H 6 štev. V Ljubljani, sreda 14 maja 1919. DanaSnj* številka obsega t» strani. * *• iv ILž • ■»»scasa 2S&xssz8esttiiaQKza^Jiazz3a&^^ vVtj>i* v Ljubljani W. po pošti: 1 -n t.i K 84-~ 48-„ rti'- . 7 - iaosomstvo: 5* i•»••«! i-*t* M?t«i K '■»— ’-!• Uft „ 60*- * * vrt km B „76*— 1 i.: ,, S" — st P 1 i ■ » j finiaeit« »»re&be >.-j ttutazuict. G&IatI ** računajo po p«, abljenem urostoru m si- • knjiZjjjpp <» visok ier 45 m» ji.otttor sa Rijfcfjt* *» večkrat po.»#*s . f-(fayt-r# ».* bi«r«w trs« litev. it. Telefos sv SiKL tiiirrtvalttro je a* MutjliuB trg* ft-H, Telefon Štev. 44. I&haja v-is ak dU&B i»oi&M.« »?#&&■ St-evllka -.a* el la 40 v|aayje>. Tpr«j.-Rjei»; strd« ItuNtrit-t 5. .ir. sc opj pri-is*! i>» v» »e vr&SaJu, Francosko-angleško-amerikanska zveza proti Italiji. Grožnje entente proti Nemčiji zaradi podjpisa miru. — 15. junija podpisan mir. Upornik Radič za hrvatsko republiko pod zaščito Italije. Porotno z mirovne ............ " ............. *...... *' konference. Jadranski spor..— Vprašanje Reke 'n italijanska delegacija. — Priznanje kraljestva SHS. — Nemčija nas neoficijelno priznava. tPoroflto generalnega konzula dr. 1. Schwegla Deželni vladi za Slovenijo.) Pariz, 8. maja. Dejstvo, da so st Italijani vrnili v Pariz, ne pomenja, da je italijanski spor rešeti- — Italijani so izprevideli, da je nemogoče, da bi s svojo odsotnostjo iz Pariza izposlovali rešitev spornega vprašanja, in so spoznali, da je mirovna konferenca odločena, ako ostanejo oni pri svoji trn i, skleniti mir z Nemčijo brez njih, kar bi Italijo vsekakor spravilo v kaj neprijeten položaj. — Ugotovljeno ie, da 3e je defiinitivna pogodba že tiskala, da bi bilo v njej ime Italije kot stranke omenjeno, ir* da je Italija bila vaujo vpisana šele, ko se je izvedelo, da se njeni delegati vrnejo. Seveda bo mirovna konferenca zopet začela prečesavati jadransko in avstrijsko vprašanje, žftp bodo Nemcem izročeni mirovni pogoji, in upravičeno je mnenje, da ob končni ureditvi Reka ne bo izročena Italijanski surerenltoti. Kolikor je znano meni, obstoja glede bodočnosti Reke, ki je za nas Slovence postala največje važnosti, ker je edini trgovski izhod za tisti del slovenskega ozemlja, ki ostane pod Jugoslavijo, dvoje predlogov: Gre za ten., da postani Reka svobodno mesto, ki bodi 7a vedno pod suvereniteto Jugoslavije; drugi predlog pa se glasi tako, da naj *h> reška luka mednarodna in da Haj »e suvereniteta erez deset let določi potom plebiscita. — Javlja se, da je Odando, ko je spoznal, da je njegov bluff ponesrečil, predložil ta-le kompromis: Italija se odreče aneksiji dalmatinskega zaledja, Reka se proglasi za svobodno mesto pod varstvom zveze narodov, Italiji sc priznajo posebne pravice v mestni upravi Reke, črez deset let pa se ta pogodba revidira potom plebiscita. — Ta predlog, ki ga je števil Orlando sporazumno z Mr. Barrerom, f ancoskim poslanikom v Rimu, — Barrere je za Italijo storil, kar je le mogel — v posvetu treh ni bil sprejet. Predmetno posvetovanje, na katerem sc je Amerika vrlo zavzemala za našo jugoslovansko stvar, je bilo v ponedeljek. — Mirovna pogodba prvikrat oticijcluo imenuje in s tem pri pozna v;t kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot tudi pogajajočo se stranko. Iz zajetih nemških brezžičnih poročil se je izvedelo, da so nemški delegatje svojo vlado na to dejstvo opozorili, kar se smatra za čeladi neoficljeluo priznanje jugoslovanskega kraljestva po Neuičiti. ___________, (LDU.) Slovenskemu narodu! V dobri veri in silnem hrepe nenju po boljši in svobodni bodočnosti sc je po težkih vojnih letih in po trdih preizkušnjah moralne in materi-jalne bede združil hoimeni jugoslovanski narod v eno državo. Narodno enotna in gospodarsko močna domovina je bila naš ideal: država v kateri bi vladal duh socialne pravičnost’, je bila naš postulat. Toda od dneva, ko je prvič posijalo solnce svobode na našo domovino, smo doživeli mnogo razočaranj. Ogroženi na vseh straneh od sovražnikov, nam hočejo ti odtrgati kos za kosom od naše zemlje. Na zapadu nam je vzel Italijan najlepše kraje naše domovine, isto hočejo doseči Nemci na severu. Zadnji čas prihajajo s koroškega najžalostnejše vesti. Vsied nezadostne obrambe smo izgubili vso Koroško, to nekdanjo zibelko slovenskega naroda. Dan za dnem prihajajo čez ka-ravanke begunci, ki so izgubili In pustili dotna vse, samo da si rešijo golo življenje. In domovina, ki sama preživlja vse gorje posledice štiriletne vojne, se malone nc zmeni za trpljenje svojih bratov. Narod slovenski, jugoslovanski 1 V času težkih preizkušenj ne pozabi, da se ^ teh odločilnih dneh kuie usoda tvuja za doigo vrsto let, morda za celo sioletjc. Ne vdajaj se obupu in brezdelju, apmak strni se v mogočno falango nepremagljivih borilcev za sveto sivar naše rtarodie svobode, da si Liko sanj priboriš tiste svoje brate in sestre, ki zdihujejo po naši krivdi pod težkim jarmom tujega nasilja. Zahtevamo samo to, kar nam pripade po osnovnih zakonih narodnega prava in v tem oziru ne priznavamo nobenega kompromisa- Ne damo si iztrgati tega, kar je naše, kar nujno rabimo in kar moramo doseči. Jugoslovanska akademska omla-dina ni pozabila v najhujši bedi na skupne narodne ideale. Izjavljamo, da smo pripravljeni dati vse svoje duševne in plesne moči na razpolago za službo Domovini in Pravici. Jug. akad. oml. v Zagrebu. Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otira/ bratovske solze. Nemška grozodejstva na Koroškem. (Nadaljevanje uradnega poročila.) Neupogljiv značaj slovenskih Korošcev. Nemška soldateska ie odgnala iz Roža kakih 2.000 ljudi. Odvedii so jih s skupnim vlakom čez Vrbo v Celovec, da bi tam občinstvu razkazali ^koroške veleizdajalce*- in jih ponižali. Kljub trpljenju in nevarnosti da jih soldateska pobije, so ostali slovenski interniranci neupogljivi. Vozeč se na Vrbo so navdušeno prepevali domorodne pesmi, kakor „Lepa naša domovina«, „Hej Slovani*1, „Kjo so naše niejeu itd. Ropanje nemških čet v Železni Kaplji. Trgovino Repič v Železni Kaplji so nemške tolpe popolnoma oropale. Zmetali so blago na cesto, odkoder ga je odneslo civilno prebivalstvo. Pti tej akciji se je odlikoval od naše vlade odstavljeni nadučitelj Robleg. Oropali so razen tega še: Župnišče, stanovanje občinskega tajnika Piskernika, doma-mačijo župana Piskernika na Beli in pa Komendo na Reberci, katero so nemški roparji tako izpraznili, da so odnesli celo dele kuhinjske peči. Nemške priprave za napad. Dognano je, da je nemška vojaška oblast že pred 28. aprilom t. 1. delila med civilno prebivalstvo puške, n:uničijo m vojaško obleko. — Nemški vojaki so v Železni Kaplji aretirali slovenskega fanta, ker je bil svojčas nosil kravato v narodnih barvah: rekli so, da se bodo ž njim v Celovcu Igrali „kino“. Aretirali so ga na cesti, ko je peljal skozi Železno Kapljo 100 kg tuiščice. Kajpak so mu- vzeli tur VLADIMIR LEVSTIK. X 89 nadaljevanje. višnjeva repatica. In listi klavir je zdaj nemara vsa njena tolažba, ^8e njeno življenje... Prodaja ga, da ne pogine, ali ga edneso, pojde njen zadnji dih za njim; nihče n'hče ga ne more plačati... Kdor ga kupi, bo njen borilec.« »Saj zato!« je rekel grof s strastjo, ki je še ^°'j osupnila učitelja. »Treba je najti pot, naj stane, *»r hoče... Stojte!« je vzkliknil zdajci ter se udaril \ dlanjo po Čelu. »Počakajte — ne, rajši zbogom, (‘° jutri...« Ne meneč se več za suplenta, je stekel na dvo-.^če, kamor je bila pritavala stara Meta, vsa revna 'n strta, z očmi krvavimi od jokanja. Poklical jo je Svežo; starka se je ozrla vanj z brezmočno žalostjo ’n hlipnila v predpasnik. »Kaj se godi pri vas?« je zamrmral. »Gospo-r,čna prodaja klavir? Govorite po pravici.« Uo s težavo in v odlomkih ji je izvabil sivo Povest, Odkar se je bila Marijina bolezen poslabšala, h .£?8P0d.ar'':l Meta s tistimi par stotaki, ostanki oljšjb dni ; že pred meseci je sfrčal zadnji iz hiše... raviia, živež, stanarina, vsak ve, koliko stane živ-te - ! Marijini uhančki, zapestnice, broška po ma- odrV*k*j perila in pohištvo, kar ga je bilo količkaj j Več> vfe je bilo zdavnaj zastavljeno in prodano. Pega jutra se je ozrla Meta po hiši in ni vedela, kje naj vzame denar za kosilo: beda in praznota kroginkrog... Ali starka je ljubila Marijo kakor lastno dete, saj jo je bila prestregla takorekoč iz materinega krila, ujčkala jo, vozila na izprehod ter čuvala od mladih njeno rast in brstenje njene dekliške lepote; v tisti sivi uri ni pomišljala, marveč je segla po revnem kupčku svojih dekelskih prihrankov, kolikor jih ni bila že vložila tuintam. Legala je siroti, varala jo, izmišljala si najneverjetnejše istorijc o desetakih, ki jih je »nalašč prikrila za hude čase«, in zamudnih Marijinih učenkah, ki poravnavajo davno pozabljene račune iz prejčnih dni... A prišla je ura, ko je obrnila poslednji goldinar, oblila ga z brezupnimi solzami svojih zvestih oči ter ga dala za pol tuceta jajčkov, za piskrček mleka in košček kruha. Teden, dva je dobila še kaj na posodo pri znankah, toinono na upanje v prodajalni; pa tudi tega je konec zdaj. Ta jo tirju, oni jo podi od praga, preostajalo bi samo še beračiti; neizkušena, v svojo bolezen in Žalost zamaknjena Marija, ki je prepuščala vse posle starki in vse dotlej ni opazila prevare, se je naposled začudila njeni pobitosti ; pred nekaj dnevi je prišla izpoved. Gospodična je ostrmela, jokala, da se je trgalo Meti srce, obtoževala se in prosila odpuščenja, Bog vedi zakaj; potem se je pomirila, sedela dolgo molče in rekla nazadnje: »Meta, prodali bova klavir; veliko vrednost ima, najdragocenejši kos je bil v mamini doti... Rada bi ga imela pri sebi, dokler živim; a vseeno je, saj moji dnevi so'šteti! Gotovo dobiva zanj toliko, da plačava dolgove in se kako prerineva teh par mesecev, ako so mi usojeni; tudi za mojo krsto utegne ostati, in zate kaj malega, da boš molila zame, kadar me več ne bo .. •< Toda težko je bilo slovo od klavirja; še težja misel na puste dni, ko ne bo v sobi nobenih zvokov več, nobenega petja omiljenih strun, samo praznota in bližanje smrti. Marija se ga je hotela naučiti pred ločitvijo; poslala je Meto prodat nekaj knjig, po katerih je rada listala, in dokler je zaleglo tistih par kronic, je igrala venomer, vročično, nenasitno, kakor pijana; ponoči jo je videla starka vstajati, tavati h godalu, objemati ga, ihteti nad njim in ga božati z ubogimi, izsušenimi rokami. Včeraj dopoldne pa sc je odločila sirota: dali sta v liste ogla:, in danas prihajajo kupci, gledajo, poiskušajo ter se pogajajo za ceno. Moj Bog, kdor bi videl gospodično: njene oči so bolj žalostne od smrti same! In še ti strašni ljudje: kar ponujajo, bo komaj za prvo silo, kam neki do konca; preden se Marija utolaži, bosta na cesti, brez kruha in strehe.. . Takšna je bila sosedina zgodba, ki jo je ugibal grof po zmedenem starkinem jecljanju; oči so se mu večkrat porosile vmes. »Ne bojte se, reva,« jo je ustavil nazadnje, »nič takega se ne sme zgoditi; Ic ubogajte me in ravnajte po mojih besedah! Nočem, da bi gospodična prodala svoj klavir, ki ga ima tako rada ia.ga jaz tabo rad poslušam ... Zadnji klic — Parizu! Manifestacija vseh slovenskih kulturnih društev v Ljubljani. (Konec.' V imenu „Slovenske Matice", kot kulturnega društva slika dr. Paveij Grošelj v ognjevitih besedah trnjevo pot, katero mora hoditi naš troimeni narod. Nadejali smo se, da zasije nam Slovencem sedaj, ko je končana vojna, solnce svobode in da se nad nami razprše vsi črni oblaki. Dogodki na Koroškem nam to izpričujejo. Antanta se ne gane, je pač pozabila, da