega Reaganovega govora je bilo zato na gospodarskih in socialnih vprašanjih. Posebno pozornost je namenil obnovitvi konkurenčnosti ameriške ekonomije na pragu 21. stoletja, potrebi po ustanovitvi novih znanstvenih in tehnoloških centrov, večjim finančnim sredstvom za temeljne znanstvene raziskave in naporom za zmanjšanje nepismenosti v ZDA. Reagan je tudi v predsinočnjem govoru napovedal, da bo njegova administracija nasprotovala uveljavljanju novih protekcionističnih ukrepov v ZDA. Zahodne države je pozval, naj okrepijo gospodarsko rast in pristopijo h koordinirani gospodarski politiki. Iz njegovega govora je bilo razumeti, da bodo ZDA zaustavile padanje vrednosti dolarja samo pod pogojem, če bosta Japonska in ZR Nemčija spodbudili svojo gospodarsko rast. Reaganov govor je vzbudil tako ostro reakcijo v demokratski stranki, kot je niso poročevalci iz Kongresa zabeležili že več desetletij. Posebej ostra in neposredna sta bila v kritiki Reaganovega govora novi predsednik predstavniškega doma James VVright in vodja senatne večine Robert Byrd, ki sta v odgovoru demokratske stranke na Reaganov govor napadla nekatere bistvene značilnosti Reaganove politike. Izjava o lokaciji sinhrotrona V zadnjih dneh je bil o vprašanju namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja govor na več ravneh in srečanjih. Predstavniki domačinov, organizacij in krajevnih ustanov smo imeli tudi priložnost podrobno obrazložiti naše skrbi in stališča neposredno prof. Rubbii na posebnem srečanju, ob prisotnosti znanstvenikov, vodstva raziskovalnega centra, občinskih upraviteljev in številnih časnikarjev. Želimo poudariti, da je zlasti na tem srečanju prišlo jasno do izraza, kdo nosi poleg znanstvenikov odgovornost za izbiro lokacije sinhrotrona, pri čemer je sam prof. Rubbia izjavil, da je treba z vso resnostjo vzeti v poštev utemeljene pomisleke in zahteve prebivalstva. To stališče je prof. Rubbia nedvoumno potrdil tudi na tiskovni konferenci rekoč, da so znanstveniki pri izbiranju lokacije upoštevali zgolj tehnične podatke, da pa obstajajo tudi človeški vidiki, ki jih morajo pristojni organi upoštevati. Ne postavljamo v dvom znanstvenih spoznanj prof. Rubbie, ki je opredelil kot najboljšo tehnično izbiro lokacijo pri Bazovici, pač pa smo večkrat podrobno obrazložili, kolikšno žrtev predstavljajo za našo skupnost nove ogromne razlastitve. Kot je znano, zahtevamo, da se sinhrotron zgradi znotraj območja raziskovalnega centra, da bi se okolju in ljudem povzročila čim manjša škoda. Ta rešitev je tudi po besedah prof. Rubbie uresničljiva, pa čeprav bi terjala večja denarna sredstva. Cenimo stališče prof. Rubbie, ki nam je izrazil svoje razumevanje, in jemljemo na znanje njegovo osebno pripravljenost, da nam pomaga pri reševanju odprtih vprašanj naše skupnosti, toda, kako je mogoče zaupati javnim upraviteljem in drugim merodajnim dejavnikom, ki so doslej vse naše zahteve enostavno preslišali! Bolj kot upravičeno smo vznemirjeni, ko se od naše skupnosti terjajo nove težke žrtve, potem ko je poteklo toliko let, od kar smo pristali, da se zgradi znanstveno raziskovalni center na Krasu, vendar pod točno določenimi pogoji. Od danih obljub ni bilo uresničenega ničesar, pač pa so bila naša stališča v javnosti zamolčana ali prikazana kot neodgovorna kontestacija. To grenko ugotovitev potrjujejo tudi naša zadnja srečanja s pristojnimi organi, o katerih v italijanskem krajevnem tisku ni bilo ne objektivnega ne celovitega poročanja. Naša skupnost je ob tem, kakor tudi ob drugih primerih razlaščanja sprejela nase svoj težki del odgovornosti, čas je, da svoje odgovornosti prevzamejo tudi drugi! Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi Slovenska kulturno-gospodarska zveza Kmečka zveza Slovensko deželno gospodarsko združenje Sekcija KPI za Vzhodni Kras Sekcija SSk za Vzhodni Kras Sekcija PSI za Vzhodni Kras Danes v poslanski zbornici Silovit požar včeraj v tržaškem pristanišču Sklepni del razprave o južnotirolskem paketu SANDOR TENCE RIM — V parlamentu bo danes tekla beseda o zapletenem položaju na Južnem Tirolskem. Poslanska zbornica bo> namreč v popoldanskih urah sklenila politično razpravo o izvajanju tako imenovanega »paketa« pravic nemške in ladinske skupnosti ter o stopnji sožitja med tamkajšnjimi komponentami, ki se. v teh dneh soočajo z zaskrbljujočimi pojavi nacionalne nestrpnosti. Debato bi morali zaključiti že pred Božičem z odobritvijo skupnega dokumenta vladnih sil, Južnotirolske ljudske stranke (SVP) in KPI, v zadnjem trenutku pa so se ta pogajanja razbila, tako da je minister za dežele Vizzini predlagal ter dosegel odložitev razprave. Pogovori med strankami so se iz Rima »preselili« v Bočen, kjer so pred dvema dnevoma predstavniki SVP, KD in PSI dosegli neke vrste dogovor za skupno resolucijo, ki pa na krajevni ravni ni naletela na soglasje komunistov, republikancev in socialdemokratov. Sporna problematika je nato spet romala v roke rimskih strankarskih voditeljev, ki pa se sinoči do pozne ure niso še sporazumeli za skupno stališče ter za enotne nastope proti misovski nacionalistični kampanji. MSI je vsekakor za danes, kot je bilo sicer priča- kovati, mobiliziral vse svoje parlamentarce, ki so že napovedali zelo ostro opozicijo »proti nadaljnjim poskusom emarginacije itak že zelo zapostavljene italijanske skupnosti«. Položaj je torej tudi v Rimu precej napet, kar neposredno zrcali zaostrovanje odnosov v bocenski pokrajini. Za današnjo parlamentarno razpravo vlada zatorej upravičeno pričakovanje. Craxijeya vlada bi hotela čimprej rešiti vsa odprta vprašanja juž-notirolskega »paketa«, začenši s celovitim izvajanjem vseh jezikovnih norm, ki so bile do pred kratkim predmet precej globokih razhajanj med strankami. To je tudi usmeritev večinskih političnih sil, ki pa se zavedajo, da je za uveljavitev te linije nujno potrebna podpora Magnagove stranke, ki uživa na Južnem Tirolskem skoraj plebiscitarni konsenz Nemcev in Ladincev. Brez podpore SVP bi vsaka še tako dobra resolucija ostala pravzaprav le na papirju in to tudi zato, ker je na Južnem Tirolskem osrednji upravni in politični dejavnik bocenska provinca, kjer ima Magnago absolutno večino. Vladne sile pa iščejo podporo tudi pri komunistih, ki se zelo zavzemajo za sožitje ter za premostitev pregrad in predsodkov med Nemci in Italijani. Na krajevni ravni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Smučanje: svetovno prvenstvo Zaradi sneženja včeraj počivali Danes ženski slalom □ □ □ Na sedežu deželnega odbora V Trstu predstavili mladinske igre Alpe - Jadran NA 10. IN 11. STRANI Pozornost na dvojezičnem šolstvu Predstavniki koroške ZSO pri Jožetu Smoletu LJUBLJANA — Delegacija Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, ki jo je vodil predsednik Feliks VVieser, je včeraj obiskala republiško konferenco SZDL Slovenije. Člani delegacije so republiško konferenco obvestili o žgočih vprašanjih koroških Slovencev in njihovi dejavnosti, da bi ohranili dvojezično šolstvo na Koroškem. Pogovarjali so se tudi o uspešni manifestaciji, ki so jo skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev in odborom za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem minuli teden pripravili v Celovcu. Na tej manifestaciji se je zbralo več kot tisoč ljudi. Podobno pa bodo pripravili tudi v soboto na Dunaju. Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole je opozoril na nujnost čimvečje enotnosti med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in poudaril, da je prav akcijska enotnost koroških Slovencev pomemben dejavnik v boju za zagotavljanje narodnostnih pravic, ki jih slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem priznava avstrijska državna pogodba. (dd) Izraelska ladja v plamenih Silovit požar je včeraj zjutraj izbruhnil na izraelski kontejnerski ladji Hadar, ki je zasidrana ob 7. pomolu tržaškega pristanišča. Gasilci in brizgalke luške kapitanije so bili ves dan na delu, da so ukrotili plamene. Vzrokov požara še niso ugotovili. POROČILO NA 5. STRANI • Južna Tirolska NADALJEVANJE S 1. STRANI pa tudi pri Langerjevi »alternativni listi«, zelo dinamični in moderni politični grupaciji, ki združuje mlade generacije vseh treh narodnih komponent. Ključni protagonist južnotirolskih dogajanj je vsekakor vedno SVP, ki je danes, kot morda nikoli prej, močno razdvojena v dva tabora. Zmerni krogi te stranke ne nasprotujejo kompromisnemu sporazumu o rabi jezika na sodiščih, o izvajanju »etnične propor-čnosti« in o drugih odprtih vprašanjih »paketa«. Desničarska komponenta, če jo lahko tako imenujemo, pa ne zaupa v morebitni »globalni« sporazum in vztraja, da je »trda linija« danes kot danes edino stvarno izhodišče, če hočejo Nemci in Ladinci aktivno kljubovati »asimilacijskemu pritisku« Italijanov. Obe duši SVP najboljše pooseblja njihov nesporni voditelj Silvius Mag-nago, ki se je tudi na pogajanjih pred današnjo parlamentarno razpravo izkazal kot zelo spreten politik in kot edini resni sogovornik rimske vlade. SANDOR TENCE Vse stranke večine čakajo na vladno krizo, nobena pa je ne mara sprožiti Republikanci proti razpustu parlamenta Nicolazzi za nova pogajanja o štafeti RIM — »Vse že diši po volitvah.« Tako je dejal včeraj tajnik PSDI Franco Nicolazzi in verodostojno raztolmačil zdajšnje politično vzdušje v Italiji. Čeprav namreč vsi ali skoraj vsi — od komunistov z Natto vred, republikanskega vodstva in demokris-tjanskih poslancev in senatorjev do liberalcev in samih socialdemokratov — še tako zagotavljajo, da nasprotujejo predčasnim volitvam, in se zavzemajo za obnovitev zavezništva, je videti popolno politično paralizo. To je narekovalo tajniku liberalcev Altissi-mu, da je naslovil na Craxija pismo, v katerem ga spodbuja, naj vlada vendar pokaže, ali je še živa ali ne. Predvčerajšnjim je na primer poslanska zbornica zavrnila seznam nadaljnjega dela, to pa zato, ker ni bilo v dvorani zadostnega števila poslancev: manjkalo je 150 predstavnikov strank vladne večine. Toda Craxi se ne razburja. »Če je stanje odnosov ’ med strankami odvisno od tega, ali je dotični dobre ali slabe volje, potem naj kar povem, da je moje počutje dokaj vedro,« je izjavil tajnik socialistov na včerajšnji seji strankinega vodstva in dodal: »Nekateri so mnenja, da mora PSI zavzeti določeno stališ- če, to pa dokazuje, da je okrog nas precej nervoze. Bodimo rajši mirni.« Te besede ministrskega predsednika, ki so bile očitno naslovljene De Miti, so bile tudi edini namig na splošne politične razmere med vso sejo, saj je bila ta posvečena izključno kongresnim listinam. »Občutek imam, da smo si vsak posebej zadali nalogo zdravega razmisleka, in to nalogo nameravamo tudi spoštovati, zato nočemo kopičiti kočljivih tem, ki bi samo še sprožile druge polemike, tudi iz trte izvite,« je pribil podtajnik PSI Mar-telli. Pač pa je o političnem položaju včeraj izrecno razpravljalo vodstvo republikanske stranke, ki je odločno zavrnilo tako možnost predčasnih volitev kot zamisel o »soglasnem« razpustu parlamenta. »Če smo že složni, potem pa kar nadaljujmo,« je rekel strankin podtajnik Gonnella, »vsekakor pa si pravice o odločitvi za razpust obeh zbornic in za sklicanje volilnih zborovanj ne morejo lastiti politične sile z medsebojnimi sporazumi na podlagi psevdosoglasne volje po razbitju koalicije, kajti parlament more raz- pustiti edinole predsednik republike,« kakor je zapisano v listini, ki jo je odobrilo vodstvo PRI. Enako stališče je zavzel med včerajšnjo televizijsko Politično tribuno Alessandro Natta: »Šlo bi za spremembo ustavnih pravil, tudi sicer pa ni mogoče sprejeti trditve, da je ta koalicija nenadomestljiva, a da se mora zakonodajna doba razbliniti.