Iz starih časov. ^ospod naducitelj Jožef Killer je priobčil v 17. številki D. 0. L. Z.*) sledeči zanimivi podlistek: 0, tožni, ubožni čas nekdanje »šumaštrije"! Jaz sera vžil tvoje veliko trpljenje ter redke radosti tvoje! Pač je bilo to le nekoliko let; pa tem grenkejši je bil ta čas bridke izkušnje! Moral sem rau žrtvovati svoja mlada leta in še zdaj, ko je ta 'čas že davno minil, me zazebe kar pri srcu, ko se spomnirn nanj. Sam sem si ogrenil svoje mlade dni še bolj, ker se nisem kazal dovolj pokornega in ponižnega proti tedanjira šolskim oblastnikom. Zato sera dobil svojo prvo službo v kraju, ki mi je bil odločen za nekako pokoro. Poslali so rae visoko gori na hribe, v osamljen kraj, kjer ni bilo možno nikako *) Mi ta izborni časnik, ki se bori neustrašno za prava in za čast novodobne šole, priporočamo kar najtopleje svojiin čitateljem, posebno onim učiteljskega stanu. Izhaja dvakrat na mesec ter stane le dva goldinarja na leto. Naročuje se pri upravništvu na Dunaju V./2. Diehlgasse 52. Prestavljavec. občevanje, da bi mi razvedrilo dušo. Mislila je pac merodajna gospoda, da se spokorim v taki samoti popolnoma. Žal, da rgospodom" nisem raogel izpolniti te želje, tega veselja; ostal sem garjeva ovca v ovčnjaku gospodovem! Vinotoka meseca 1. 1865. sem dobil svoj prvi ,,dekret" kot ,,začasni podučitelj". 0 plači v dekretu ni bilo govora, a toliko več o dolžnostih. Sicer sem bil vajen stradanja že izza giranazijskih let, in tudi na takratni dvorazredni preparandiji se mi ni godilo bolje. A vendar vse to ni bilo nič proti temu, kar sem trpel v svoji prvi službi. Moja mati si je bila na ustih prihranila nekaj dvojač; te mi je dala, ko sem odhajal v službo. Pot me je vodil per pedes v šest ur oddaljeno mesto, kjer sem se moral predstaviti gospodu dekanu. A že takoj, ko sem stopil pred visokega gospoda, sem pokvaril vse. Mislil nisern niti v sanjah na to, da bi rnu ponižno poljubil roko, katero mi je podal v pozdrav. Le trdno sem segel gospodu v roko ter mu jo krepko stisnil in stresel. A takoj je zatemnelo njegovo obličje, in mož je postal čudovito resen. ,,Dobivali bodete 100 goldinarjev letne plače in za pj-iboljšek se Vam prepusti tudi ogledovanje mrličev." — ,,Le 100 goldinarjev, in drugega nič?!" povprašam ves osupel, ,,saj ob tem ne bodem inogel živeti!" ,,Res ni veliko, a dovolj za Vas. Mladina naj se zadovoljuje z raalim! Vrhu tega bodete dobivali tudi prosto stanovanje, za kar pa bodete raorali poraagati starerau šumaštru — pri mežnarjenju. Stari šumašter je pripravljen Vam dati hrano za raesečnih 7 goldinarjev." Da niso bili moji starši resnično ubogi, in da sera vedel za kak izhod, bi jo bil gotovo takoj popihal drugarn; a tako sern raoral ostati. Gospod dekan mi je dal še vsepolno ostrih opominov, potem me jo odpustil. Toda roke mi ni več podal, pa saj bi je itak ne bil poljubil, kakor mu je tudi kasneje nisem nikoli. Za nekoliko iluzij siromašnejši, sem ubral pot pod noge proti.svojemu cilju, t. j. proti vasi, ki se mi je z visoke gore smehljala v dolino. Pot me je vodila mimo župana, dobrosrčnega gorjana. Njemu sem so moral predstaviti. Mož se rai dobrovoljno nasmehlja ter me povabi, naj sedem na klop, ki je stala pred hišo. Na to veli dekli, naj rni prinese skodelico kaše. Okrog raene so se zbrali vsi županovi otroci, hlapci in dekle, manjkalo tudi ni niti psa niti mačke. Vsi pa so me zvedavo pogledovali ter delali svoje ne baš duhovite opazke o novem Bta malern šumaštru". Dasi sera bil lačen, da se mi je pajčevina delala po želodcu, vendar nisem spravil vase več nego le nekaj žlic te jedi. Potera pa sera v spremstvu župana saraega šel dalje>. Naposled se visoko gori pokaže — cerkev, župnišče in napol podrta sola. Poleg te je bila še gostilnica, na katero sem pa jaz moral zaradi svojih sijajnih dohodkov popolnoraa pozabiti. To vse je bila vas. Vse druge hiše in koče so bile daleč na okolo raztresene, kakor v hribih sploh. Vzprejem pri gospodu župniku je bil za čuda kratek. Le raalo je namignil z glavo v pozdrav, potera je rekel: Peljite podučitelja k šomaštru! In s tem je bilo »avdijencije* konec. Carniolus. (Dalje prih.) , ^vW