nastopa na Koroškem isti ropar, ki je bil prej moril v Franciji in Flandriji. Koačno poudarja, da »Slovenska Matica" in njeni člani ne smejo samo ljubiti kulture, jo graditi, temveč tndi kulturo braniti, zave-dujoč se kosovskega izreka: „Tko se ne osveti, taj se ne prosveti!" Pisatelj F. Finžgar. Ni obup, ki nam izsiljuje ta klic iz prs, marveč bolečina je, ki jo občuti naš narod ob misli, da bi mu utegnili krivične politične meje odtrgati — čeprav samo začasno — v tem je živo naše prepričanja — skoro treti no njegove kulturne duše. Ni ga v Evropi in ni ga na globusu p!e mena tako majhnega kot je naše, pa zaeno v kulturi tako visokostoječega. Politično nasilje nad takim narodom je nasilje nad človeško kulturo ia zato je naša bolečina tako velikanska, ko preti udarec temu kulturnemu plemenu od tam, od koder smo sanjali le pravice in le krepke pomoči v nadaljni čili razvoj naše prosvete. Če diugi povdarjajo politične, gospodarske in strategične momente, ki zahtevajo pravično oddelitev meja, povdarjamo mi v imenu tisočev in ti-sočev, ki so včlanjeni v naših prosvetnih društvih, da bi bil naravnost tiranski udarec v lice vsemu kulturnemu človeštvu. V tem imenu mi protestiramo zoper krivične meje. Govorili so dalje šc dr. Lemež, prcf. Bog. Remec, dr, Vladimir Ravnikar, Albin Prepeluh ter gdč, dr. Piskernik v imenu slovenskega ženstva. Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije: 1. imenovani zastopniki, zbrani pred odločitvijo o usodi jugoslovanskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v pokrajinah, zajedenih po Italijanih, si usojajo še enkrat opozoriti gospoda predsednika severnoameriških Zedinjenih držav, kojega plemenita načela o samoodločbi narodov so moralno največ doprinesla h končnemu polomu Avstro-Ogrske države, ter zastopnike vseh aliiranih ter njim asociiranih držav na vnebovpijočo krivico, ki bi se zgodila jugoslovanskemu narodu na Goriškem, v Trstu, Istri ter po Italijanih zasede- nih deiili Kranjske v narodnem, kui-mrnem in gospodarskem ozitu, ako >i se isti, komaj rešeni avstrijskega arma, podvrgli italijanskemu imperializmu, ker bi se moral, po dosedanjih izkušnjah sodeč, brezpogojno odreči vsem svojim narodnim pravicam v uradu in šoli in sploh v vsem javnem življenju, in ker bi bile zlasti one pokrajine, kojih glavni pridelki so isti vrste, kakor oni Italije, vsled težjih razmer pridobivanja gospodarsko uničene, predlagajo, da se pred končno odločitvijo narodu, bivajočemu od pamtiveka v kompaktnih masah na Goriškem, v Trstu in njegovem teritoriju, v Istri ter v zasedenem ozemlju Kranjske da prilika, potom plebiscita pod nepristransko kontrolo izraziti svoj# voljo, h kateri ^državi hoče spadati. Pripominjajo, tda je narod na Goriškem že pred italijansko okupacijo na nedvoumen način po slojih občinskih zastopstvih enodušno izjavil, da hoče biti združen s svojimi brati v eni in edini državi SHS; zahtevajo, da se mesto Reka, ki je celo na svojem nojožjem teritoriju ie na'videz italijanska in ki sama zase gospodarskega življenja ni zmožna, priklopi svojemu naravnemu zaledju. H- Imenovani zastopniki obračajo pozornost mirovne konference na neču-vena barbarstva, katera so nemški šovinisti pred očmi v Pamu zbranih zastopnikov človeštva in kakor v zasmeh tam zastopanih načel človečan-stva po 29. aprilu t. I. nadalje zagre šili nad slovenskim prebivalstvom na Koroškem, kjer so po starih nemških metodah v Srbiji In Bolgariji oplenili domove vseh odličnejših Slovencev, odgnali nad 2000 civilnih Slovencev brez razlike spola in starosti v ujetništvo, pobili in pobesili več kmetov in duhovnikov, na bestijalen način razmesarili ujete in ranjene vojake, ki se niso ustavili pred posvečenimi cerkvenimi vrati in so zlasti kruto postopali proti ženskam in otrokom; izražajo protest celokupnega slovenskega naroda, da se je iz slovenskega dela Koroške napravilo celo dvojno vprašanje: slovensko-nemško in nemško-italijansko ter zahtevajo, da se čiroprej reši vprašanje mej med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo v naravnem zmislu tako, da se po Slovencih obljudeno ozemlje na Koroškem s Celovcem in Beljakom vred, ki sta sicer narodno mešana, toda ležita na slovenskem ozemlju in sta gospodarska in prometna centra slovenskega dela dežele, pridruži državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. ščit; :> in konja. Neki 16 letni nemški voj;;k je vrgel steklenico v križ pri župni cerkvi. Niidaljna nemša zverinstva na Koroškem. (Dobesedno poročilo slovenskega koroškega kmeta.) V nedeljo, 4. maja zjutraj, so začeii grmeti topovi in ob 5 so pridrvele nemške boljševiške tolpe na Šmarjeto in Sela. Jugoslovanska posadka v Šmarjeti obstoječa iz 80 mož se je 4 ure hrabro držala proti 700 mož sovražnikov, ko pa so bili od vseh strani obkoljeni, so se morali udati. Krvoželni nemški boljševiki pa so začeli streljati in metati na vjetnike ročne granate, ustrelili so kapitana, enega poročnika in štiri vojake, ki so že vsi bili ujeti in so prosili za življenje. Za ostale vojake je prosilo prebivalstvo, da so jih pustili pii življenju. Potem so jo udrli v cerkev, župnišče in po slovenskih kmetih ter so nečloveško ropali. Opoldne so prišli v Apače, tam so zopet plenili kot Turčini v župnišču; pri učitelju Jeklu so vzeli šn pokončali vse, kar je bilo premakijivega. Vso hišno opravo, obleko in perilo pa so naložili na voz in peljali v Borovlje. Uničili so okoli 100 panjev čebel kot bi biia tudi nedolžna čebelica politična, eerkveno obleko so raztrgali in med seboj razdelili. Še grozovitejše čine ropov in hudodelstev so uganjali Nemci v Selah. Župnišče, gostilna Tomaža Olipa ter kmeta Sim. Pristovnika, Ruterja, Užnika in pdm. Grosa so popolnoma orcpali za vse premoženje, vzeli so vso hrano in