« Še en »ne« razpustu zbornic je prišel tudi iz vrst demokristjan-skih parlamentarcev, ki so se zbrali na ločenih sejah. Poslanci in senatorji so soglašali, da se mora zakonodajna doba izteči naravno ob spoštovanju lanskega julijskega sporazuma. Z drugimi besedami: držati se je treba dogovora o »štafeti«, po katerem mora Craxi konec marca prepustiti vladno krmilo demokristjanu. Toda okrog predaje štafetne palice se je treba po mnenju PSI in PSDI na eni ter PRI na drugi strani ponovno pogajati. Nicolazzi meni, da je treba najti soglasje vsaj glede treh ali štirih programskih točk, »da se ne bi volilna kampanja zavlekla tja do poldrugega leta«, Spadoliniju pa je predvsem do »revizije metod in programov«. G.R. Ob istočasnem skoku zahodnonemške marke Rekorden padec dolarja RIM - Ameriški dolar je kotiral včeraj v Italiji komaj 1.261,975 lire, to je 33 lir ali 2,55 odstotka manj kot v torek, in zdrknil na najnižjo raven po 11. februarju 1982, ko je veljal 1.261,75 lire. Hkrati je zahodnonemška marka dosegla rekord v obratni smeri s 712,93 lire proti tečaju 711,215 predvčerajšnjim. To je izzvalo novo napetost v Evropskem denarnem sistemu in v mednarodnih finančno-gospodar-skih krogih, ki se vprašujejo, če in kdaj bo posvet na vrhu o dolarju in posledicah njegovega drsenja. Prejšnje dni so nekateri napovedali, da bo 7. februarja v Parizu zasedanje skupine 5 najbolj industrializiranih držav Zahoda: v Bonnu označujejo to napoved kot smešno, v Rimu zahtevajo, da se namesto skupine 5 sestane skupina 7, v kateri je s Kanado tudi Italija, v Washingtonu pa naglašajo, da ZDA ne marajo takšnega srečanja, ne da bi mu že vnaprej zagotovili uspeh oziroma sporazum o stabilizaciji dolarja. Znamenja, da utegne do mednarodnega posveta res priti, vidijo nekateri v dejstvu, da bo podtajnik za mednarodne posle pri ameriškem zakladnem ministrstvu Mulford, ki se običajno udeležuje sestankov skupine 5, dopotoval konec tedna v Davos (Švica), kjer bo na pobudo zasebnikov monetarna konferenca, in da se bo zakladni minister Baker mudil 3. in 4. februarja v Saudski Arabiji. Čeprav je cenitev dolarja Reaganu po volji, se velja vprašati, doklej bo ta valuta lahko še padala, ne da bi ogrozila notranje gospodarstvo. Zaskrbljeni so tudi italijanski izvedenci, zlasti pa izvozniki oblačil in obutve. Izvoz prvih je narastel po vrednosti s 700 milijard lir leta 1982 na 2.000 milijard predlanskim, lani je bil ustaljen, letos pa utegne močno upasti in povzročiti odpust večjega števila delavcev, (dg) V naporih za demokratizacijo CK partije podprl Gorbačova MOSKVA — Predloge Mihaila Gorbačova o demokratizaciji partijskega življenja, sovjetske družbe in proizvodnje je 307 članov centralnega komiteja vsestransko podprlo. Sklepna resolucija dvodnevnega plenuma CK KP SZ vsebuje seveda tudi zaskrbljujočo analizo mednarodnega položaja in ostre kritike na račun zahodnega imperializma. Za sovjetske državljane in za svetovno javnost pa je nedvomno važnejše jedro sklepnega dokumenta, v katerem je jasno navedeno, da je končni cilj perestrojke (preobrazbe) preobnova življenja v celotni sovjetski družbi s posebnim poudarkom na »razvoj demokracije v proizvodnji in dosledno uveljavljanje samoupravnih načel«. Ob tem je »bistvene važnosti« uvedba voljenih direktorjev podjetij, obratov, oddelkov in drugih organizacijskih enot, upoštevajoč njihove sposobnosti, podjetniško prožnost, smisel za inovacije, kar seveda ni monopol partijcev, S tem pa bo dan nov pečat sodelovanju delavcev pri vodenju proizvodnje. Uresničitev vsega tega zahteva revolucionarne spremembe. Pri teh pa ima po mnenju plenuma ključno vlogo reforma volilnega sistema. Le tako se bo partija otresla statičnosti in »paradne ideologije«. Za vsako ceno je treba okrepiti iskrenost v partijskih vrstah, saj lahko le kritika in samokritika predvsem z baze da novega zagona dinamizmu partijskega življenja. Take načelne izjave pa ne zadostujejo. Plenum je namreč podprl novi zakon o podjetjih, ki ga bodo dali v javno razpravo, in vsebuje številne novosti predvsem glede odgovornosti in avtonomije pri odločanju. Prav tako se je zavzel za pripravo takih zakonskih osnutkov, ki bi zagotovili sovjetskemu sodstvu večjo avtonomijo, da ne bi razsob pogojevali osebni interesi. Za dosego vsega tega je treba nove sveže krvi na vodstvenih mestih ob zamenjavi tistih kadrov, ki niso kos novim nalogam. Za nobeno ceno ne sme sovjetska partija več ponoviti napake prejšnjega vodstva z vztrajanjem pri načelu kontinuitete, ker je to povzročilo okostenelost in vztrajanje pri starem. Bivši sekretar kazahstanske partije Kunajev je s sedanjim plenumom zapustil politbiro, enaka usoda je doletela odgovornega za ideologijo in propagando Mihaila Zimjanina. Za čudo je v krmilu ostal šef ukrajinske partije Vladimir Ščerbicki, zadnji od »stare garde Leonida Brežnje-va«, ki je bil v zadnjem obdobju deležen ostrih kritik. Nov zasuk v sovjetskem partijskem življenju je seveda vzbudil izredno zanimanje na Zahodu. V prvih ocenah prevladuje previdnost, a tudi zaskrbljenost zaradi simpatij, ki jih bodo taki premiki sprožili v Zahodni Evropi in bodo še okrepili porajajoči se antiamerikanizem. (voc) Nevarno kopičenje ameriškega brodovja VVASHINGTON — V krogih ameriškega obrambnega ministrstva nočejo komentirati neobičajnega sklepa administracije, da ne bo letalonosilke Kennedy zamenjala Nimitz, ker bosta obe do nadaljnjega ostale v sklopu šestega ameriškega sredozemskega brodovja. Če k temu sklepu dodamo še ukaz letalonosilki Kit-ty Hawk, naj zapusti Filipine in zapluje proti Perzijskemu zalivu, je iahko vsakomur na dlani, da ZDA nevarno kopičijo svoje pomorske in letalske sile na območju Bližnjega in Srednjega vzhoda. Trenutno ni še jasno, ali je temu kopičenju botrovala zalivska vojna ali libanonska kriza. FEBRUAR ’87 Filipinski uporniki se bodo predali MANILA — Propadel je poskus državnega udara na Filipinih. Predsednica Aguinova je včeraj po televiziji sporočila, da bodo upornikom sodili po hitrem postopku pred vojaškim sodiščem. Voditelj upornikov polkovnik Canlas, oficir deželnih varnostnih sil, je, ko je izvedel za predsedničino odločitev, izjavil, naj sodijo samo njemu. Vladne sile so postajo, kjer je bilo 250 upornikov, napadle s solzilci. »To je samo opozorilo,« so rekli po zvočniku. »Pridite ven, pričakujemo vas!« Do trenutka, ko poročamo, se uporniki še niso predali. Še vedno so zabarikadirani v zgradbi televizijske postaje, iz katere »nimajo namena priti ponoči, kot je zahtevala vojska (»pridite ven takoj«), ker jim noč ne bi nudila dovolj varnosti«. Po enem dnevu zasedbe so uporniki uspeli popraviti oddajnik in sporočiti, da niso privrženci odstavljenega diktatorja Marcosa, ampak samo nasprotniki pogajanj, ki jih je predsednica Aguinova začela z oboroženimi komunističnimi uporniki. »Odkar je na oblasti Aguinova, je izjavil Canlas, je vse narobe«. Poveljnik generalnega štaba filipinske vojske Fidel Ramos se je včeraj srečal s poveljnikom upornikov Can-lasom in mu zagotovil »častno ravnanje«, če bodo takoj zapustili zasebno postajo TV. Polkovnik je dejal, da tega ne more izvesti, ker so oficirji za predajo, vojaki pa proti njej.« • CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Kupon je leten: prvi zapade 1. 2. 1988. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtr-gljajem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu od 2. do 6. februarja Emisijska cena 99% Rok Prvi letni kupon bruto neto 10 let 10,80% 10,12% r.Y/v .. <>•„ ” ” < :c :i Od četrtka do četrtka Dvojezični Duče Stanislav Renko Gre pravzaprav za svojevrstno 70-letnico medvojnega dnevnika rajnkega Dučeja: Benito Mussolini, »11 mio diario di guerra 1915 - 1918« (Edizi-oni E.P.E., Milano, 1966). — Na strani 151 je zapisal: »18. marca 1917, zjutraj. Popoldne 23. januarja 1917 pred 13. uro preizkusno streljanje z metalci bomb... Pri predzadnjem strelu je metalec eksplodiral. Zadel me je pravi rafal drobcev in me vrgel več metrov daleč... Na nosilih so me prenesli v Doberdob na začetno zdravljenje...« No, do Doberdoba je Duče prispel šele po dveh letih, kajti v dnevniku za leto 1915 beremo: »15. septembra 1915 Postanek v Špetru ob Nadiži. Prva izmed sedmih občin, kjer se govori slovensko narečje. Zame nerazumljivo... V Robiču večurni postanek. Pohitimo v edino gostilno. Opazim otroka šestih ali sedmih let, ki nam streže z vodo. Vprašam ga: - Kako se imenuješ? — Stanko. - In priimek? Otrok ne razume in ne odgovori. Vprašam dekle, ki prihaja čez dvorišče. -*Se piše Robancich. - Nome prettamente slavo... ...dva kilometra pred Kobaridom sem našel napis na kapelici ob cestnem robu: Nikdar Noben se ni Bil zapuščen. Kiv vartvovo Marijis Bil izzogen.« Ta dnevnik je bil prvič objavljen v dnevniku »II Popolo dltalia« od decembra 1915 do februarja 1917 leta. - Kot vidimo, gre za dva, ne samo zanimiva, ampak tudi precej važna podatka: 1. Sam poznejši Duče je že pred 72 leti ugotovil (po petdesetletnem raznarodovanju) na kraju samem obstoj sedmih slovenskih občin v Videmski pokrajini, skozi katero je slučajno hodil kot vojak in če bi ga bila pot zanesla še kam drugam, bi moral ugotoviti še ostale tri povsem slovenske občine; če pa bi se pozanimal, bi verjetno zvedel tudi, da je bilo pod tedanjo Italijo še osem narodnostno mešanih občin (tri občine v Kanalski dolini so namreč spadale pod Avstrijo). - 2. Vsaj med prepisovanjem napisa s kobariške kapelice je bil rajnki Duče takorekoč na nek način dvojezičen, pa čeprav je slovenske besede popačil. Uredniki dnevnika, katerega glavni urednik je bil takrat sam Duče, pa so tako v zapisu pred začetkom objavljanja poudarili, da gre za čisto resnico ali dobesedno: »pogine di verita, senza letteratu-ra«. Že prejšnji petek, 23. t. m., smo v našem dnevniku objavili izjavo (tolikokrat po pravici pohvaljenega) tržaškega škofa (ker se je kot Veron-čan naučil našega jezika z razliko od večine njegovih tržaških vernikov) o dvojezičnosti. V našem nedeljskem dnevniku pa je bilo nato zapisano, da nas je »žalostno presenetil umik škofa Bellomija, ki ga ne moremo tolmačiti drugače kot plod pritiskov nacionalističnih krogov v torkovem intervjuju za deželni televizijski dnevnik«. »V njem se je škof namreč skoraj opravičeval je bilo rečeno v uvodniku — da je Slovencem voščil v njihovem jeziku in nas povsem nesprejemljivo vzporejal (kot da nismo narodnostna skupnost) z občani nemškega, grškega in drugih jezikov, ki živijo v našem mestu. Nastop, ki je res vreden solza slovenskih vernikov...« Prav zares je neprijetno in delno tudi mučno načeti poskus razglabljanja o odgovoru na vprašanje, zakaj je tako ravnal dvojezični škof že v božičnem voščilu. Pri tem se namreč vsiljuje vrsta ugibanj in med njimi tudi domneva, da gre za dvatisočletno izvajanje načela: »bogu kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega«. In še: ali ne gre pri tem za tržaški obisk tistih dveh jezuitov iz Vatikana (pred božičem), da bi raziskala upravičenost nekaterih zahtev baje številnih italijanskih vernikov v tržaškem mestu po odstranitvi dvojezičnega škofa? Sta ga jezuita kar takoj seznanila o tem, da sta ugotovila, kdo opravlja trenutno vlogo cesarja v njegovi škofiji in da je treba temu protidvojezičnemu, protislovenskemu nacionalističnemu cesarskemu oblastniku »dati, kar je cesarjevega«, in da se po tem ravna tudi slovanski papež? Pa je zato naš škof to upošteval že v svojem voščilu. Ter tako opravil svoj prvi umik? Do drugega umika — v televizijskem intervjuju — pa je moč domnevati, da je prišlo po znanem škofovem - izjemno dolgem pogovoru s poljskim papežem, ki je pred tem kot je znano kar zadovoljil poljskega generala, t. j. trenutnega tamkajšnjega cesarja. Mar se ni medvojni in predvojni italijanski papež z vsemi tremi tamkajšnjimi (tržaškim, goriškim in videmskim) škofi držal tistega navodila o cesarju? Po bliskovitem pregledu dogajanj, po tistem Dučejevem predfašistič-nim ugotavljanju beneških Slovencev pa se lahko vprašamo, ali je torinsko dnevno glasilo mogočnega Agnellija zares neupravičeno z velikimi črkami v naslovu poudarilo De Mitovo izjavo o »predfašistični klimi« v Italiji? Že v ponedeljek zvečer pa je oddajnik Trst »A« poročal o izjavi sinhrotronskega Nobelovca Slovencem na Opčinah, da želi dobre odnose kljub razlaščanju (za metodo 19 injekcij, kot piše v zadevni študiji znanstvenega odbora, ki mu predseduje). Ponuja se tudi vprašanje, ali je tudi Nobelovec, podobno kot škof, popustil nacionalističnemu raznarodovalnemu pritisku? Umrl slikar Pedja Milosavljevič KARLOVAC — V Beogradu je umrl jugoslovanski slikar in esejist Pedja Milosavljevič. Imel je 79 let, saj se je rodil leta 1908 v Lužnici v srednji Srbiji. Kot diplomat je služboval v Parizu, Madridu in Londonu, razstavljal pa je v mnogih evropskih krajih in že leta 1937 postal precej znan, saj je že takrat na primer prejel nagrade za slikarstvo v Parizu in Beogradu. Tiskovna konferenca koroških Slovencev v Bocnu povzroča polemike v stranki SVP RIM — Na Južnem Tirolskem, a tudi drugod po državi, se je v preteklih dneh precej govorilo o položaju koroških Slovencev ter o perečem vprašanju dvojezičnega šolstva, ki ga želijo avstrijske stranke korenito spremeniti na škodo manjšine. Pobuda, da se s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji seznani tudi italijansko javnost je prišla iz Bočna, s strani tamkajšnjih demokratičnih nemških krogov, ki so že dolgo let angažirani na področju manjšinskih pravic. Južnotirolske nacionalistične sile, vključno z desnim krilom vodilne južnotirolske ljudske stranke (SVP), namreč od vedno vztrajajo, da Avstrija zgledno ščiti svoje manjšine ter s tem namerno pretvarjajo stvarni položaj koroških Slovencev in deloma tudi gradiščanskih Hrvatov, ki kot dobro vemo, še zdaleč ni rožnat. Sredi prejšnjega tedna je tako v Bocnu predaval predstavnik koroških Slovencev Marijan Sturm, ki je obravnaval zlasti vprašanje dvojezičnega šolstva. Njegovega predavanja se je udeležil tudi načelnik SVP v bocen-skem pokrajinskem svetu Hubert Frasnelli, zastopnik naprednejšega krila Magnagove stranke, ki je med razpravo izrekel solidarnost boju ko- roških Slovencev. Ta njegova pogumna poteza pa ni bila po godu konservativni komponenti SVP, ki je Fras-nellija javno kritizirala ter s tem povzročila ostre polemike v javnih občilih. O bocenskem nastopu zastopnika slovenske manjšine v Avstriji sta ob- širno poročali tiskovni agenciji Ansa in Italia, rimski dnevnik »II Manifeste« pa je položaju koroških Slovencev posvetil komentar izpod peresa vodje »južnotirolske alternativne liste« Ale-xandra Langerja. SANDOR TENCE Zasedanje poslanske komisije za proračunska vprašanja RIM - Včeraj zjutraj se je po novoletnem premoru spet sestal ožji odbor poslanske komisije za proračunska vprašanja, ki se ukvarja z zakonskimi osnutki o gospodarskem razvoju obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine. Poslanci so zaključili obravnavo predloženih predlogov in pričeli s poenotenjem zakonskega besedila, ki naj bi vsebinsko odsevalo osnutke vladnih sil in KPI. Računajo, da bo ožji odbor v kratkem, morda že prihodnji teden, zaključil delo in poročal pristojni parlamentarni komisiji. Zasedanju odbora neposredno sledi tudi deželna uprava, posebno njen predsednik Biasutti, ki se je prav v teh dneh v Rimu srečal s parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine, da z njimi razčisti nekatera sporna stališča o tem važnem zakonskem predlogu, (st) ■ VIDEM - Deželni odbornik za krajevne uprave in gozdove Renato Bertoli se je včeraj v Vidmu sestal s sindikalnimi predstavniki in industrije! lesnega sektorja. Razpravljali so o poklicnem izobraževanju posvetovalnih komitejev za les Gorskih skupnosti in o tem, kako še bolj pospešiti produkcijo v tem sektorju. Furlanija A SS Julijska \ZAP0SPE“ krajina Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau ZA SMUČARSKE TEKE VAL PESARINA Pradibosco Prato Carnico Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine. Smučanje na CIMA CORSO Dl AMPEZZO Žičnice obratujejo vsak dan od 9.00 do 16.00 Valcellina Claut Cimolais ZA SMUČANJE Karnijski Dolomiti Sauris . . . tvoja smučišča . . . 1250-1500 SAURIS Dl SOTTO Tel. (0433) 86000 Ovčja vas Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko Okrepčevalnice SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS Tri vlečnice, 4 proge, smučarski teki, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev. Bližina snega -prihranek pri bencinu Matajur Zadruga za upravljanje žičnic 1320 n.v., 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik. Smučarski tedni od 8. 2. do 16. 3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI. Smučanje pred hišnimi vrati. NEVEJSKO SEDLO 120-210 cm snega V JULIJSKIH ALPAH Piancavallo 1300-2000 ■ PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART V DOLINI DNEVNA V SOBOTO 15.000-16.000 lir DNEVNA OB PRAZNIKU 19.000-20.000 lir ■ SMUČANJE NA URO ■ PONEDELJEK - PETEK 3.500 lir na uro SOBOTA 4.000 lir na uro PRAZNIKI 5.000 lir na uro ■ SKRAJŠANA DNEVNA 5 UR PRODAJA NA PIANCAVALLU OB NEDELJAH 19.000-20.000 lir ■ SEZONSKA OD 1. JANUARJA ZNIŽANA ZA 30% ■ Informacije: SEDEŽNICA 0434/655126 - 655258 PROSTA smuka V SONCU IN SNEGU Uprava postaje Ravascletto - Tel. (0433) 66033 — 66035 za tvoje bele zimske dneve Gfeni ”di sopra FORNI Dl SOTTO AVTONOMNA - "" TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO TRB,Ž [, ITAL! A 1 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.20 Film: II ragazzo del ghetto (kom., ZDA 1977, i. Dolph Sweet) 11.00 Nan.:Lastranacoppia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto 14.00 Zabavna oddaja: Can-did camera 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin 18.00 Nanizanki: Arnold, 18.30 La časa nella pra-teria 19.30 Nadaljevanka: Happy days 20.00 Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony 20.30 Film: Chewingum (kom., It. 1984, r. Biagio Proietti, i. Isabella Ferrari, Massimo Ciavar-ro) 22.25 Filmska rubrika 23.25 Film: Luomo che fug-gi dal futuro (fant., ZDA 1971, r. George Lucas i. Robert Duvall) 0.50 Nan.: Magnum P.I. M-jf) TELEPADOVA 13.00 Risanka: Ransie 13.30 Risanka: Capitan Futuro 14.00 Nadaljevanka: Pagine della vita 15.00 Rubrika: D come don-na 16.30 Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte, Car-letto principe dei mos- tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro 19.30 Nanizanka: Che cop-pia guei due (i. Roger Moore, Tony Čurtis) 20.30 Film: La croce di ferro (dram., VB-ZRN 1977, r. Sam Peckinpah, i. James Coburn, Maxi-milian Schell) 22.20 Šport: Catch 23.25 Filmska rubrika 24.00 Nočni film Lt„ TELEFRIULI __________ 13.00 Rubrika o medicini: Zdravstvo danes 13.30 Nadaljevanka: Rosa De Lejos 14.30 Dražbi: Robertapelle, Il tappeto orientale 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.25 Informativna oddaja: Speciale La Grotta 17.45 Variete: Al Paradise 19.00 Dnevnik 20.00 Tednik o poljedelstvu 20.30 Športne vesti 21.30 Variete: Drive in 22.30 Dnevnik 23.30 Nanizanka: Bronk TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: bolgarski ženski komorni zbor Polifonija iz Sofije; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug, spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Četrtkov Večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER . (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L aguilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni spored; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 L'aquilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Nocoj predstavitev v Kulturnem domu V zbirki poezij Soba 150 čutenja generacije mladih Podrobni načrt za slovenske šole je Goriška občina že poslala v Rim Kisli protesti socialdemokratske mladine Načrtovalca arh. Marcello D'01ivo in inž. Marjan Cefarin sta v soboto podrobni načrt za slovenski šolski center izročila županu. Odborniki so stvar vzeli v pretres na seji v začetku tedna. Vsa dokumentacija je že poromala v Rim, kjer jo bodo vzeli v pretres predno dokončno odobrijo finansiranje. Kot je znano, je bil dekret ministra za šolstvo podpisan 30. oktobra 1986. Občina je imela devetdeset dni časa, da je podrobni načrt poslala v Rim, sicer bi finansiranje 5.600.000.000 lir odpadlo. Pisali smo že o živahni razpravi, ki je bila prejšnji petek v goriškem Občinskem svetu, ki je naročilo za izdelavo načrta odobril z veliko večino glasov (KD, PSI, PSDI, SSk in KPI), medtem ko so proti glasovali PLI, MSI ter Zeleni, republikanca pa sta odšla iz dvorane. Poraženci seveda ne dajo miru. Niti v nekaterih strankah ni miru. Socialdemokratska mladina ne soglaša z izbiro goriškega občinskega sveta. Ne odobrava stališča, ki so ga v tej zadevi zavzeli štirje socialdemokratski svetovalci (vsi so glasovali za predlog odbora, pa čeprav najbrž kdo ni bil v to docela prepričan). Socialdemokratska mladinska organizacija zagovarja stališča, podobna tistim republikanske stranke, da bi bilo treba s tem denar- Pogreta mineštra S prijatelji vstopiš v gostišče. V njem je vse polno gostov. Natakar očitno ima oči samo za nekatere. Nate in na tvojo skupino pozabi. To pozabljivost izkaže na poseben način. Veliko časa potem, ko si ti vstopil in se vsedel za mizo, pride v gostišče skupina drugih gostov. Očitno so natakarju bolj všeč, saj se jim takoj približa. Odide z naročilom. Prinese jim najprej pijačo, potem pa še jedačo. Šele takrat se natakar »zave«, da si za mizo tudi ti. Približa se tvoji mizi in hoče dobiti naročilo. Ko ti protestiraš, češ zakaj je prej izkazal pozornost drugim gostom, takim, ki so prišli v lokal pozneje, se natakar seveda užali in dvigne glas. Na vsak način hoče imeti prav in niti na misel mu ne pride, da bi se pred tabo in tvojimi prijatelji opravičil. Najbrž tudi zaradi tega ne, ker ga ne zanima ali v lokal pridejo gostje in s tem dajo zaslužiti gostilničarju. Marsikdaj se je kaj takega pripetilo v kakem gostišču. Niti ni važno kje se je to zgodilo, na tej ali drugi strani meje, na gričevnatem področju ali v nižini. Zgodilo se je. Nekaj podobnega se včasih dogaja tudi z obveščanjem našega dnevnika. Nekaterim, posameznikom ali društvom, marsikdaj niti na um ne pride, da izhaja Primorski dnevnik vsak dan. Saj je vendarle dnevnik. Nekateri kar odkrito, drugi pa se nalašč delajo nevedne, nas obveščajo o tem ali drugem dogodku, o tej ali drugi seji, na petek zvečer ali v soboto zjutraj, ali celo popoldne, seveda z neprikrito željo, da bi bila vest objavljena v nedeljo. Odkrito in pošteno vsakomur povemo, da se ne damo. Naš Primorski dnevnik ni »nedeljski dnevnik«. Izhaja vsak dan. Velika večina naših bralcev ga vzame vsak dan v roke, ne pa samo ob nedeljah. Vrh vsega pa nekateri, spet pridejo tu v poštev posamezniki ter zastopniki društev, imajo do našega dnevnika čuden odnos. Menijo, da nam lahko vest ali sliko prinesejo v uredništvo, ko se jim to zljubi, potem ko so isto vest posredovali drugemu listu. V goriškem uredništvu imamo v zadnjem času v mislih dva taka primera. Neki X-letniki iz neke vasi so prinesli v uredništvo sliko, ki so jo naredili ob praznovanju njihove X-letnice, dva dni potem ko je bila ista slika objavljena v nekem italijanskem dnevniku. Odgovorni nekega X-društva pa je našemu novinarju izročil poročilo o neki seji društvenega odbora v petek pozno zvečer, v nekem lokalu, tistega dne, ko je bilo taisto poročilo že objavljeno v nekem tedniku. V obeh primerih sta se »odgovorna« na nas zelo hudovala, ker smo jim novinarji stvar zelo zamerili. Ravnala sta prav tako kot v začetku članka omenjeni natakar. Primorski dnevnik je zares zrcalo našega in tudi drugega dogajanja pri nas. Marsikdaj zamujamo z objavo, to pa zato ker razpolagamo s premalo prostora. Ko bomo imeli za goriško kroniko vsak dan dve strani, upamo, da bomo do tega postopoma prišli že v tem letu, bomo seveda bolj ažurni. Ne bomo zadržali prispevkov, za katere sedaj ne najdemo pravočasno prostora na naši strani. Prispevke, ki nam jih bodo v redakcijo prinesli razni »odgovorni«, pa naj bodo to predsedniki ali direktorji, potem, ko so jih drugi dnevniki ali tedniki že objavili, pa naj gre za slovenske ali italijanske liste, pa bomo brez nadaljnega kar vrgli v koš. jem popraviti stare stavbe v mestu, ne pa graditi nove. Zanimivo je ugotavljati, kako so slovenske šole nekaterim trn v peti. Ko bi bilo treba razpravljati o gradnji nove stavbe za potrebe kake italijanske šole ali kake druge ustanove, ne bi nikdar taki pomisleki prišli v ospredje. Sicer pa take polemike najbrž niti ni konec. Delovanje SDGZ Na zadnji seji pokrajinskega odbora so goriški gospodarstveniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja napravili obračun 8. gospodarskega praznika, ki je letos potekal v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predsednik Anton Nanut je podčrtal dejstvo, da je praznik vsestransko uspel. Marsikateri udeleženec ob raznih priložnostih posebno poudarja uspešnost letošnjega praznika. To nam je velika spodbuda za naprej, je poudaril predsednik Nanut, in dokazuje, da moramo z gospodarskim praznikom nadaljevati tudi v prihodnje, tako da ga olepšamo z novimi domislicami. Nanut je omenil, da je moralo sicer goriško Združenje pri končnem obračunu nekaj dodati, kar pa ni predstavljalo velikega bremena. Zahvalil se je tudi sovodenj skemu kulturnemu druš- tvu za res izredno uspešno sodelovanje. Pri drugi točki je direktor Orel poročal o bilanci goriškega dela SDGZ. Iz poročila je bilo razvidno, da je Združenja uspešno delovalo, saj je bil v letu 1986 izplačan nov računalnik s programi in kljub temu je bilanca izkazovala nekaj ostanka dohodka. Na seji je bil govor še o perečem problemu prisotnosti na sejah, za kar je bilo odločeno, da bo o tem odbor razpravljal na prihodnji seji, ko bodo tudi sestavili interni pravilnik. Ob koncu je pokrajinski odbor razpravljal o predvideni razširitvi štandreškega pokopališča ter ugotovil, da je negospodarsko razsipati velike vsote denarja, ker je štandreško pokopališče dovolj veliko za vaške potrebe. Seja v Doberdobu V Doberdobu bo danes popoldne ob 15,30 seja tamkajšnjega občinskega sveta. Govorili bodo o javnih delih ter o nekaterih proračunskih postavkah. Svetovalci se bodo spoprijeli tudi z vprašanji, ki so v zvezi z možnostjo dobiti prispevke od Deželne uprave za nakup naprav oziroma redno vzdrževanje nekaterih služb. Govor bo tudi c nekaterih delih na cesti Doberdob-Jamlje. V Kulturnem domu bomo drevi imeli priložnost, da pokukamo v Sobo 150. Ne gre za šalo: ob 20.30 bodo predstavili občinstvu zbirko poezij Jurija Paljka in risb Davorina Devetaka. Soba 150 je naslov zbirke, je pa tudi kraj, kjer sta oba avtorja preživljala univerzitetna leta, tam od 1978 pa do 1982. Njuna soba v tržaškem študentskem domu je bila zbirališče nemirnih mladih duhov. Ivan Sirk, ki je izbral in uredil pesniški del zbirke, je v spremnem eseju takole označil posebno vzdušje, ki je vladalo v tej sobi: »Tu smo kadili MS in se pogovarjali, večkrat prav živo in zagrizeno, o ženskah, glasbi, profesorjih, politiki, dinarju, partizanih, belogardistih, revijah, člankih, filmih, knjigah in poeziji«. Davorin Devetak k temu dodaja: »Soba stopetdeset. To je zame sedaj abstraktni in čisti pojem, ki mi pomeni obdobje od... do, ...