vso obleko. Le to jim je ostalo, kar so imeli na sebi, pobili so vsa okna in duri, čeravno je bilo vse otvorjino; v gostilni so pobili vse steklenice in vse pokončali, kar se je dalo pokončati tako, da je celo nemški orožnik rekel, da to ni več vojska, ampak morilstvo iu rop. Pobrali so kmetom vole in konje, nekaterim po štiri vole in še konje, tako da slovenski kmet ne more več orati in sejati. Seveda tudi za živino niso nobenega vinarja plačali. Vse je uničeno! Po hišah se sliši ie jok in vzdihovanje ubogih žen in otrok, ne hrane, ne obleke, ne živine, da bi mogli obdelovati polje; nastala je puščava! Može in fante pa so gnali bog ve kam v zapor, kakor najhujše zločince. Med njimi je bil tudi kmet Simon Pristovnik, katerega so med potom tako pretepali in opljuvali, da sc je ljudstvo jokalo, ko so videii to grozovito nečloveško ubijanjanja in mučenje, Bog nas reši iz nemških barbarskih rok! Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) Jamstva se nanašajo na cene po železnicah in prekopih, na prevozila, potrebna za biago in osebje, na dopolnilna deia občil ali nekaj ozemlja, ki ga bo Francija smatrala potrebnim za izkoriščanje, na bolnišnice, fran-coske šole itd., ki jih bo ustanovila Francija za osobje rudnikov in njih pritiklin (Verzel v brzojavki). Svet zveze narodov je činitelj in izvršitelj komisije. Njegove pravice ravno tako kakor pravice članov, veljajo za eno leto in so obnovljive. Ta komisija bo imela vse pravice, ki so pritikale preje v tem nemškem ozemlju Pruski in Bavarski: zlasti imenovanje in odpustitev uradnikov, uprava in izraba vseh javnih siužeb z vštetimi železnicami in piekopi, varstvo interesov prebivalcev v tujini, morebitna izprememba zakonov, organizacija pravosedstva, ki se bo izvrševala v njenem imenu, pobiranje davkov in pristojbin, odločitev v vseh vprašanjih, ki bi utegnila nastati v tolmačenju pogodbe. Prebivalci ohranijo svojo narodnost. Vendar ti, ki bi želeli sprejeti kako drugo, to lahko store, ne da bi pri tem kaj izgubili na svojih pravicah. Volili bodo brez razločka spola v krajevne skupščine. Tu nebo niti vojaške službe niti utrdeb. Organizirano bo krajevno orožništvo. Način obratovanja se bo spremenil šele, ko se bedo zaslišali delavc*, in sicer v skladu z načeti, sprejetimi po zvezi narodov. Nikaka sprememba glede izkoriščanja rudnikov se ne bo smela uvesti brez posveta s francosko državo. Ozemlje bo podvrženo francoskemu carinstvu. Od časa, ko stopi ta pogodba v veljavo, bodo pet iet vsi pridelki saarske kotline prosti uvoznega davka v Nemčijo, v tem razdobju bodo ravno tako prosti uvoznega davka iz Nemčije v saarsko kotlino vsi pridelki, namenjeni krajevni prehrani. V teku teh petih let bo vse blago kotlinskega izvora — med to so vštete surovine in poiob-delank predmeti, prihajajoči iz Nemčije — prosto uvoznine. Francoska vlada si pridržuje pravico, omejiti vsakoletni uvoz na povprečno množino onega uvoza, ki je šel v Alzacijo- Loreno in v Francijo v teku let 1911 do 1913, kar se bo ugotovilo s pomočjo poizvedeb in uradnih štatistič nih podatkov. Nobena Ovira in osvojitev se ne sme naložiti kroženju francoskega denarja. Ljudsko glasovanje. — Po preteku petnajstih iet bo vsaka oseba, bivajoča na tem ozemlju ob času podpisa pogodbe, glasovala glede definitivne ureditve. Tri alternative bodb: ohranitev dotedanjega režima, ali združitev s Francijo, ali združitev z Nemčijo. Glasovalo se bo po občinah ali po okrajih. Zveza narodov bo odločna, oziraje se na izid glasovanja, končnoveljavno vladovino. Če leži del premogovnikov r«a ozemlju, ki se združi z Nemčijo, bo moraia Nemčija — izvzemši siučaj direktnega spora-žuma med njo in Francijo — odkupiti ta del premogokopor za ceno v zlatu, določeno po izvedencih. Če 6 mesecev po oddaji strokov nega mnenja ne bo plačana ugotovljena cena, postane Francija vladarica nad tozadevnim ozemljeni, če Nemčija odkupi dotične premogovnike, bo moraia dalje prodajati francoski državi ali II'. Imenovani zastopniki prosijo, da se dovoli kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, militarično zasesti one severno ud Mure ležeče pokrajine v bivši Ogrski, v katerih prebiva slovenski narod, da se na ta način ta narod reši tuje narodne nat vlade, ter prisoditi te pokrajine državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Gospod predsednik Deželne vlade za Slovenijo sc naproša, da te resolucije takoj brzojavnim potom sporoči gospodom predsedniku Zedinjeaih držav severoameriških ter ministrskim predsednikom Francije in Aa leške, mirovni delegaciji kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ministrstvu za zunanje stvari v Beogradu $ * * Zborovanja so se udeležili zastopniki ozir. zastopnice tehie večjih kulturnih, gospodarskih ali strokovnih organizacij v Sloveniji: Ciril Metodove družbe v Ljubljani, Cirilskega društva slovenskih bogoslovcev v Ljubljani, Delavskega izobraževalnega društva „Svoboda“, Deželne zveze obrtnih zadrug, Društva „ Brani bor ■ v Ljubljani, Društva dr. Janez Ev. Krek, Društva državnih nastavljencev kraljevine SHS na slovenskem ozemlju, Društva inženerjev v Ljubljani, Društva jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani, Društva ljubiteljev poljskega naroda, Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani, Društva slovenskih živino/.dravnikov, Dsuštva zasebnih uradnikov in uradnic aa slovenskem ozemljil (Šteje 1500 članov), Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Akad-društva Jugoslavija v Pragi, Jugoslovanske kmetske zveze, Jugoslovanske obrtne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze t Ljubljani, Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljaii, Katoliškega mladeniškega društva v Ljubljani, Katol. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, Kluba upodabljajočih umetnikov ,.Save v Ljubljani, Krekove prosvete t Lj ib-ljani, Leonove družbe v Ljubljani (šteje 1800 članov), Ljudsko izobraževalnega društva Akademije v Ljubljani, Muzejskega društva za Slovenijo, Narodnih svetov za Koroško, Narodne ’>o-cijalne zveze, Notarske zbornice v Ljubljani, Obrtnega društva za Novo mesto in okolico, Orlovske zveze v Ljubljani, Osrednjega društva kovinarjev podružnic Ljubljana, Jesenice, Javornik, Dobrava, Litija, Štore, Kamnik, Celje, Fala, Št. Lovrenc, Ruša in Guštanj, Osrednjega društva natakarjev hotelirskih iu kavarniških uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, Pevske zveze ,Ljubljana", Pevskega društva „Slavec‘, Akad. ferialnega društva „Stovemia“ na Dunaju, Slov. katol. akad starešinstva, Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani, Slovenske krščansko-soci-jalne zveze za Koroško, Slovenske francoskemu narodu tisto množino kotlinskega premoga, ki bo upravičena v tem času po potrebah. 3. Reintegracija Alzacije - L o r e n e. Visoki pogodbeniki priznajo moralno dolžnosi, da popravijo krivico, ki jo ie storila Nemčija leta 1971. Franciji in volji prebivrrcev Alzacije Lorene, ki sta bile ločeni od svoje domovine navzitc svečanemu ugovoru svojih zastopnikov na skupščini v Bordeat!xa. Vsled tega se mora leta 1871. Franciji ugrabljeno ozemlje vrniti z 11. nevembrom lOli francoski suvereniteti. Nemčija vrnila Franc ji vse upravne podatke, arhive itd., ki se nanašajo na to ozemlje. Državni dolg in drža v n 3 posestva. Z ozirom na to, da I 1871. odklonila Nemčija preiti del francoskega dolga ter odkup'*1 posestva in imetja francoske dr*-»ve» se vrača Franciji ozemlje Alzacije-Lorene neobremenjeno. Vsa imetja nemškega cesarstva, krone nekdao}*«1 vladarjev, zapadejo Franciji brez odškodnine. Francija dobi davke, «5^ bili plačljivi po 11. novemb/u 40lo« Matice, Slovenskega obrtniškega društva v Ljubljani, Slovenske socijalne matice v Ljubljani, Slovenske sokolske zveze v Ljubljani, Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, Slovenske ženske zveze v Ljubljani, Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljub Ijani, Akad. društva ,,Tabor" v Gradcu, Trgovske obrtniške zbornice v Ljubljani, Zadružne zveze v Ljubljani, Zgodovinskega drnštva za Štajersko, Zveze dramatičnih društev-v Sloveniji, Zveze slovenskih zadrug, Zveze služkinj, Ženskega vzgojevalnega in izobraževalnega društva »Mladika" v Ljubljani, Zastopniki slovenskega časopisja. Dodatek. Včerajšnjega manife-stacijskega zborovanja v mestni zbornici se je udeležila tudi „Slovenska dijaška zveza" po treh zastopnikih. Novi boji na Koroškem. Topniški ogenj pri Spodnjem Dravogradu. Ljubljana, 13. maja. Dopoldansko poročilo LDU.: Južno Spodnjega Dravograda so se danes zjutraj razvneli novi boji, pri kateiih je sodelovalo obojestransko topništvo. V splošnem položaj neizpremenjen. Istra. Gibanje italijanskih čet proti mejam. —t Zavednost šolske mladine. , LDU. Reka, 12. maja. Iz srednje ‘stre so poslali italijanske čete proti mejanv. Posadke v posameznih krajih So Zelo majhne. V mnogih kiajih so °slali samo karabinjerji. LDU. Reka, 12. maja. Iz Ičičev, Veprinca, Učke in okolice je odšla italijanska posadka. Občinske in druge urade so izročili domačim uradnikom, aprovizicijo pa policiji. Tega se pie-bivalstvo zelo veseli in komaj čaka, da bi jih »osvoboditelji" zapustili za vedno. LDU Pulj, 12 maja. Iz Štinjana poročajo, da je nekega dne dopoldne prišel italijanski učitelj v šolo in pokazal našemu svoj dekret. Naš učitelj je odšel, a za njim vsi šolski otroci, pevajoč »Oj ti vilo Velebita" . . . Petnajst dni ni bilo niti enega otroka v šolo, nakar so pričeli karabinjerji loviti otroke in popisovati starše z grožnjo, da bodo potovali v Sardinijo. Vsled tega pritiska so pričeli naši otroci zopet hoditi v šolo. Politični pregled p Ureditev konzularne službe. Konference. Belgrad, 13. maja. (Izv. por.) Narodno piedstavništvo je imelo včeraj medstrankarske konference o važnih aktualnih vprašanjih, ki spadajo v njegov delokiog. — Ministrstvo za zunanje zadeve izdeluje projekt glede osnovanja novih konzularnih zastopstev v zavezniških deželah in« obenem tudi naredbo o imenovanju konzulov in konzularnega osobja. — N a r o d n o st, Narodnost prebivalstva bo urejena po posebnem dogovoru med Francijo in Nemčijo, ki se bo opiral v splošnem na sledeče temelje: razlikovati je med reintegri-ranirni polnopravnimi prebivalci (Alzačani Lorenci, ki so izgubili francosko narodnost 1. 1871-, in njih potomci) 'n med prebivalci, ki bodo lahko zahtevali francosko nart dnost v teku enega leta. Pod diplomatskim in kon farnim varstvom Francije bodo samo tl8ti, ki bodo stavili to zahtevo. pemci, ki bodo živeli v Alzaciji-Loreni, bodo dobili francosko narod-n°st pod posebnimi pogoji, samo če Se naturalizirajo. Imetja p o s a m e z n i k o v. Kar se tke imetij, si pridrži Francija pra-vreo da likvidira imetja nemških po-arnkov in da jih za to odškoduje m i Ja' Vendar Pa se ne bodo likvidirala imetja nemških podanikov, ki bi pravičeno bivali v Alzaciji Loreni, ne n«Ji- pridobili francosko narodnost. Nemčija bo vrnila jAlzačanom-Lorencem p Demokratski klub Belgrad, 13 maja. (Izv. por.) Poslanec dr. Srgjan Angjelinovič, ki je svoječasno bil izstopil iz Narodnega kluba in sthrčevičanske stranke, je včeraj vstopil v Demokratski klub. p Politične struje v Bosni. Sarajevo, 13. maja. (Izv. por.) Politična skupina dr. Sunanča je imela včeraj konferenco, ki naj bi odločila v nadaljni politični taktiki. Poslanec dr. Sunarič se je z vnemo zavzemal za Narodni klub in politiko Staiče-vičeve stranke prava. Večina poslancev je bila proti združitvi in se je konferenca končala brezuspešno. p Francoski