čas naše skupne priprave na svet, na odraslo življenje. Takrat smo ob študiju diskutirali, kvartali, gledali filme, ljubili deklice, manifestirali za Waleso, Nikaragvo, za "poceni menzo" ali za kogarkoli, brali Aksjonova in Stephena Crana«. Iz tistega vzdušja je rasla potreba, da bi nekaj ustvarili, »da bi pustili sled za sabo«. Večini obiskovalcev sobe 150 se to ni uresničilo, le dvema se je. Jurij Paljk, rojen 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, je svoja hrepenenja, neuresničljive želje in gledanje na življenje izrazil v verzih. Davorin Devetak, letnik '59 iz Ronk, je v tistem okolju, ko so drugi čarali teater ali uganjali bluz, risal, dosti risal, povsod, kjer je le mogel. Potem — kot sam pravi — mu risbe niso bile več dovolj, predal se je filmu, vendar od nekdanje sobe 150 je nekaj le ostalo na papirju. Nocojšnjo predstavitev v Kulturnem domu, ki se bo pričela ob 20.30, prireja Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub, ki je omogočil izdajo zbirke. Risbe je izbral in opremil Danjel Jarc, pesmi pa, kot rečeno, Ivan Sirk. SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB vabi na predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka SOBA 150 ki bo drevi ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. čestitke Mitja Bizaj praznuje danes 14 let. Ob prazniku mu iz srca voščijo mama Nadja, tata Pepi in sestra Nataša. razne prireditve KD Skala vabi nocoj ob 20.30 na predvajanje diapozitivov prof. Braneta Pavlina na temo Potovanje z nahrbtnikom po Indiji in Nepalu, ki bo na društvenem sedežu v Gabrjah. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Subway«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00-22.00 »Shanghai Surprise«. VITTORIA 17.30-22.00 »Blue magic«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Momo«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Amori intimi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Krmiti OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.00 »II caso Moro«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Rdeča Sonja« 20.00 »Komandos«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo italia 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes v Gorici: ob 11. uri Alessio Pe-lesson iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 12.45 Jožef Pangerc iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogorski ulici in na pokopališče v Podgori. Mejo sta prekoračila blizu novogoriške postaje V Gorici aretirali dva Iranca s heroinom za 150 milijonov lir Čeprav doslej ni bilo vključeno v pomembne mednarodne tokove prekupčevanja z mamili, vse kaže, da naše mesto postaja vabljivo za njihovo tihotapljenje. Agenti letečega oddelka Kvesture so v Gorici aretirali dva Iranca, ki sta imela s seboj približno 300 gramov heroina, najnevarnejšega med mamili. Komercialna vrednost mamila se suče okrog 150 milijonv lir. Do aretacije je prišlo že pred več kot mesecem dni, toda šele včeraj je, doslej s strani sodnih organov dobro prikrita, vest prišla v javnost. Dne 25. decembra, torej točno na božični dan, je policijska obhodnica v Catterinijevi ulici zapazila dva sumljiva človeka. Ko so se jima agen- ti približali, sta odvrgla v bližnji Koren manjši plastični zavoj in skušala pobegniti. Agenti so ju po kratkem zasledovanju kmalu ustavili. Opazili so tudi, da sta nekaj odvrgla in kmalu zatem našli v Kornu zavojček, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v njem mamilo. Tujca so pospremili na kvesturo, kjer so preverili njuno istovestnosti. Prvi je star 27 let in mu je ime Hasan Miri Sayed, drugemu, 28 let staremu, je ime Ali Retza Nazari. Domnevajo, da sta Iranca ilegalno prekoračila mejo v bližini hotela Transalpina in da jim je pri tem morda pomagal kak domačin, o katerem pa se zaenkrat še ne ve ničesar. Občinski odbor obsodil protislovenske napise na cerkvi Goriški občinski odbor je na svoji torkovi seji ostro obsodil protislovenske napise na pročelju cerkve sv. Ivana in izrazil željo, da bo pristojna oblast našla krivce. Na seji Odbora so govorili o vrsti upravnih zadev. Kot poročamo tudi na drugem mestu, so odobrili dokončni načrt za slovenski šolski center. Skoraj gotovo bodo sklep predlagali v ratifikacijo na ponedeljkovi seji Občinskega sveta. Občinski svet se sestane v ponedeljek, 2. februarja, ob 18.30. Na prvem mestu je komemoracija 50-letnice umora Lojzeta Bratuža. Svetovalci se bodo zatem spoprijeli še z vprašanjem slabega finančnega položaja krajevnih uprav. O tem bodo sprejeli resolucijo, upoštevajoč navodila deželne zveze krajevnih uprav. Na dnevnem redu je tudi osnutek statuta univerzitetnega konzorcija v Gorici. Tatovi ukradli štiri angele iz cerkve sv. Ignacija Potem ko je pred približno dvema mesecema izginil lesen kipec iz farne cerkve v Romansu, so tatovi te dni spet obiskali cerkev na Goriškem. Tokrat so se spravili kar na cerkev sv. Ignacija na Travniku, iz katere so odnesli štiri baročne kipce. Kipci, visoki približno 20-25 centimetrov, iz belega marmorja iz Carrare so bili na prvem stranskem oltarju na desni strani cerkve. Poosebljali so štiri angele, ki so bili pritrjeni k oltarju z drobnimi železi, tako da so jih neznanci lahko sneli brez prevelikih težav. Tatvino je prvi odkril včeraj zjutraj župnik Silvano Cocolin. Po vsej verjetnosti pa so zlikovci bili na delu že dan prej, v torek zvečer. Ponoči je namreč cerkev zaprta, na nobenih vratih, ne glavnih ne stranskih, pa ni znakov, da bi kdo vdrl s silo. Kot nam je povedal župnik, je v torek, po večerni maši v zimski kapeli, stopil v cerkev in zaslišal korake na koncu cerkve, blizu oltarja, s katerega so izginili kipci. Sprva se za to ni menil, šele včeraj pa je opazil, da kipcev ni več. Umetniška vrednost kipcev verjetno ni zelo velika, vsekakor pa predstavlja tatvina za cerkev hudo izgubo, nam je še povedal župnik. Kipci so iz konca 17. ali začetka 18. stoletja. Če ne drugačna, je torej njihova vrednost zgodovinska. Vrhu tega so bili izdelani zelo elegantno in tankočutno. Preiskavo vodijo orožniki, ki pa doslej niso mogli zbrati konkretnih elementov, ki bi omogočili izsleditev krivcev. V Gorici uradno nobenega obolelega, a že nekaj primerov okuženih Tudi pri nas preventivni ukrepi proti AIDS Sigla AIDS, kot nekdaj kuga, že vzbuja trepet med ljudmi. Podatki za Italijo govorijo o 525 uradno dognanih primerih in 100 tisoč okuženih ljudeh, bodisi s simptomi bolezni kot brez njih (t. i. zdravi nosilci virusa). Vztrajno se tudi v Gorici govori o nekaterih primerih. Po podatkih, ki smo jih lahko zbrali, v našem mestu doslej še niso ugotovili primerov ljudi, ki bi oboleli za AIDS, pač pa je na osnovi analiz že ugotovljenih nekaj primerov nosilcev virusa, čeprav še brez simptomov bolezni. Okužba se naglo širi, proti virusu zaenkrat ne obstaja nobeno učinkovito sredstvo za zdravljenje, zato je edini možni ukrep preventivno obveščanje in preprečevanje vseh dejavnosti, ki lahko pospešujejo širjenje virusa. Pri tem je pomembno, da se ne predajamo paniki, saj po dosedanjih ugotovitvah medicine lahko določimo vse najpogostejše oblike prenašanja virusa in tako s preventivnimi ukrepi lahko zavremo napredovanje okužbe. Prav potreba po informaciji, ki je osnova za tovrstno ukrepanje, je krajevne zdravstvene oblasti prepričala, da objavijo vrsto zdravniških "zapovedi", ki naj odslej uravnavajo in pogojujejo naše obnašanje. S svoje strani bodo zdravstvene ustanove - tako je rečeno v sporočilu Goriške KZE, ki povzema navodila deželnega odbornika Renzullija oz. Vsedržavne komisije za boj proti AIDS - poostrile nadzorstvo in povečale zdravstveno vzgojo predvsem med sledečimi skupinami: dijaki višjih srednjih šol, narkomani, homoseksulalci, zaporniki, tujimi delavci in turisti, predvsem takimi, ki prihajajo iz Afrike, ZDA in Brazilije. Med preostalim prebivalstvom pripadajo najnevarnejši skupini ljudje, ki spolno občujejo s številnimi partnerji in redni spremljevalci prostitutk. Znano je, da prizadene AIDS imunitarni sistem človeškega organizma in ga tako izpostavi raznovrstnim obolenjem z velikim odstotkom smrtnosti. Virus lahko prizadene tudi druge infekcije, ki pa jim ne sledi vedno AIDS: imamo tako osebe, ki prenašajo virus, ne da bi same občutile posledice bolezni. Glede prenašanja virusa so doslej dokazali, da je prenos z okužene osebe na zdravo možen na sledeče načine: s spolnim občevanjem, preko krvi (transfuzije), z injekcijami, če je bila igla v dotiku z okuženo krvjo (to se dogaja predvsem med narkomani, ko več oseb uporablja isto vbrizgalko), z okužene matere na otroka med nosečnostjo. Druge oblike prenašanje virusa niso dokazane, zato zdravstvene oblasti zaenkrat izključujejo možnost, da bi se okužba širila preko navadnih socialnih odnosov v družini, na delovnih mestih, v šoli, javnih lokalih, bazenih, prevoznih sredstvih, bazenih ali preko hrane, vode. Organske tekočine kot seč, slina in solze ne prenašajo infekcije, prav tako ne navaden dotik, rokovanje, poljubljanje, niti se virus ne širi zaradi komarjev in podobnega mrčesa. Socialni stiki z osebami, ki so nosilci AIDS zato niso nevarni. Izogibati se je treba samo kontaktom (spolni odnosi, pretok krvi), za katere je dokazana nevarnost okužbe. Pravila glede obnašanja delijo prebivalce v tri skupine. Za vsakogar velja nasvet, naj se izogiba uživanju mamil, občevanju s številnimi partnerji (učinkovita pa je uporaba kondoma), uporabi že rabljenih vbrizgalk, transfuzijam izven uradnih centrov. Enaka pravila veljajo za osebe, ki jih uvrščajo v t. i. nevarnostne skupine. Le-tem svetujejo naj se tudi podvržejo kliničnim analizam: te so nujne za par, ki bi želel spočeti otroka. Že oboleli subjekti lahko spolno občujejo izključno s profilaktikom, obvestiti morajo o svojem stanju partnerja, kot tudi zdravnike in zobozrdravnike, ne darovati krvi, tkiva, organov, sperme, ženske ne smejo zanositi ipd. Pod temi pogoji stiki in skupno življenje z oboleno osebo niso nevarni. Vsekakor svetujejo tudi povečanje osebne higijene. Za brivce, estetiste in terapevte, ki z uporabo britev, igel in podobnih inštrumetov lahko povzročajo krvavenje, veljajo - zgolj iz previdnosti, saj ni dokazano prenašanje virusa s temi sredstvi - pravila, ki so že sicer predvidena v zvezi s hepatitisom tipa B: uporaba inštrumentov, ki se po uporabi odvržejo, razkuževanje rezil in igel z navadnimi razkužili, kot so na primer alkohol ali varekin, razkuževanje drugih predmetov in lokalov v primeru izgub krvi. Na deželni ravni so center proti AIDS ustanovili v Avianu, naknadno pa bodo ustanovili pokrajinski center tudi za Goriško. Drevi v Kulturnem domu M. Flis in G. Končar Drevi bosta gostovala v tržaškem Kulturnem domu hrvatska koncertanta violinist Goran Končar in pianistka Marija Flis. Oba glasbenika sodita med odlične hrvatske izvajalce, saj sta gostovala v najvažnejših središčih v Evropi in v ZDA. Druži pa ju tudi dejstvo, da sta oba dokončala študij na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Koncert sodi v redno abonmajsko sezono GM. Na slikah z leve proti desni Marija Flis in Goran Končar. Novost na knjižni polici Knjiga Evalda Flisarja o stanju sodobnega, v sebi razklanega človeka V daljnem Kašmiru, sredi azijskih gora in divjine, se znajde »vajenec«, avtor Evald Flisar, da bi obupan nad samim seboj in nad svojim doživljanjem civilizacije in smisla v srečanju s »čarovnikom«, modrecem vzhodnih duhovnih zakladov, nemara spet našel vse tisto, kar bi moral že imeti, pa zaradi neznanih razlogov nima. Nima niti on, niti stotine in tisoče zahodnoevropskih sodržavljanov, pa čeprav se večina zaradi tega ne pritožuje in gradi svoje dosežke sodobnega časa enega nad drugim. V soočenju med evropskim intelektualcem in azijskim gurujem, ki mu je ime Jogananda, se spletajo zgodbe, muke, padci in vzponi, ki jih knjiga zaokroža v naslov »čarovnikov vajenec«. V čem je problem našega predstavnika, ki se je podal po odgovore daleč proč od nas? V čem je obup, v čem je njegov in nemara tudi naš občutek nesmisla in stiske, ki si ju ne znamo ali pa nočemo razložiti, pa zaradi tega prenašamo problem iz dneva v dan, ne da bi mogli korenito poseči v dogodke? Jogananda, prastara vzhodnjaška modrost, dokaže, da predvsem v inte-lektu, ki uniči in uničuje vse, neposrednost doživljanja in zmožnost ustvarjanja pozitivnih čustev. V intelek- tu, ki konec koncev rodi velikanskega otroka, ki požira vse, t. i. Ego, misel, razum, ki se polasti mislečega človeka, da nobene stvari več ne more in ne zna doživljati celovito. Sodobni evropski človek nauk tega človeka se bliskoma širi po vsem svetu — je potenciran v racionalnosti, zato ne zna in ne more živeti v trenutku, z mislimi je ves čas ali v preteklosti ali prihodnosti, večno nemiren in iskateljski in bolj ko išče manj najde, prave odrešitve ni in je ne more biti. Upa in se poganja navzgor in ko doseže željeno, mora naprej, ker je takoj nesrečen, obupan in brez cilja. Živi v cilju in prezira pot do cilja, ki je ne zna več doživljati, trenutek kot osnova celovite duševno-telesne identitete pa je sploh izgubljena kategorija. In rezultat? Ker se ne more vrasli v sedanjost, v omenjeni trenutek, hiti naprej in samo naprej, stopnjuje svoj racionalizem, se polašča sebe, narave in prihodnosti, ni celovit, ustvarja nove in nove oblike skupnosti, ki se med seboj ne razlikujejo toliko po bistvenih kategorijah življenja, pač pa v prvi vrsti po forsirani načelnosti, ki ustvarja meje in prepade med ljudmi, državami in sistemi. Na ta način se posamezni- I Gregor Strniša Iz ciklusa ROKA L Ko rdeč graniten kip sveta v cvetočem vrtu zvezd stoji, stoji na Zemlji iz samih skal, na zadnji lehi prsti stoji. Živi še kralj? Je okostnjak, ki ga ogrinja dlakast plašč? Pod šapami črno zemljo, nemo strmi v zvezdno nebo. Davno je zvenil hladni list — pod zvezdami stoji odkrit, kot kip, ki straži zadnji vrt, kjer nič ne raste, sama prst. II. Sama prst? Ne cveto beli cveti slaka v noč? Je vrt prazen? Sredi skal, se ne osipa v mrak rdeč mak? Je čisto tih? Se ni razlil klic ptic, za hip, iz noči? Ni v prsti nič? Ni črno prst za hip privzdignil nemi krt? Je orangutan mrtev, sam? Ne sedi mačka sredi skal? Se nista ta hip gledala mačji obraz in opica? III. Mačka je, neslišnih stopinj, sama prišla z druge strani, zgine nazaj na drugo stran, orangutan je spet sam. Obraz kot viharen oblak svinčen, iz viharja gori dvoje očes. Jasno nebo je polno zvezd, vse zvezde neba so v teh očeh. Orangutan je žalost sveta. Luna je z mačko na drugo stran odšla — veselja Zemlje ni? Od samih zvezd nebo žari. IV. Žare ozvezdja nad Zemljo: še leta čez nebo Labod, okrog Severnice se vrti Mali voz in nebo z njim. Ne vozita bolj počasi Voza? Ni Labod na vodi neba pristal, obstal, ne visi sredi noči kot jasen klic? Orion, ne stoji kot kip iz glasnih zvezd sredi noči? Svetu vlada Tehtnica: nebo in zemlja sta stehtana. V. Je za večno stehtan svet? Je bila polnoč ura zvezd? Niso segle iz globin noči dlani do zadnje lehe prsti? Vsak hip rahljajo zadnjo prst nevidni prsti, zato je vrt. Vrt je poln samih rož, sredi rož stopa mačka v noč. Skoz neskončni zvezdni vrt večno gleda črno prst sredi skal, pod večno nočjo, nevidna roka, kot oko. ku in v svetu legalizirajo t. i. negativna čustva, kot so sovraštvo, jeza, ponos, lenoba, strah, zavist, dvomi, samo-pomilovanje, obup, sentimentalnost, cinizem. Človekova necelovitost se v prvi vrsti projicira v mržnjo, sovraštvo do sočloveka, pa čeprav ta mržnja dobi najplemenitejša opravičila in širše pogojene razloge. Človek se mora prebuditi, mora biti buden, kar je dobesedni prevod za Budo, mora iz svoje predstave o svetu v svet sam, mora stopiti iz sebe, mora biti ves in cel, mora se najti in živeti v trenutku, sicer ni srečen in ker ni srečen, prenaša svojo nesrečo na bližnje in v svet, v organizacijo sveta. Človek je žrtev lastnega dualizma, razpet je med duha in telo, duha, ki ni nikoli v sedanjosti, ampak vedno v preteklosti in prihodnosti, in fizis, ki je most do sveta, okolja, resnice in narave. Zategadelj ne more in ne more kolektivno doseči pozitivnih čustev in jih prenesti v organizacijo sveta, ne more in ne more — brez celovitosti trenutka pa sploh ne — dosegati ljubezni, kar je nasprotje zaljubljenosti in posedovalnos-ti; zelo težko dosega sočutje namesto sentimentalnosti, spokojnost in umirjenost namesto apatije in končno nenavadno mukoma doseže radost namesto slepega zanosa in samovšečnega navdušenja. Sodobni človek je obupan, utrujen in malodušen, istočasno si seveda na vse kriplje prizadeva, da bi dokazal nasprotno, zato se zaganja v nove dosežke, smisle in izumlja nove in nove razloge za dosego novih civilizacijskih postojank. V tej dirki proč od središča, proč od pravega bistva, je končno ustvaril tudi bombo, v katero zre osuplo in začudeno in ne ve, ali je to hotel ali ne, kar pa je verjetno mnogo pre-tresljivejše in bo zagotovo imelo prelomne posledice v človekovem razmišljanju in snovanju ob vsem tem vročičnem početju, ki je v bistvu nadomestilo za izgubo sreče, je pustil ob sebi mirno in tiho umirati naravo, ki se brez očitkov seseda vase in čaka drugačnega odnosa do sebe. — Iz sebe v trenutek, iz sebe v ljubezen, v tisto srečo samega sebe, ki ne potrebuje nikakršnega zasužnjevanja in bega, v resnično radost in spokojnost ter sočutje, ki ukinjajo vse notranje in zunanje napetosti negativnih čustev, bojazni in strahov, nestrpnosti in racionalistične principialnosti. Iz sebe in spet vase, v središče, v vulkansko jedro samega sebe, kjer je resnično zapisano skrito geslo sveta in vesolja, to pa je vzpostavljena harmonija, ki ukinja silo in nasilje. S to in podobno modrostjo se bo Evald Flisar kot dosleden in nepopustljiv vajenec vrnil v svojo predrago Evropo. Zaslutil je komaj poglavitne obrise vsega tistega, česar nimamo pa bi nemara lahko imeli. In kaj bo počel s temi modrostmi v svetu, ki drvi po starem naprej? O tem knjiga seveda ne govori, ne nazadnje omenjeno vprašanje zadeva prav vsakega med nami, in kakor je slišati paradoksno, je resnična sreča posameznika šele poroštvo za srečo skupnosti. Smehljajoča vzhodna modrost še pri-šepetava, da je mogoče resnično srečo posameznika odkriti le v njem samem — in nikjer drugje. Realideološka gesla, identiteta kulture in zamejstvo IVAN VERČ Pravijo, da je (psevdo) kulturna politika pri nas »v funkciji obstoja«, ni mi pa jasno, za čigav obstoj gre: če gre za obstoj »slovenstva«, potem se moramo vprašati, ali ni to nova, vseobsegajoča ideologija (delno že tudi realizirana), ki zabrisuje razlike in tone v sivini; če gre za obstoj »kulture«, moram opozoriti, da je v kulturni dinamiki vsak obstoj dejansko »nazadovanje«, ki nas kar naravno, brez zunanjih pritiskov, pelje v smrt. Pošteno povedano, mislim, da gre pri vsem tem le za obstoj političnih kulturnikov, ki se borijo čisto enostavno za obstoj lastnega političnega prostorčka. Le-ta pa zahteva vsaj navidezne diferenciacije. Žalostno je seveda, da je to diferenciacijo najlažje izpostavljati prav v kulturi (tu mislim predvsem -na humanistične vede, po katerih se vsi domišljavo sprehajajo). Ustvarjalnost res ne potrebuje realideoloških placetov ali Pregrad, te pregrade in te placete (kar je eno in tsto) pa si nekateri upajo označevati kot izraz Pluralizma. Dokler v politično zavest ne seže Prepričanje, da sta resnica v politiki in resnica v umetnosti dve povsem različni kategoriji, ki ju ni mogoče speljati pod skupni imenovalec svetovnega nazora ali ideologije, kaj šele realideo-logije, do tedaj se bomo še naprej neupravičeno Pritoževali nad neustvarjalnostjo zamejskega kulturnega prostora. Oba svetova, politični in umetniški, pač obstajata, razlika je le v tem, da /e svet politike pragmatičen, pragmatika umetnosti pa je povsem nekaj drugega kot pragmatika vsakdana, kjer je doma politika. Veliko je Psevdoumetniških idej, ki so se podredile obstoječi realideologiji in take ideje si navadno izbo-fijo pravico do udobnega življenja, vendar to ni več umetnost, je le izkrivljena in psevdokultur-no zamaskirana emanacija zunajumetniških tendenc in ciljev. Kdor postavlja veto ustvarjalnim procesom, pa tudi kdor se, neustvarjalec, z njimi baha in si jih lasti, kdor nenehno trobi o tem, da moramo misliti na »naše ljudi«, je očitno prišel do dveh zaključkov: 1. lasti si absolutno resnico vedenja o tem, kaj naj bi »naš človek« potreboval in 2. lasti si absolutno resnico o tem, kaj »naš človek« je oz. kaj je svet, v katerem živi. Pravijo, da so umetniki domišljavi, v resnici ne poznam večje domišljavosti od tiste, ki ljudem ponuja izdelane recepte in ki bo raje pustila bolnika umreti, kot pa da bi bila prisiljena svoj recept spremeniti ali celo opustiti. To je dejanski antihumanizem, ki mu gre predvsem za to, da svojo zamisel o vnaprej določenem človeku izpelje do konca. S tega »antihumanističnega« zornega kota je to tudi naravno, saj mora »resni-conosec« nujno določati enoznačno vsebino in pomen »objektivne realnosti«, če zahteva, da mu ta realnost ponuja potrditev in opravičilo za oblast. Umetnost pa je lahko samo humanistično usmerjena in v humanost umetnosti sodijo vsa vprašanja, ki tako ali drugače vznemirjajo človeka oz. njegovo zavest. Če je umetnik, ki je del te družbe, v nasprotju s tako ali drugačno resnico - vizijo »objektivne« stvarnosti, ki se izraža z obstoječo normo, je očitno, da ta norma ni več (absolutna) vrednota in da s pospešeno hitrostjo drsi navzdol po hierarhični lestvici, katere se tako ali drugače drži vsaka družba. Sprememba hierarhične lestvice je v dogmatskem pojmovanju družbe nedopustna, saj bi taka sprememba nujno vplivala na obstoječe oblastniške strukture, ki jim je cilj predvsem obstoj in obnavljanje samih sebe. To se pravi, da umetnik nikakor ne more priti v navzkrižje z družbo, saj prav iz spreminjajoče se družbe črpa znake in pobude za ubeseditev vprašanj, ki se niso še povzpela na vrh vrednostne lestvice le zato, ker jim dominantna kultura oz. realideološka in oblastniška struktura, ki to kulturo usmerja in izrablja, tega ne dopušča. Umetnik zato ni nikoli v nasprotju z družbo oz. z »našim človekom«, v nasprotju je le s tistimi, ki si lastijo pravico enoznačnega opredeljevanja »našega človeka« in družbe in ki vplivajo na njeno (ne)kulturno rast. To pa je oblast. Resnica v umetnosti je nepragmatska, nedog-matska in zato nujno neuporabljiva za kratkoročne politične cilje. Kratkoročni politični cilj pa je na primer vprašanje zastopstva v tem ali onem javnem organu, to ali drugo predsedniško mesto. Kaj ima vse to opraviti z ustreznostjo ali neustreznostjo umetniškega dela je dokaj jasno: umetniško delo postane »nizko« tržno blago, ki je v obliki nasprotovanja ali podpore postavljeno na tehtnico. Račun se lahko glasi tudi takole: jaz umaknem svoje nasprotovanje umetniškemu delu, ki ne odgovarja moji realideološki nuji in ki me ne potrjuje v oblasti, ti pa mi v imenu pluralizma ponudiš v zameno drugo dobrino, recimo predsedniško mesto v javni ustanovi. Račun se izide, če je tako barantanje politično koristno, včasih pa se tudi ne izide, ker je razlika med dobljenim in ponujenim prevelika. Nikomur pa še na pamet ne pride, da bi se vprašal, zakaj in iz katerih potreb je določeno umetniško delo sploh nastalo v taki in taki obliki in se tako obenem tudi vprašal, ali ni morda tista »resnica« v umetniškem delu res prisotna v družbeni zavesti. To vprašanje pa se v miselnem prevodu glasi takole: ali je moje politično delo, ki izhaja iz prepričanja, da so problemi družbe taki in taki, še sploh veljavno? Ali ni morda čas, da razmislim o tem, kako daleč je dejanska stvarnost od tiste, ki sem jo sam določil kot odraz objektivne stvarnosti? Politika si ta vprašanja mora postavljati, tu je mera njene etike, politikant pa se tega vprašanja izogiba, ker bi ga odgovor na tako vprašanje avtomatično izločil iz dejanskega družbenega dogajanja, ki s stalnim, vsakdanjim preverjanjem lastnih premis spreminja hierarhije vrednot, ne da bi vprašalo za dovoljenje. Umetnik, če je resnično svoboden, predvsem znotraj samega sebe, se s tem preverjanjem stalno spopada. Zaznava tako rekoč v zraku spremembe, tendence in hrepenenja človeka ter ne dovoljuje, da bi bil ponižan na raven izkoriščanja proizvajalca intelektualnega dela. Ker pa je to izkoriščanje vsakdanja praksa, umetnik ostane pri nas osamljen, še toliko bolj, ker je zamejski ustvarjalec absolutno in skoraj nujno zgodovinsko vezan na ta prostor in se temu prostoru zelo nerad, pravzaprav z veliko muko, odpoveduje. Obenem pa se v njem krepi zavest, da je današnji realideološki strukturi slovenske manjšine v Italiji umetnik nepotreben, saj ga resnično nihče ne potrebuje in je celo nadležen. Iz tega grozljivega absurda pa raste nov ustvarjalni odnos do sveta. Krog je tako zaprt. To pa potrjuje resnico, da je umetnik potreben tudi nam, saj zgodovina še ne pozna primera, ko bi ustvarjalno delo grozilo obstoju neke skupnosti ali celo naroda. Prednost je vsekakor na umetnikovi strani (če preživi). julij 1982 oktober 1986 Smučanje: na SP v Crans Montani prve težave zaradi vremena Nogomet: včeraj v prijateljski tekmi Odložili ženski smuk za kombinacijo CRANS MONTANA — Svetovno smučarsko prvenstvo se niti ni dobro začelo, in že so organizatorji v škripcih. Po torkovem moškem slalomu za kombinacijo bi morali včeraj izpeljati ženski smuk, prav tako veljaven za kombinacijo, vendar s tekmo ni bilo nič. Zapadlo je namreč 20 cm snega, tako da so preizkušnjo najprej odložili z 11. na 13. uro, da bi medtem progo počistili in steptali. Snežilo pa je kar naprej in žirija ter organizacijski odbor nista imela druge izbire kot slalom odložiti. Poleg ženskega smuka pa bi včeraj morali izpeljati tudi prve poskusne vožnje za moški smuk, kar je vse skupaj še bolj zapletlo, ker morajo tudi to nadoknaditi, in sicer že danes. Ženski smuk pa bo v petek. Novi koledar naj bi bil takle: Danes: kombinacija, slalom, ženske ob 10.30 in 13.00; poskusne vožnje smuk moški; jutri: kombinacija, smuk, moški (12.00) in kombinacija, smuk, ženske (13.30); sobota, 31. 1.: smuk, moški, 12.00; nedelja, 1. 2.: smuk, ženske, 12.00; ponedeljek, 2. 2.: super G, moški, 12.00; torek, 3. 2.: super G, ženske, 12.00; sreda, 4. 2.: veleslalom, moški, 10.30 in 13.00; četrtek, 5. 2.: veleslalom, ženske, 10.30 in 13.00; sobota, 7. 2.: slalom, ženske, 10.00 in 12.30; nedelja, 8. 