proletarijat ugovarja mirovni pogodbi. LDU Ver sailles, 13. maja. (DRUj Kakor poroča „Humanite ‘, je bilo zborovanje socialistične stranke izredno dobro obiskano. Proletarijat je pokazal svojo nezadovoljnost z mirovno pogodbo. Izjavilo se je, da vlada v vsakem stavku versailleske pogodbe krši pravico. Socijalisti ugovarjajo temu z naj večjim ogorčenjem. Ko so odpeli pesem „Internazionale“, so se zborovalci razšli. p Zasebni plebiscit na Reki. Reka, 12. maja. Od naše strani izveden plebiscit na Reki je izpadel sijajno. Za Jugoslavijo je bilo oddanih 19.781 podpisov. S lem je dokazano, da je reško prebivalstvo jugoslo vansko. p. p. Pokrajinske vesti. kr Vojnik. Bivši odpravljeni nadučitelj šmfereinske šole v Vojniku, Kresnik, se še vedno klati po Jugoslaviji. Pred nekaj tedni se je odpeljal v njegovo obljubljeno deželo republiko .Lačenberg", a sedaj je zoptt tukaj. Vprašamo orožnike in občinskega ge-renta, odkje ima dovoljenje za piihod nazaj v Jugoslavijo? Dne 9 t. m. je letal po Celju, kakor norec! Slišalo se je tudi, da so vojniški nemčurji že pripravljali zastavo, da sprejmejo koroške tolpe. Ali velja ukaz razoroženja tudi za Vojnik? Bomo potikali gotovim osebam na vrata? Drugič več. Vojnčani. kr Vojnik pri Celju. Kako so se začeli gibati zadnje dni I Staremu Krschutniggu kar ni dalo miru. Čeprav ne zna slovenski, je vendar upravitelj hiralnice. Zadnje dni je bil ves srečen, kajti vršil se je pri njem taj nstven sestanek, ki ga je oživil. Tudi učitelj Mohoitschftsch, ki ga je vlada 1. fe bruvarja t. 1. odslovila, ker se mu ne lubi pokoriti i-e slovenskemu višjemu šolskemu svetu v Ljubljani ter si je preskrbel uradno zdravniško spriče valo, tudi ta je komaj čakal, da bo poplačana njegova nemška zvestoba. Dežel o vlado v Ljubljani prosimo, če ima čas, naj naprai red v naši hiralnici in naj prisili učitel a Moho-ritsclutscha da nastopi službo ali pa mu naj ustavi plačo. kr Račje pri Mariboru. Našim Bothe-jem, Ritzi-jem, Achitsch em in drugim, je zadnji čas že preveč greben vsa njih imt tja in dobrine, ki se nahajajo v Nemčiji V skladu z obve-zanci o vračilih odškoduje Nemčija vsa izseljevanja, ki jih je nalagala civilistom kot kazni. Pokojnine. Nemška vlada bo izplače ala tudi nadalje civilne in vojaške pokojnine vsem onim prt bival cem Alzacije Lorene, ki so bili v službi nemške države in ki so si pridobili pravico do pokojnine pred 11. novembrom 1918 Privatni dolgovi in kon-trakti. Medsebojna poravnava privatnih dolgov in kontraktov, ureditev kontraktov med prebivalci Alzacije-Lorene na eni strani, in podaniki Nemčije na drugi strani, dalje ureditev si cialnega zavarovanja ter literarne in umetniške lastnine, so predmet posebnih pogodb. Obsodbe. Ob sodbe v privatno-pravnih ali trgovskih pravdah, med prt bivalci Alzacije-Lorene na eni strani in nemškimi podaniki ali po daniki držav, ki so bile zaveznice zrastel. Tako se je zgodilo, daje pred kratkim znani nemškutar (rojak Slovenskih goric) dr Ryziensky v večji družbi javno hujskal proti državi. To je skrajna nesramnost, ki presega že vse meje in mi povemo celemu svetu, da je naša potipežljivost dosegla svoj vrhunec ter zahtevamo odločno, da merodajne oblasti napravijo temu hnjskanju že enkrat konec. — Rački zavedni Slovenci. kr Sv. Križ pri Ljutomeru. (Zahvala.) Pri izborno uspeli gledališki igri »Rokovnjači", dne 24. aprila 1.1., so blag »volili naši požrtvovalni dile-tantje svoj čisti prebitek 234 kron, podariti v prid tukajšnji šolski mladež.', za koji velikodušni znesek se šolsko vodstvo v imenu revnih šolarjev najtopleje zahvaljuje: Bog plati! kr Ptuj. Pomota! Nedavno smo objavili v našem listu članek, v katerem smo trdili, da g. dr. G. pod podpira svoje nemške tovariše- zdrav- j nike. Ta notica je, kakor smo zvedeli, povzročila ponekod mnenje, da smo hoteli zadeti s tem g. dr. Gosaka, j odvetnika v Ptuju. — Izjavljamo, da je to mnenje pomotno. — G dr. Gosak ni z nikomur izmed svojih nemških tovarišev v katerikolih stikih in bi mu seveda niti na misel ne moglo priti taiste podpirati. Dnevne vesti. dn Odprite muzej ! Dasi imamo že nekaj časa lepo pomladansko vreme, je naš deželni muzej tako ob delavnikih kakor tudi ob nedeljah zaprt in torej odraslim kakor učeči se mladini nepristopen. Na srednjih vratih je pribit napis: »Muzej je za splošen obisk zaprt", nikjer pa ni povedano, kedaj je sploh odprt? Vsakdo se vpraša, čemu ga sploh imamo? Če se že ob deževnem vremenu ne odpre, naj je vsaj ob lepem vremenu enkrat med tednom ter ob nedeljah za dve uri občinstvu in šolski mladinj pristopen, seveda pod nadzorstvom. — Umestno bi bilo tudi, da bi bil muzej večkrat na razpolago tukajšnjim srbskim vojakom. dn Beguncem, v vojaško službovanje vpoklicanih letnikov. Pri podpisanem posredovalnem uradu za begunce sprašujejo begunci iz zasedenega ozemlja, ali so se letniki, ki so vpoklicani v vojaško službovanje, dolžni odzvati se temu pozivu. Posredovalni urad se je obrnil na poveljstvo Diavske divizije in le-to piu je sporočilo, da so vsi na teritoriju SHS bivajoči dolžni se odzvati vojaškemu vpoklicu, razen onih, ki lahko dokažejo, da so tuji državljani. Ker goriški, oz. koroški begunci tega ne morejo dokazati, so dolžni odzvati se vojaškemu vpoklicu. Vojaška oblast bo proti onim beguncem, ki bi se ne odzvali vpokl cu, nastopila z ono strogostjo, kot proti vsakomur, ki bi se odtegnil pozivu. Posredovalni urad za begunce opozarja zato vse begunce, da se po tem ravnajo. Sralšče Dravske Nemčije, na drugi strani, ne postanejo prej pravomočne, dokler jih ni pctidiio novo pristojno alzaško-loren-sko sodišče. Obsodbe proti piebi-valcem Alzacije Lorene radi političnih zločinov in prestopkov so razveljavljene. Vse apelacije na sodišča nemške države so ustavljena. Prometna