2.: slalom, moški, 10.00 in 12.30. Seveda se zna zgoditi, da bo že danes prišlo do novih sprememb v koledarju. V Crans Montani je namreč sinoči še vedno snežilo, za danes napovedujejo, da bodo padavine prenehale, sonce pa naj bi posijalo jutri. Vendar niso vsi nezadovoljni s temi odložitvami, še zlasti ne Italijan Michael Mair. »Moram še okrevati in vsak dan, ki ga pridobim, je dragocen,« je menil Mair, ki si je na superveleslalomu v Garmisch Partenkirchnu poškodoval koleno. Zadnje dni je sicer nekoliko treniral, vendar ni še gotovo, da bo nastopil. Dejal je, da ga noga še nekoliko boli, in če se ne bo mogel enakovredno meriti z najboljšimi, raje ne bo tvegal brez potrebe. Medtem je Italijan Erich Demetz, novi predsednik odbora za svetovni pokal, izdelal nekaj predlogov z namenom, da bi nekoliko popestrili in poživili beli cirkus. V prvi vrsti naj bi poenostavili sedanja precej zapletena pravila glede točkovanja, zmanjšali naj bi število tekem, sezona naj bi se pričela decembra in končala marca in naj bi bila razdeljena v dve fazi: iz prve, ki bi se zaključila januarja, bi izšli zmagovalci v posameznih disciplinah, druga pa bi dala absolutnega zmagovalca. Poleg tega naj bi tekme izvedli ob koncu tedna, moški in ženske pa naj bi tekmovali v istem kraju in ne ločeno kot sedaj. Seveda bodo o teh predlogih razpravljali v raznih zvezah, o njih bo tekla beseda med trenerji in tekmovalci. Tudi če bodo te novosti sprejeli, pa jih gotovo ne bodo v kratkem uveljavili, ker je na primer program za prihodnjo sezono že izdelan. Tesna zmaga »azzurrov« Italija - NDR 1:0 (0:0) STRELEC: Ferrara v 83. min. ITALIJA: Lorieri, Pioli, Maldini, Za-noncelli, Ferrara, Costacurta, Berti (od 68. min. Cucchi), Onorati, Galderisi, Notaristefano, Scarafoni. VZHODNA NEMČIJA: Teuber, La-udeley, Marž, Kohler, Fankhanel, R6-ser, Sirocks (od 46. min. Edmond), Bo-nan, Wuckel, Jarohs, Scholz (od 65. min. Unglaube). SODNIK: lermanakos (Grčija). GLEDALCEV: 7.000. PARMA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi reprezentanc pod 21. letom je Italija tesno, toda povsem zasluženo premagala NDR. »Azzurri« pa so zmagoviti zadetek dosegli šele proti koncu srečanja s Ferraro, čeprav so imeli prej veliko število priložnosti za gol. Sploh pa so imeli Maldinijevi varovanci skozi vse srečanje terensko premoč, medtem ko gostje niso pokazali nič posebnega. Tekma je bila v glavnem dolgočasna. B-ligaši uspešni FIRENCE - Italijanska reprezentanca under 21 nogometašev, ki nastopajo v B ligi, je včeraj igrala prijateljsko tekmo proti mladinski postavi Fi-orentine. »Azzurri« so zmagali s 6:1 (3:1). Za »azzurre« so bili uspešni Man-delli 2, Domini, Torrente, Tortelli in Cucchi. Član Triestine Orlando je v drugem polčasu zamenjal Piacentinija. Fermana - Ascoli 3:6 FERMO (ASCOLI) — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je prvoligaš Ascoli premagal moštvo Fermane, ki nastopa v meddeželnem prvenstvu, s 6:3 (2:2). Enega izmed zadetkov za Ascoli je dosegel tudi Trifunovič. Šibenik boljši od Hajduka ŠIBENIK V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj domača ekipa Šibenika nepričakovano premagala splitskega Hajduka z 2:1 (2:0). Zanimivo je, da so Spličani častni zadetek z Adamovičem dosegli le štiri minute pred koncem. Košarka: v finalni skupini evropskega pokala prvakov Tracer - Orthez osrednje srečanje Veleslalom na Nevejskem sedlu Thaler prehitel Showa in Camozzija NEVEJSKO SEDLO V veleslalomu za evropski pokal, ki je bil včeraj na Nevejskem sedlu, je zmagal Avstrijec Karl Thaler, ki je prehitel Američana Tigerja Showa in Italijana Ivana Camozzija. Jugoslovanom ni šlo od_ rok. Še najvišje se je uvrstil Tomaž Čižman, ki je pristal na 8. mestu. Po prvi vožnji je bil Čižman odličen tretji s samo dvema stotinkama sekunde zaostanka. Na drugi stezi je poskusil vse, da bi se prebil na vrh, vendar je v tej želji naredil preveč napak. Prav obratno se je godilo Camozziju, ki je bil po prvem spustu osmi, a je zatem stopil na zmagovalni oder. Danes bo na Nevejskem sedlu še slalom. VRSTNI RED: 1. Thaler (Av.) 2T3"67; 2. Shaw (ZDA) 2T4"29; 3. Ca-mozzi (It.) 2T4"61; 4. Salzgeber (Av.) 2T4"65; 5. Roth (ZRN) 2T4' 81; 6. Hin-terseer (Av.)_ 2T4"90; 7. Gabriel (Av.) 2T5"04; 8. Čižman (Jug.) in Pfeifer (Av.) 2T5"05; 10. Orlainsky (Av.) 2T5"21; 17. Žan; 29. Bergant; 43. Planinšek (vsi Jug.). MILAN — Osrednje srečanje prvega povratnega kola finalne skupine pokala prvakov bo gotovo v Milanu, kjer se bosta spoprijeli vodilni ekipi. Domači Tracer bo namreč sprejel v goste presenetljivo moštvo francoskega Ortheza, ki je Milančane nepričakovano premagal v prvem kolu. V drevišnjem srečanju so seveda favoriti Milančani, ki se bodo hoteli oddolžiti za poraz v Orthezu, obenem pa bi z drevišnjo zmago napravili tudi odločilni korak po poti do uvrstitve v superfinale. Zadar pa bo drevi igral doma proti Makabiju iz Tel Aviva, kjer je v prvem kolu dokaj nerodno izgubil. Zadr-čani so v tem srečanju favoriti, seveda če bodo igrali brez nepotrebnih napak in živčnosti. POKAL POKALNIH PRVAKOV V tem pokalu sta znana polfinalna para. Le-ta sta: CSKA Moskva - Scavo-lini Pesaro in Gibona Zagreb - Villeur- banne. Polfinalni srečanji pa bosta 17. in 24. februarja. Končni lestvici. SKUPINA A: 1. CSKA Moskva 10; 2. Villeurbanne 6; 3. Jouventut Badalona 6; Ostrava 2. SKUPINA B: 1. Gibona Zagreb 12; 2. Scavolini Pesaro 4; 3. Efes Pilsen 4; Racing Malines 4. Villeurbanne in Scavolini sta se uvrstila zaradi boljše razlike v koših. KORAČEV POKAL Včeraj so igrali zadnje tekme četrtfinalnih skupin. Polfinajisti so: Limoges (Fr.), Barcelona (Šp.), Zaragoza (Sp.) in Mobilgirgi Caserta (It.). Včerajšnji izidi in lestvice: SKUPINA A: Arexons - Limoges 97:88; Šibenka - Spartak 91:99. KONČNA LESTVICA; Limoges (Fr.) 10; Arexons Cantu (It.) 8^ Spartak Leningrad (SZ) 6; Šibenka Šibenik (Jug.) 0. Kval.: Limoges. SKUPINA B: Divarese - Barcelona 82:79; Jugoplastika - Antibes 93:91. _ KONČNA LESTVICA: Barcelona (Šp.) 8; Antibes (Fr.) in Divarese (It.) 6; Jugoplastika Split (Jug.) 4. Kval.: Barcelona. SKUPINA C: Berloni - Partizan 91:90; Assubel - Zaragoza 88:79. _ KONČNA LESTVICA: Zaragoza (Šp.) in Partizan Beograd (Jug.) 8; Assubel (Fr.) in Berloni Turin (It.) 4. Kval. Zaragoza zaradi boljše razlike v koših v medsebojnem srečanju s Partizanom. SKUPINA D: Mobilgirgi - Čaja 111:109; Challans - Budučnost 114:97. KONČNA LESTVICA: Mobilgirgi Caserta (It.) 12; Čaja Madrid (Šp.) 6; Challans (Fr.) 4; Budučnost Titograd (Jug.) 2. Kval.: Mobilgirgi. POKAL L. RONCHETTI Včerajšnji izid. SKUPINA D: Sidis Ancona - Lokomotiv Sofija 92:67. KONČNA LESTVICA: Iskra Delta Ježica Ljubljana (Jug.) in Sidis Ancona (It.) 6; Lokomotiv Sofija (Bol.) 0. Kval. Iskra Delta zaradi boljše razlike v koših v medsebojnem srečanju s Si-disom. Nogomet: disciplinski ukrepi Criscimanni (Udinese) izključen za eno kolo MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Romana (Avelli-no) in Alibonija (Brescia). Za eno kolo pa so izključeni Criscimanni (Udinese), Chiodini (Brescia), Destro (Ascoli), Gentile (Atalanta), Limido (Atalanta) in Notaristefano (Čomo). V B ligi so dobili prepoved igranja za eno kolo Bergodi (Pescara), Chiorri (Cremonese) in Napoli (Messina). V zvezi s prijateljsko tekmo Avelli-no - Hamburger je do 4. februarja izključen Amodio. Daniel Passerella še leto dni pri Interju MILAN — Argentinski nogometaš Daniel Passarella je izjavil, da bo ostal še leto dni v Italiji in igral za Inter. Igralec se je prejšnje dni sestal s predsednikom društva Pellegrinijem in kaže, da sta se s tem v vzezi tudi sporazumela. Inter je tako tudi za prihodnjo sezono rešil problem »libera«. Ostri starti dvakrat nevarnejši Marsikdo v neenakopravnem položaju Med našimi ekipami, ki so v nedeljo igrale, je bila tudi kriška Vesna, ki je doma z 2:1 premagala Opicino Supercaffe Tenis: McEnroe premagal Šveda Stefana Edberga LOS ANGELES — Američan John McEnroe je na ekshibicijskem srečanju v Los Angelesu premagal Šveda Stefana Edberga s 6:4, 4:6, 6:1. Edberg je dokazal, da je zgleden profesionalec. Komaj je osvojil mednarodno prvenstvo Avstralije, je takoj poletel v Los Angeles za ta dvoboj, za katerega so se domenili že pred nekaj meseci. Očitno je, da Edberg ni računal, da se bo uvrstil v finale v Melbournu. Bob: zdravstveno stanje Scaramuzze se izboljšuje AOSTA — Nesrečnemu italijanskemu pilotu boba Paolu Scaramuzzi, ki se je predvčerajšnjim težko poškodoval med poskusnimi vožnjami za evropsko prvenstvo v Cervinii, gre na bolje. Rokomet: Italiji turnir v Gaeti GAETA — Z zmago po sedmercih s 6:4 proti Avstriji je Italija osvojila mednarodni rokometni turnir. Do te dokaj čudne odločitve je prišlo zaradi spolzkega igrišča. Ker so bili namreč pogoji za igranje nemogoči, sta reprezentanci izvedli sedmerce, pri čemer so bili »azzurri« pri-sebnejši. Končna lestvica: 1. Italija 7; 2. Turčija 5; 3. Tunizija in Avstrija 4; 5. Selekcija Lacija 0. Hokej na ledu: visoko slavje ljubljanske Olimpije LJUBLJANA — V sinočnjem srečanju finalne skupine prve jugoslovanske hokejske lige je Olimpija v Ljubljani visoko premagala beograjsko C. zvezdo z 10:0 (2:0, 5:0, 3:0). Junak srečanja je bil Tomaž Lepša, ki je dosegel kar 4 zadet-, ke. Boks: Italijan Rosi evropski prvak PERUGIA - Italijanski boksar Gran-franco Rosi je novi evropski prvak v su-pervelter kategoriji. Sinoči je namreč po točkah v 12 krogih premagal Jamajčana Chrisa Pyatta, sedaj angleškega državljana. Rosi je bil tehnično boljši od Pyatta, katerega je spravil v precejšnje težave že v 2. krogu. Tudi Rosi se je znašel v težavah v 6. krogu, ko je šel tudi na tla, vendar je krizo takoj prebrodil. Če se vreme v kratkem ne bo popravilo, bomo morali nekoliko spremeniti tudi naslov naše tedenske rubrike... Ne samo, da »ob robu nekaterih naših nogometnih igrišč« ni zadnje čase nikogar, tudi na igriščih samih ni žive duše. Marsikatero prvenstvo so morali odložiti, a tudi kakšno tekmo, ki je bila kljub vsemu na sporedu, so odigrali drugje (glej na primer derbi Kras - Zarja, ki je bil celo v Ronkah). Do nedelje se bodo verjetno razmere precej izboljšale, drugače je seveda s formo igralcev, ki jim tako dolg počitek gotovo ni dobro del. Poleg tega niso bili vsi enako oškodovani. V mestu je namreč snežna odeja kmalu skopnela, v zgornji kraški okolici pa debela ledena skorja in sneg nista omogočala ne tekem ne treninga. Zato so si nekateri pomagali z vadbo v telovadnici, kar pa ni zadoščalo, saj je razpoložljivost telovadnic skromna. Padec forme je torej neizbežen. Ker pa ni enak za vse, bodo težave ob nadaljevanju še večje. To pa ni edina nevšečnost. Tako dolgo mirovanje spremljajo druge nevarnosti, v prvi vrsti večja možnost poškodb. Da bi izvedeli kaj več o teh nevarnostih, smo se obrnili do dr. Renata Štoklja, ki nam je rade volje, kot vedno, ko kdo potrebuje njegovo pomoč, prišel na roko. »V teh nogometnih amaterskih kategorijah se v zimskem času ustvarijo prav idealni pogoji za poškodbe,« je uvodoma povedal dr. Štokelj. »V prvi vrsti so tu slabi tereni (blato, led, sneg), saj dobro poznamo igrišča na Tržaškem in Goriškem, kjer malokje razpolagajo s travnatimi površinami. Zatem treba upoštevati slabe klimatske razmere, zlasti mraz in vlago, ki veliko pripomoreta, da prihaja do poškodb. Delovanje muskularnega aparata je namreč v slabih vremenskih oz. klimatskih pogojih slabše (prekrvavitev mišic je slabša in treba več časa, da se dobro ogrejejo, a tudi hitreje se ohlajajo; poleg tega so pri nogometu še precejšnje "pavze" v igri). Kot tretji vzrok bi navedel slabo te- lesno pripravo, ki je pač posledica teh "nemogočih" igrišč.« Bi v dveh besedah povedali, kaj sodi v dobro telesno pripravo... »Telesna priprava ali kondicija je seštevek dobrega delovanja dihalnega aparata, srca in ožilja ter mišičevja in okostja, skratka, atletu ob slabi pripravi primanjkujejo determinantni elementi kot so vzdržljivost, moč, hitrost, prožnost itd.« Kako si v takih razmerah torej lahko pomagajo? »Več kot nasvet zdravnika je tu potreben poseg društev in federacije, da koledar prilagodijo našim letnim zimskim razmeram (z več strani je bilo slišati mnenje, da bi prvenstva pozimi enostavno prekinili, op. ur.) oz. da bi si vsaj za vzdrževanje telesne priprave pomagali tako, da bi nogometaši redno trenirali v zaprtih prostorih, v telovadnicah. Na žalost pa vemo, kakšne težave imajo nogometni klubi, da pridejo do teh prostorov.« Kakšne poškodbe so najbolj značilne? »Najbolj značilni so zvini (kolena, gležnja), mišične poškodbe, da o lažjih niti ne govorimo.« Torej o preostrih startih ne bi smelo biti govora. Je morda še kaj, kar terja večjo pazljivost? »Če se že dela v teh zimskih mesecih, v slabem vremenu, na terenih, ki so vse prej kot idealni, ko so težave s pripravo, seveda ni odveč, da posvetijo pozornost primerni prehrani (vendar mislim, da večina klubov to že redno dela), bodisi za tekmo samo kot nasploh med tednom. Vsaj tri ure pred tekmo, pred agonističnim momentom, bi bilo treba zaužiti primerno količino hrane in ne katerekoli hrane. Prednost imajo predvsem ogljikovi hidrati (testenine, riž, krompir) in v nekoliko manjši meri beljakovine (meso) in maščobe.