pota. O promet-n h potih veljajo nastopne določbe: a) Plovba po Renu je urejena v od stavku o vodnih cestah in železnicah; b) mostovi preko Rena preidejo v francosko last; c) pristanišči v Kehlu in v Strasburgu tvorita poseben organizem in ostaneta pod francoskim vodstvom ter pod kontrolo osrednje renske komisije za dobo 7 let. Orne njena komisija ima pravico, podaljšati to dobo še za tri leta; d) vse pravice in koncesije nemških državnih železnic (t. j. železniška mreža v Alzaciji-Loreni) preidejo brezplačno v francosko last. divizijske oblasti je čisto pravilno in vlada mora smatrati vse begunce toliko časa, da se eventualno eden ali drugi kraj nc prisodi Italijanom (za slučaj, da se sploh prisodi) za jugoslovanske državljane. In še v tem slučaju bi imeli po mednarodnem pravu državljani dotičnega kraja pravico, voliti med ital janskim in jugoslovanskim državljanstvom. Zato so begunci jugoslovanski državljani in podvrženi vojaškemu službovanju. Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani. dn Odbor koroških beguncev išče za tri odbornike stanovanje v Ljubljani, ker se te moči vsakdan rabijo za pisarno, se naproša vsakdo, ki bi imel kako sobico na razpolago, da blagovoli to javiti na Odbor koroških beguncev, Poljanska cesta 4, Ljubljana. dn Tiskovni urad se ustanovi pri našem poslaništvu na Dunaju. da ,,Glasbena Matica“. V četrtek, 15. t. m. ob 20. uri zvečer važna pevska vaja za moški zbori Polnoštevilno! dn V vednost orožniškemu poveljstvu! Na orožniški postaji v Goričah na Gorenjskem je še vedno nastavljen neki nemškutarski stražinojster, doma iz Koroške, ki pregovarja vpoklicane fante, naj ja ne gredo k vojakom in se norčuje iz naše države. — Zahtevamo od orožniškega poveljstva, da dotičnika takoj odstavi in spravi tja, kamor spada — v luknjo. dn Johann Toplikar, zloglasni policijski špicelj, desna roka in hudi duh proslutega dr. Skubia, je odšel na daljši dopust, s katerega se več ne vrne. Gori imenovani je ena najbolj obsovraženih oseb, kar jih je kdaj lazilo po naši lepi zemlji. V znanih septemberskih dogodkih leta 1908 je v družbi z Gerlovičem in Grošelj-nom pripomogel, da je prišlo veliko naših ljudi po nedolžnem v ječo. Bil je špecijalist v zavijanju dejstev in fabriciranju »zločinov". Ker jih ni mogel najti, je enostavno napravil iz vsakega navadnega tepeža »javno na-silstvo*, iz vsake besede, izrečene v razbuijenosti in jezi »nevarne grožnje* in iz vsake policijske ovadbe kriminalen proces, ki je pri znanih bivših pangermanskih razmerah ljubljanskih nemčurskih sodnih uradov pripomogel premnogim ljudem v ječo in težke kazni. Nikjer drugje bi se ne mogla taka kreatura toliko časa držati in šopiriti, kakor v zaspani Ljubljani. Prej je imel na ljubljanskem magistratu proiekcijo in mu |e dajal občinsni svet poiuho in prosto roko za njegovo »delovanje*, ko je pa bila mestna policija razpuščena, ga je prevzela nemška vlada v svojo posebno zaščito. Ko je vzklila Jugoslavija, je možakar zavohal, da so sedaj minuli časi njegovega črnega rokodeljstva. Njegove sanje, da bo še enkrat ljubljanski »policijski minister* so šle v franže. v.e bi bil on v Trstu ali v kakem drugem večjem kraju, bi gotovo že davno plaval po morju. Le v zaspani Ljubljani je vsled koruptnih razmer in strahopetn >sti prebivalstva mogel paševati 30 leti dn Kino. Vsi uslužbenci klno-podjetij, operaterji, poslovodje, blagajničarji-(ke), biliterji, reditelji ter sploh vsi zaposlenci omenjenih podjetij se uljudno \abijo na sestanek in razgovor g ede ustanovitve svojega dvušiva za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Sestanka, ki se vrši v pon-deljek, dne 19. maja 1919. ob 11 uri dopoldne v salonu revstaralije Krva-rft (Perles), Prešernova ulica v Ljubljani, naj se po možnosti udeleže vsi uslužbenci. Ker je v podjetjih na dan kot je ponedeljek malo prometa ali pa sploh delo počiva, naprošajo sklicatelji lastnike kinov, naj brez izjeme dajo možnost vsem na>tavljencem, da lahko udeleže sestanka. Prihitite mnogoštevilno ter naznanite svoj prihod- potom dopisnice sklicateljem na naslov: Ogrič Niko, Mestni trg 24 I v Ljubljani, da se naroči ev. kosilo itd. Enako naj upošljejo svoje natančne naslove ter pripomnijo, kako delo iz- vi šujejo ter kot kaj so nastavljeni in vsled česar so zadržani. Ustanovitev lastnega društva je v splošno korist vsem nastavljencem. Vsi sloji se združujejo v korporacije, društva itd., in ker se le z združitvijo lshko doseže vse, zato vsi na sestanek! Sklicatelji: Niko Ogrič, kinooperater; Alfonz Vakselj, poslovodja; Peter Kocjančič, kinooperater; Franc Gale, kinooperater; Alojz Lukežič, poslovodja. dn Gledališki svet. Člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v sredo 14. maja ob 17. uri v pisarni Matice Slovenske. dn Pri poštnem uradu v Vojniku se je otvorila dne 3. maja t 1. postranska telefonska centrala z javno govorilnico priključena h glavni centrali v Celju, za krajevni in medkrajevni telefonski promet. dn Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo bilance zmožnega knjigovodje v starosti do 35 let. Plača in napredovanje po lastni pragmatiki zavoda, kar pa ni slabše, kakor pri državnih uradnikih. Prednost imajo prosilci s srednje šolsko izobrazbo. Nekolkovare prošnje, opremljene z domovinskim listom, s šolskimi spričevali, z dokazili o dosedanjem službovanju, z zdravniškim in nravstvenim spričevalom je vložiti najkasneje do 1. junija pri zavodu v Šolskem drevoredu štev. 2. dn Prijatelj invalidov. V soboto se je od nas poslovil naš prvi najboljši boritelj g dr Je?. Dolžnost naša je, da se mu javno zahvalimo za tako trudapolno delo. Če smo imeli kako željo, vsak je lahko govoril z njim, kakor bi bil doma. On si je vedno prizadeval, d.i je bila ta ali ona želja uslišana. 