« (D. Bizjak) Naša društva delajo obračune Z začetkom novega leta se občni zbori naših društev vrstijo kot na tekočem traku. Na sliki: z občnega zbora TPK Sirena, ki se ga je udeležilo res lepo število članov in gostov. Včeraj so predstavili mladinske igre Alpe - Jadran Pravo slavje mladine Razočarali smo predvsem sebe Reklo je, da je sreča na strani hrabrih. Ne morem zanikati sreče, pa tudi tega ne, da so igralci bili hrabri. Le razlike so bile med posamezniki in to v razpolože-nosti, načrtnosti, mirnosti. V igro smo šli prepričani o uspehu, kajti po uspelih treningih v tednu, ki mu je sledila tekma z Vicen-zo, smo naivno pričakovali, da je to dovolj, nasprotnik naj bi se po nekaj naših udarnih minutah že predal. Zadovoljstvo po začetnem vodstvu de-monstrirano z neizpolnjevanjem dogovorjenih nalog v fazi obrambe (neovirani meti nasprotnikovih igralcev iz razdalje), pa je povsem spremenilo potek tekme. Nakar sledi stara pesem, nervoza, napake, iskanje krivde v sodniških odločitvah, gostje pa vse to lepo obrnejo sebi v prid. Opozarjanju pred tekmo navkljub, da je ekipa iz Vicenze v kritičnem po- trener franka drusič a mebtovih tekmah Nezreli za boj z vodilnimi Včeraj so na sedežu deželnega odbora v Trstu na tiskovni konferenci Predstavili mladinske igre Alpe - Jadran, ki se bodo odvijale na Piancaval-lu nad Pordenonom v dneh od 2. do 4. februarja letos. »To bo prava mladinska olimpiada,« je dejal deželni odbornik za šport Mario Brancati ter dodal, da »ko se zbere preko 500 mladincev z vseh vetrov, ki jih sprejmlja drugih 200 oseb pomeni, da je manifestacija dosegla svoj cilj in da je treba po tej poti nadaljevati«. Odbornik Brancati je na kratko orisal zgodovino iger, ki so se začele leta 1974 z le tremi sodelujočimi deželami (F-JK, Slovenija in Koroška), ter' se nato razvile v pravi mednarodni mladinski praznik, ki je dosegel svoj višek lani na letnih igrah v Pulju. Sedaj bo več sto mladih športnikov iz štirih držav (Italije, Jugoslavije, Avstrije in ZRN), ki predstavljajo enajst dežel (Bavarsko, Gornjo Avstrijo, Koroško, Salzburg, Štajersko, Hrvatsko, Slovenijo, Lombardijo, Tridentinsko -Gornje Poadižje, Veneto in F-JK) tri dni pomerilo v slalomu, veleslalomu, športnem teku za posameznike in štafete ter v hokeju. Vsaka reprezentanca bo štela kakih 50 mladincev in približno 20 spremljevalcev, v ponedeljek pa bo igre odprl predsednik dežele Adriano Biasutti, prisotni pa bodo koroški deželni glavar VVagner in verjetno tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Te zimske mladinske igre v Pianca-vallu (ki bodo, potem ko je odpadel ženski veleslalom za SP, največja športna manifestacija v pordenonski pokrajini v tej sezoni) bodo pravi športni praznik. Hud psihološki padec, ki je zajel našo ekipo po drugem setu, je žal znak, da naša ekipa ni še tako zrela, da bi se lahko enakovredno borila z vodilnimi ekipami v naši skupini. Čeprav smo tehnično in taktično enakovredni, čeprav dokazujemo, da imamo dober napad in vedno boljšo obrambo, čeprav iz leta v leto rastemo in se približujemo po mentaliteti in strukturi vrhunski odbojkarski ekipi, nam manjka ena kvaliteta: konstantnost. Ta naša hiba je močno prišla na dan prav na sobotni tekmi v Padovi. Po prvih dveh setih, ko smo bili enakovredni nasprotnicam, smo v ostalih dveh popolnoma popustili in se brez boja predali. Občutek sem imel, da dekleta niso več prepričana o končni zmagi, tako da je vsak trud odveč in da je končni rezultat že zapečaten. Drugače si ne morem razlagati toliko osnovnih napak in demotivacije v drugem delu tekme. Karakteristika naše ekipe je, da igra včasih vrhunsko včasih pa prav banalno in začetniško. Ekipa, ki misli na napredovanje, ne sme imeti takih nihanj. Igrati mora konstantno in gotovo skozi celo prvenstvo. In prav to kvaliteto so pokazale naše sobotne nasprotnice. Njihova odbojka ni ne hitra ne navdušujoča in ne moderna. Je pa gotova, enostavna in enakomerna v vseh elementih od servisa do sprejema, od podaje do tolčenja in obrambe. Samo s hitro in kombinatorno igro se lahko pride do živega takemu ustroju. To smo dokazali v prvem setu, ko smo zaigrali izredno in hitro brez obotavljanj ter izbojevali kar zaporednih 13 točk. Vendar se nam taka igra kmalu zatakne. To smo dokazali tudi proti skromnejšim ekipam, ko smo brez potrebe izgubljali sete in celo tekme. To vrzel bo treba seveda v bodoče odpraviti, vendar stvar ne zgleda tako lahka. Koncept hitrosti v odbojkarski igri ne dosežeš kar čez noč. Treba je vztrajno vaditi in trenirati, da ga lahko osvojiš. Možna pa je tudi druga razlaga, da nimamo dovolj sposobnih igralk, da bi tako igro predvajale. Kakorkoli že nas čaka v soboto na Proseku huda preizkušnja, ko bomo gostili drugouvrščeni Mogliano. Če zaigramo kot v prvih dveh setih v Padovi, lahko pridemo celo do zmage/ saj je Mogliano mlada ekipa, ki glede storilnosti prav tako niha kot mi. Občinstvo pa bo imelo priložnost, da si ogleda lepo odbojkarsko predstavo, saj je sobotni nasprotnik ena najmočnejših ekip v tem prvenstvu. ložaju in kot taka silno nevarna vsakemu, še posebej Jadranu, ki bojda v vseh dosedanjih medsebojnih tekmah ni bil prepričljiv partner, smo v tem delu igre znova razočarali vse in še posebej sebe. Res je težko priti pred domačo publiko, po dveh neumno izgubljenih srečanjih v gosteh (dvomili smo že v svoje znanje, v pravilnost treninga), vendar si od le povprečnega nasprotnika ne bi smeli dovoliti, da nas tako nadigra v nekem obdobju srečanja. Sedaj pa o hrabrosti, ki je bila izsiljena zaradi naših neumnosti. Poostreni obrambi ob bok bi dodal taktično zrelo igro Štefana Guliča v napadu. Na podlagi njegovih prodorov in asistenc, smo znova začeli dobivati zaupanje v svojo igro. Če bi se nam v srednjem delu tekme odprl še met iz razdalje (samo en uspešen izza črte za tri točke), bi verjetno odpadel in-larktni zaključek in nemočno opazovanje, ali bo nasprotnikov igralec po izteku igralnega časa dokončni ekse-kutor. O treningu meta sem že pisal. Toda še enkrat bom omenil, da precejšnjo skrb posvečamo temu pomembnemu elementu. Še ene stvari se bom dotaknil. Opravljenih je bilo veliko menjav igralcev, ne bom trdil, da so se vse posrečile, večina pa jih je le spremenila potek dogodkov nam v prid. Kakšnih pet minut pred koncem sem izza hrbta zaslišal kritično pripombo enega starejšega gledalca, nezadovoljnega z izvršeno menjavo. Premalo prostora imam na razpolago, da bi razložil, zakaj vse trener izvrši določeno menjavo. Največkrat je vzrok utrujenost in zaporedje storjenih napak, so pa tudi menjave taktične narave, ki zavise od različnih dejavnikov, med ostalim tudi od starosti igralca, ki se ga ob neugodnem rezultatu ne sme žrtvovati, če nismo k temu prisiljeni. Trenerji živimo skupaj z igralci triče-trt leta, lahko, da se kdaj zmotim, vendar veliko ugotovljenega v tem času sem prisiljen upoštevati. Vse vabim na sobotno tekmo Val Kmečka banka je v soboto v Reana del Roiale proti ekipi UV Povoletto šele drugič v letošnjem prvenstvu doživel poraz s čistim 3:0. Za novinca v ligi je to sigurno pozitivno dejstvo. Škoda le, da se nekateri porazi na razliko niso končali v korist Vala Kmečka banka, ker bi sedaj gotovo gledali na lestvico s čisto drugačnim občutkom. Na vsak način bo prvenstvo zaradi stalnih nepredvidenih rezultatov zanimivo in napeto do konca. V soboto sem pričakoval reakcijo goriških odbojkarjev na neverjeten poraz, ki so ga doživeli teden dni prej na domačih tleh proti ekipi Spem iz Faenze. Napredek v igri so valovci pokazali, toda ne dovolj, da bi presenetili solidno ekipo Povoletta. Bili so enakovredni domačinom. Na trenutke sem imel celo občutek, da jih bodo nadigrali, toda to je v vsakem setu trajalo samo do desetice. Odtlej so domačini imeli več od igre in zlahka spravili valovce na kolena. Igralcem Vala Kmečka banka še peša kondicija. Tudi prejšnji teden niso trenirali s primerno motivacijo in na treningih ni bilo polnoštevilne udeležbe. Zgleda pa, da se v tem tednu forma igralcev našega moštva le dviga. Prisotnost in motivacija na treningih je dobra, tako da lahko z optimizmom pričakuj emoprihodnji domači nastop Vala Kmečka banka. V komentarju iz prvega dela prvenstva sem poročal o Povolettu Reana, da je sad združitve ekip US Friuli iz Povoletta ter US Roialese iz Reana del Roiale. Ker je združevanje zelo aktualno v našem športu, je pametno, da namenim nekaj besed tej važni problematiki. Pri združeni ekipi UV Povoletto sem dobil nekaj pokazateljev, ki podkrepljujejo moja osnovna načela o umestnosti združevanja. Okrog ekipe so namreč ustvarili zelo dobro atmosfero, ki jo je bilo moč v soboto občutiti na vsakem koraku. Publika je napolnila telovadnico, kar pa je važno, da je to srčna publika, ki stalno spodbuja svoje varovance. Drugi važni faktor je, da je bilo med publiko zelo veliko mladine. To so dokazi, da je bila združitev pri tem klubu pravilno zastavljena. To samo v premislek nekaterim odgovornim pri naših klubih, ki silijo v združevanje brez treznega -in strokovnega programa. Obratno pa menim, da je dozorel čas za združitev ekip 01ympie in Vala, kar dajam v trezen premislek vodstvoma obeh goriških klubov. Ob koncu priporočam vsem ljubiteljem odbojke naj ne zamudijo sobotne tekme, ki jo bo Val Kmečka banka odigral v Štandrežu proti ekipi Volley Jockey iz Belluna. Imeli bodo namreč priliko, da si na lastne oči ogledajo, po mojem mnenju, najboljšo in tehnično najbolj dovršeno ekipo prvenstva C-l lige. V vsakem primeru bomo v soboto zadovoljni zapustili štandreško telovadnico. Smučarski tek: na letošnjem »Ski Tour 3« Pričakujejo veliko udeležbo Košarka: v mladinskih ligah Spremenljiva igra naših ekip VIDEM — Včeraj je bila v Vidmu predstavitev velikega tekmovanja v smučarskem teku (»Ski Tour 3«), ki bo 15. februarja na progah Kranjske gore, Trbiža in Podkloštra. Kot so dejali prireditelji, pričakujejo, da se bodo letošnje izvedbe udeležilo več kot 2.000 nastopajočih. Med predstavitvijo te velike manifestacije so tudi podrčrtali njen širši pomen, to je, da je prireditev izredna priložnost za povečanje prijateljstva med sosednjimi deželami. Liviu Parasucu nagrada »Juventussi« TRST — Letošnjo nagrado »Juventussi« bo prejel vratar italijanske državne reprezentance v hokeju na kotalkah Li-vio Parasuco. »Azzurri« so tudi svetovni prvaki. Parasuco je zadnjih pet let igral pri društvu Zoppas v Pordenonu. Krstni nastop je opravil kot sedemnajstletnik pri tržaškemu Ferroviariu (B liga). Igral pa je tudi pri Goriziani v A ligi. Parasuco bo nagrado prejel v ponedeljek na posebni svečanosti, ki se je bodo udeležili športni časnikarji z naše dežele (le-ti so tudi zbirali najboljšega) in predstavniki Tržaške hranilnice. Priznanji pa bosta prejela še Tržačanka Barbara Gattone (smučanje na vodi) in Videmčan VVilliam Potocco (dviganje uteži). Košarka - šolsko prvenstvo ITI - P. Trubar 80:75 (27:32) P. Trubar: Čubrilo 4, Rinelli 4, Battello 4, Koršič 32, Košuta 31, Breganti, Devetak, De Grassi, Ferfolja, Porta. 3 TOČKE: Battello 1, Koršič 5, Košuta 4. V prvem kolu medšolskega mladinskega prvenstva so licejci tesno izgubili proti solidni ekipi ITI. Tekma je bila zanimivejša v prvem polčasu, ko so Brati-novi varovanci zadevali trojke kot za stavo. V drugem delu srečanja so nasprotniki zaigrali treznejše predvsem v obrambi. Vse naše je treba pohvaliti zaradi požrtvovalnosti, (koš) Aljoša Terčon MLADINCI JADRAN FARGO - SCOGLIETTO 65:81 (37:41) JADRAN FARGO: Žetko 22 (2:4), Terčon 7 (1:2), Lippolis 7 (1:2), Štoka, Pertot 2, Gregorič, Škerlavaj 6, Uršič 3 (1:1), Sta-nissa 6 (2:4), Pahor 12. Neroden poraz mladih jadranovcev v sobotni tekmi s tržaškim Scogliettom. Tekma se je začela v znamenju Jadrana, saj so v 10. min. vodili 22:14. Od tistega trenutka dalje je jadranovcem popustila koncentracija, saj so bili nasprotniki brez dveh najboljših igralcev. V drugem delu ni, kljub vstopu na igrišče Aljoše Terčona, jadranovcem uspelo ujeti pravega ritma. Edini, ki je kljuboval premoči Scoglietta, je bil David Žetko, vendar pa to ni bilo dovolj za zmago. (A. V.) JADRAN FARGO - ARTE GORICA 82:73 (44:36) JADRAN FARGO: Žetko 5 (1:2), Lokar 11 (1:2), Terčon 15 (3:5), Lippolis 10, Pertot 4, Gregorič 2, Škerlavaj 3 (1:1), Uršič 11 (1:2), Stanissa 11 (1:4), Pahor 10. Po sobotnem porazu se je mladinska ekipa Jadrana v ponedeljek oddolžila proti goriškemu Arteju. V tej tekmi so mladi jadranovci dokazali, da so homogena ekipa. Z zagrizeno obrambo so že v začetku pokazali, da jim gre samo za zmago. Z Markom Lokarjem na čelu v vlogi »play-makerja« so se v tej tekmi izkazali tudi ostali igralci, predvsem tisti, ki so v drugih tekmah bolj malo stopili na igrišče. Poleg Lokarja sta se izkazala predvsem Uršič v napadu in Škerlavaj v obrambi. (A. V.) _________PROPAGANDA_____________ POLET - BOR INDULES 31:66 (9:35) POLET: Pro, Marucelli 6 (2:4), Badalič 4 (0:2), Krevatin 2 (2:4J, Guštin 2, Danieli 3 (1:2), Rauber 4 (0:3), Škabar 10, Vidali. BOR INDULES: Martinolič, Filipčič 6, Korošic 6, Possega 13 (3:5), Bajc 11, Tom-šič_ 12, Vodopivec 4, Križmančič 4, Turk 4, Žiberna. Visoka zmaga borovcev v uvodnem kolu prvenstva propaganda. V tej tekmi so se Tržačani izkazali kot bolj izkušena ekipa, saj so poletovci v glavnem sami začetniki. Med posamezniki sta se izkazala Iztok Bajc med Tržačani in Mitja Škabar v ekipi Poleta. (A. Vremec) Trener jugoslovanske košarkarske reprezentance Krešimir Čosič in priznani košarkarski strokovnjak Boris Kristančič sta v torek obiskala vodstvo košarkarskega društva Dom iz Gorice. Njun obisk (gosta je spremljal predsednik Jadrana Edi Kraus) sodi v okvir prizadevanj, da bi priznani jugoslovanski strokovnjaki spoznali zamejsko košarkarsko stvarnost, ji pomagali in s tem prispevali, da bi tudi na tem področju kakovostno rastli. Ta je bil tudi srž razgovorov na sedežu ŠZ Dom, kjer sta se Čosič in Kristančič zanimala za trenutno stanje goriške slovenske košarke ter nakazala nekatere možnosti sodelovanja v prihodnjem. Sicer o tem se bodo podrobneje zmenili na naslednjem obisku, katerega naj bi se udeležil tudi.Mirko Novosel. Na sliki: Kristančič in Čosič s predstavniki Domovega društva obvestila - obvestila ŠD POLET vabi člane na 20. REDNI OBČNI ZBOR, jutri, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD MLADINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu do jutri od 18. do 21.00. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora fanes, 29. t. m., ob 20.30, v UL sv. Frančiška 20. ŠK KRAS sklicuje jutri, 30. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, izvolitev predsedstva, poročila, diskusija, razrešnica, volitve in razno. SK DEVIN obvešča, da bo drugi avtobus za Ravas-cletto, v nedeljo, 1. februarja odpeljal iz Bazovice ob 6. uri, preko Opčin, Pro- seka in Nabrežine. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisuje Škerk Bruno, po tel. 200236. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bodo v prvem dnevu tekmovanja v igri med dvema ognjema nastopile v soboto, 7. februarja naslednje osnovne šole: Finžgar, Milčinski, Bazoviški junaki, Milje in Gregorič Stepančič. Tekme se bodo začele v Borovem športnem centru ob 15. uri. JK ČUPA obvešča člane, da bo 15. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 6. februarja. Prvo sklicanje ob 20. uri na DRUŠTVENEM SEDEŽU v Sesljanskem zalivu, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: poročila odbornikov, pozdravi gostov, volitve društvenih organov in razno. Vabljeni! SPDT vabi drevi na predavanje alpinistov SPDT, ki bo ob 20.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UL sv. Frančiška 20/2. nad.). Naslov predavanja, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, je »1987: leto uspehov«. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De flubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ ZTT Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 29. januarja 1987 Državni pravdnih je za morilca s podpisom Ludmg zahteval dosmrtno ječo Abel in Furlan sta z ubijanjem preganjala dolgčas ob koncu tedna VERONA Državni pravdnik Francesco Pavone je ob sklenitvi obtožnice na procesu Ludwig zahteval dosmrtno ječo za Wolfanga Abela in Marca Furlana. Tožilec je pred porotnim sodiščem v Veroni oba mladeniča obtožil večjega števila umorov in pokolov, podpisanih z besedo Ludwig. Predlagal pa je njuno oprostitev zaradi obtožbe smrti Luciana Stefanata v požigu barake v Veroni. Dr. Pavone je za oba zahteval priznanje polovične umske neprištevnosti. Dr. Pavone je vzgib za umore našel v »nepopustljivem moralizmu«, morda v opravičevanju lastnega ravnanja; gre za »poceni umore, izvršene brez pravega razloga«, ki so Abelu in Furlanu »odpravljali dolgočasje ob koncu tedna«. Abel in Furlan, ki nista prisostvovala poteku razprave, sta obtožena številnih umorov in pokolov, podpisanih z »Got mit uns«; začeli so se 25. avgusta 1977. leta z umorom reveža Guerri-na Spinellija (za ta umor je obtožen samo Abel, položaj Furlana, ki je imel takrat šele 17 let, pa preučuje sodišče za mladoletne v Benetkah) - sklenili pa 4. marca leta 1984 v diskoteki Me-lamara pri Mantovi z njuno aretacijo. Po Pavonovih besedah samo za dva umora s podpisom Ludwig ni zadostnih dokazov in je zato predlagal oprostitev. Državni pravdnik je osvetlil dvojni umor duhovnikov v svetišču na Monti Berici, požig kinematografa Eros v Milanu, v katerem je umrlo šest oseb, in požig diskoteke Liverpool v Miin-chnu. Proces se bo nadaljeval v petek z zagovori obrambe. Družba pričakuje pravično obsodbo nasilja, poglavitnega predznaka barbarstva. Managua izpustila Amerikanca Hanna MANAGUA — Nikaragovske oblasti so osvobodile Sama Halla, ameriškega državljana, ki so ga decembra aretirale zaradi domnevne vohunske dejavnosti. »Sam je umsko bolan in nestanoviten ter bi utegnil narediti samomor,« je izjavil namestnik notranjega ministra Javier Cha-morro. Njegova osvoboditev je »človekoljubno dejanje«. Sama so že izročili odvetniku Garyju Froelichu, ki ga bo danes ob 13. uri iz Manague odpeljal v ZDA. Sama Halla so aretirali 12. decembra v bližini nekega vojaškega oporišča. V nogavicah je imel skrit zemljevid in nekaj listin. Predsednik Daniel Ortega je sprva napovedal njegovo obsodbo pred ljudskim sodiščem, med zasliševanjem pa so ugotovili, da je Sam neuravnovešen. Prejšnji dan je Radio Nikaragua sporočil, da je Sam plačanec, ki ima »težave z zdravjem, ki jih v Nikaragvi ne morejo zdraviti«. Managua je pokazala »humani obraz svoje revolucije« in ga poslala domov. Nova vesoljska odprava v SZ MOSKVA V vesoljski bazi Bajkonur se je začelo vzvratno štetje za novo človeško odpravo v vesolje. Gre za vesoljsko ladjo So-juz TM-2, na kateri sta kozmonavta Jurij Romanenko in Aleksander Lavejkin. Poletela bosta do orbitalne postaje Mir, ki samostojno kroži okoli Zemlje od lanskega 16. julija. Kot je sporočila tiskovna agencija Tass, je Sojuz TM-2 posodobljena inačica vesoljskih ladij tipa Sojuz T, saj je znatno lažja, porabi manj goriva, ima pa več prostora za raziskovalne naprave. Prvič so takšno ladjo izstrelili 23. maja, vendar brez človeške posadke. Sovjetska zveza malo kdaj že vnaprej seznani mednarodno javnost s človeškimi poleti v vesolje. Lansko odpravo s posadko je najavila dan prej in izstrelitev snemala tudi za televizijo. Kozmonavta Leonid Kizim in Vladimir Solovjov sta odletela na krožni tir okoli Zemlje 13. marca, vrnila pa sta se šele po 125 dneh. Gre za prva kozmonavta, ki sta opravila popolno vesoljsko potovanje, in to z orbitalne postaje Mir na orbitalno postajo Saljut in nazaj. Avstrijci izročili milici skupino kranjskih roparjev LJUBELJ — Avstrijski pravosodni organi so izredno hitro odgovorili na zahtevo jugoslovanskih pravosodnih organov. Včeraj od 9. ure so spet v Sloveniji 24-letni Darko Škoda, 24-let-ni Ivan Mikec, oba iz Preddvora, in 22-letrni Peter Zadnikar iz Nove vasi pri Preddvoru, ki so osumljeni različne udeležbe pri nekaterih ropih denarnih ustanov na Gorenjskem. Avstrijski policisti so v petek, 24. oktobra lani v Borovljah na avstrijskem Koroškem aretirali omenjene osumljence, in sicer na podlagi podatkov, ki so jim jih posredovali uslužbenci milice iz Kranja. S tem se je začel konec roparskih pohodov. Predvsem in najprej so Darka Škodo in Ivana Mikca osumili ropa banke na Planini pri Kranju 10. oktobra lani. Ta- krat naj bi Mikec in Škoda prišla v banko. Škoda je držal puško, Mikec pa je tlačil denar (6,9 milijona dinarske vrednosti dinarjev in deviz) v torbo. Izpred banke sta se odpeljala na kawasakiju 1000, pri Trsteniku pa ju je čakal fičko s ključi, kamor ga je bil pripeljal Zadnikar. Odpeljala sta se v Preddvor. Potem ko se je 7. novembra lani kranjskim delavcem uprave za notranje zadeve javil sam še 28-letni Borut Knol iz Kranja, se je klobčič okrog ropa na Planini povsem odvil. Zbiranje podatkov in obvestil pa je doslej navrglo že marsikaj. Škoda, Mikec in Knol so osumljeni, da so 26. decembra leta 1985 oropali pošto v Šenčurju, od koder so odnesli okroglih osem milijonov dinarjev, (dd) Odstopil prestar »mladinec« LJUBOVlJA — 62-letni predsednik mladinske organizacije v vasi Podgaj pri Ljuboviji, kmetovalec Zdravko Lazič, je po desetih mesecih izročil dolžnost aktivnemu in resničnemu mladincu. Na izrednem sestanku mladinske organizacije v Podgaju so za novega predsednika izvolili mladinca Milana Paviča. Ko so lani mladi vasi Podgaj izvolili Laziča za predsednika mladine, so bili prepričani, da bo lahko kot dober gospodar in napreden kmet pomagal uspešno končati začeto zidavo mladinskega doma v vasi. To mu očitno ni uspelo in je to najverjetneje tudi glavni razlog te kadrovske zamenjave, (dd) Tatu najprej hudo prebičali nato pa mu rane še posolili LONDON — Trevor Watts upravlja gostilno s prenočiščem, Simon White pa je izurjen tatič. Ko je prvi zasačil drugega pri poskusu kraje televizorja, ni poklical policije, ampak vprašal: »Imaš rajši bič ali zapor?« Misleč, da se Watts šali, je White izbral bič. Pa ni bila šala. Gostinec je tatu privezal k mizi, nato pa poklical ženo in obe hčerki: prišle so z verigami in debelimi žicami ter vsaka dvajsetkrat udarila nesrečnika po goli zadnjici, zatem pa udrihale po njem s težkimi cokli. Watts mu je nazadnje posul rane s soljo, jih izpral s kisom in rumom, končno pa ranjenca odslovil. Ta je zadevo seveda prijavil policiji, ki se je sicer praviloma izogiba, in prijazna gostinska družinica je morala na zatožno klop. Sodnik v Gloucestru je možakarja obsodil na 9 mesecev ječe, ženskam pa je naložil enako kazen pogojno. Kaj pa White? Tudi sam je za rešetkami, ker so ga možje postave iskali zaradi neke prejšnje tatvine. Leta 2000 nas bo 6 milijard NEW YORK — Konec tega stoletja bo na Zemlji že 6 milijard ljudi, a konec leta 2010 nas bo še milijardo več. To so povedali na zasedanju demografske komisije OZN, ki se je začelo včeraj v New Yorku in bo trajalo ves teden. Naravni prirastek je čedalje hitrejši: medtem ko je bilo treba čakati eno celo stoletje, da se je število prebivalcev sveta povečalo z ene na dve milijardi, je bilo potrebnih samo 35 let, da je naraslo z dveh na tri milijarde (leta 1974). Letos naj bi se ljudje pomnožili do 5 milijard. Takšna nagla rast prinaša za sabo seveda hude družbene, gospodarske pa tudi politične pretrese, najbolj pa ogroža države v razvoju, v katerih živi 62 odstotkov vseh ljudi. S pasjo pričo dobil tožbo LONDON — Ko se je avtor uspešnice VJatership Down (Zajčji grič) Richard Adams sprehajal s svojim kalijem Tatterjem po gošči v Hampshiru, ga je ustavil gozdni čuvaj, češ da dovoljuje psu loviti fazane. Potem ga je še užalil in udaril ter ustrelil v Tatterja in ga na srečo zgrešil. Pisatelj je nasilneža prijavil in kot pričo peljal na sodišče... psa. S povelji in protipovelji, ki. jih je koli do kraja spoštoval, je dokazal, da žival ne bi lovila brez dovoljenja, in tožbo dobil. Socialisti polemični do ukrepov Donat Cattina v zvezi z aidsom RIM — Polemike o aidsu so se ponovno razplamtele. Povod so tokrat dali socialistični člani komisij za zdravstvo v obeh vejah parlamenta na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodil Claudio Lenoci, odgovorni za zdravstvo v strankinem vodstvu. Na tiskovni konferenci so sicer govorili tudi o drugih vprašanjih s tega področja, med temi o sedanjih stavkah zdravnikov, vendar pa je bilo največje zanimanje namenjeno prav nevarnosti, ki jo predstavlja aids. Socialisti so bili zelo kritični do pobud ministra za zdravstvo Donat Cattina in so po- stavili vrsto predlogov, začenši s predlogom o obveznosti spolne vzgoje v šolah. Donat Cattinovi predlogi so, po njihovem mnenju, nezadostni, če ne bo prišlo do množičnega obveščanja o nevarnosti aidsa v sredstvih množičnega obveščanja in v šolah. Vsota 50 milijard, ki jo je določilo ministrstvo, je po mnenju PSI smešno nizka, prav tako nezadostna pa je sestava posebne operativne skupine — zanjo se je že uveljavil naziv »task force« — v kateri sploh ni izvedencev s področja preventive in zdravstvene vzgoje. Psihoza, ki obstaja v zvezi z aidsom, nikakor ni neupravičena, je včeraj poudaril Lenoci in je dejal, da v Evropi verjetno podcenjujejo to bolezen, še zlasti, če upoštevamo, da v ZDA ocenjujejo, da bo v začetku prihodnjega desetletja aids terjal toliko žrtev, kot jih je terjala vietnamska vojna. Načelnica socialistične skupine v komisiji za zdravstvo poslanske zbornice Rossella Artioli pa je dejala, da je Donat Cattin seveda ukrepal prav, ko je objavil prva navodila, da pa gre le za začetek. Sedaj je treba preiti h konkretnim ukrepom. Po mnenju Arti-olijeve bi bili posplošeni pregledi pretirani in bi ustvarjali preveliko psihozo, zato naj bi opravili obvezne preglede v vojašnicah in bi vključili ta pregled v seznam obveznih analiz vseh oseb, ki morajo imeti zdravstveno knjižico, lahko tudi namesto nekaterih drugih analiz, kot na primer ugotavljanje sifilisa. Kriterij naj bi bil vsekakor poenoten za vso državo, saj tekmovanje med deželami katera bo učinkovitejša, nikomur ne koristi. Ministrstvo naj bi tako izdalo natančna navodila, ki bi morala biti obvezna za vse dežele, krajevne zdravstvene enote in občine. V razpravi seveda ni manjkalo demagogije. Tako je poslanec Sellitti izrazil željo, da bi čimprej odkrili cepivo, ki bi pač rešilo vse probleme. Sellitti ima seveda prav, vendar pa nič ne kaže, da bi italijanske zdravstvene oblasti vsaj v bližnji bodočnosti lahko kaj ukrenile v tem smislu. Kijev zaplula v Sredozemlje Sovjetska letalonosilka Kijev je zaplula v Sredozemlje in se sedaj nahaja pod budnim nadzorstvom ameriških letal južno od Sicilije (Telefoto AP) ARREDAMEIMTI . . , dajte nam prostor in načrtovali bomo stanovanje Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza. Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer. Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah. Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare kot nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 tel.: 0481/72395) specialist za omare. oprema za urade skupnosti $e\ tra FOmMITURE TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395