11 srca smo mu hvaležni in upamo, da bode še za naprej tako usmiljene srce imel do nas, kakor do zdaj. Želimo mu obile sreče na bodočem mestu. — Invalidi v Ljubljani. dn Ljubljanski „boches“ ati Švabi. V svečano proslavo nemških zmag na Koroškem so baje tuk. Nemci nameravali zbirati za zahvalnp mašo, ki naj bi bila na Rožniku pod zelo nedolžnim naslovom. Advokat dr. Sajovic, ki zelo ljubi slovenski denar, se je tudi pridno in marljivo udeleževal majniških pobožnosti v nunski cerkvi. Binder organizira pokopano nemštvo Ljubljane. dn Razglas. Staro obleko ki so jo cddali vojni begunci v svrho podelitve v novo obleko se bo dne 17. maja 1919 v stari šoli 'na Viču razprodala na javni dražbi. Začetek dražbe ob 2. uri popoldne. dn Za begunce. Sprejmeta se takoj dva izurjena starejša žagarja. En žagar bi imel tudi lahko družino. Stanovanje prosto. Nadalje se sprejme pridnega, krepkega fanta, vajenega kmetskega dela. Pojasnila daje Posredovalni urad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, I. nadstr. dn Za koroške begunce so darovali: Drja Franc in Aleš Ušeničnik 40 K. Neimenovan 10 K. Neimenovan 20 K. Prof in prtf. v zavodu Sv. Stanislava 400 K. Dr. Greg. Pečjak 200 K. Dr. Josip Tičar, Kranjska gora 100 K. Franc Pogačnik, Ljubljana 500 K. Uradništvo Vinko Majdič, Kranj 60 K. Ferdo Laviinc, Radovljica 20 K. Izobraževalno društvo, Mengeš 45 K. Fr. Grein, Ribrica 40 K. P. Bohinjec, Tržič 20 K. Dr. Jos. Dermastia 20 K. Urednik Anton Pesek 100 K. Knezoškof dr. Ant Jeglič 1000 K. Ignac Kosem 10 K. Karol Pollak 1000 K. Inž, Remec 100 K. Alojz Kumer 2 K. Olga Sittig, Velenje 10 K. Franjo Zopf, Pristava 20 K. Davorin Vukšinič, Metlika 20 K. Postaje-načelnik, Rimske Toplice 50 K. Advokat dr. Anton Švigelj 10 K. Notar Franc Stupica 100 K. Skupaj 3897 K. dn Za koroške begunce. Prejeli smo: Omizje Primorcev z g. medvodskim županom v gostilni pri županu v Medvodah 40 K. Štirje kraški begunci v kavarni „Zvezda“ 39 K G. Anton Pesek 100 K. Do sedaj skupno: 209 K. Posnemajte! dn Za koroške begunce so došli sledeči darovi: Društvo Kat. rok. pomočn. 50 K; podčastniki ljubeljske skupine (S N.) 250 K; Blatnik in Pungartnik, Lokvica 82 K; Glasbena Matica od 22. febr. 1278 85 K; Predsednik dr. Janko Biejc 1000 K; Ivan Birola, Zagorje 500 K; dr. Ivan Bole, ravnatelj 500 K: Vikt Rohrman, Ljubljana 200 K; Ignac Zaplotnik 100 K; F. S. 100 K; dr. V. Gregorič 100 K; dr. Bleivveisova 100 K; Železničarji državne železnice v Ljubljani 79 K; Josip Ahlin, Kranj 50 K; inž. Turnšek, Ljubljana (S. N.) 50 K; M. Zamida, ravnatelj, Ljubljana 50 K; prof. dr. Perne 20 K Sledeči častniki in podčastniki: Fran Horvat 10 K; Vene. Čopič 10 K; Rajko Rajer 10 K; Lojze Volk 10 K; Vilko Verbič 10 K; Franc Bezlaj 5 K; Vikt. Tomec 5 K; Ivan Logar 5 K; Srečko Muškat 5 K; Ladislav Rakovec 5 K; Srečko uljan 3 K; Vinko Oblak 5 K; Alojz rtalič 5 K. Skupaj 4597 85 K Rodoljubnim darovalcem izreka najtoplejšo zahvalo Odbor koroških beguncev. dn Aretiran je bil znani nemškutar R. Oroszy zaradi veriženja, navi-jalstva in udeležbe pri malverzacijah „Vojne zveze“. Dalje sta bila zaradi afere „Vojne zveze" tudi še aretirana nemški trgovec Alfred Lininger in Davorin Frančič. dn Ubog dijak-begunec je zgubil v soboto popoldne od šk< fije do gl. pošte 36 listkov za večerjo in kosilo v dijaški kuhinji „Domovina“. Ti listki so bili nakazila za prehrano revežu za celi mesec. Sedaj je dijak v največji bedi, ker nima ne dena ja ne nakaznic. Prosimo poštenega najditelja, da najdene listke gotovo vrne. Naj jih prinese v naše uredništvo. — Sioril bo dobro delo! Društvene vesti. dr Zveza jugosl. železničarjev poziva na sejo osrednjdga odbora, danes 14. maja ob pol 20. v društvenih prostorih dr Slovensko zdravniško društvo ima mesečni sestanek v četrtek, 15. maja ob pol 17., na internem oddelku deželne bolnice. Tema: Bcj proti tubeikulozi. dr Organizacija okrožnih zdravnikov v Sloveniji ima izredni občni zbor v nedeljo 18. maja ob 14. uri h Narodnem domu v Celju. Važne razpravne točke na dnevnem redu. K obilni udeležbi vabi odbor. dr Društvo finančne straže na Slovenskem ima redni občni zbor 18. maja ob 10. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Zanesljivo polnoštevilna udeležba potrebna. Kurent. Ljudje povprašujejo, kdaj izide zopet Kurent. L šel bi že bil lahko dvakrat, a s klišeji je \elika težava. Parkrati smo že pisali, kako slabe so poštne zveze z Zagrebom. Slike moramo .pamreč pošiljat kliširat v Zagreb, ker v Ljubljani ni zavoda za klišeje. Izgotovijo jih v Zagrebu v 8 d ) 10 dneh, a trajalo je vselej po 20 do 30 dni predno smo dobili klišeje. Poštne zveze med Ljualjano in Zagrebom so pod vsako kritiko. Kriva pa tega ni ljubljanska pošta temveč zagrebška. Ali tam na poštnih pošiljatvah spijo ali so tako zaljubljeni v nje, da se ne morejo ločiti od njih, ker jih tako dolgo pridižujejo? Ali kaj je vzrok?! Zadnjo pošiljatev slik za Kurenta pa je zadela posebna usoda. Čez 14 dni, ko smo upali, da dobimo kmalu že klišeje, dobimo od pošte obvestilo, da je prišel v Zagreb le prazen onot, a vsebine — slik — ni bilo. Toiej so se zgubile, a teden potem so i^šle „Koprive\ humorističen list v Zagrebu ter priobči'e sliko, ki smo jo mi z drugimi vred poslali zavodu za klišeje v Zagreb, da bi nam napravili klišeje. Najprej so se slike na pošti zgubile, o čem smo dobili uradno obvestilo, potem pa priobčijo zagrebške „Ko-prive" eno teh slik. Kako so prišle „Koprive“ do te slike ?! Pa še eno treba pribiti. Opazili smo, da so priobčevali razni hrvt>tski ilustrirani časopisi slike iz „Kurenta'‘. Mislili smo, da „plonkajo“. To so res čedne razmete. Mi naj plačujemo risarje. a drugi bi se naj šopirili z našimi slikami, — Nujno potrebno je, da dobimo Slovenci svoj zavod za iz delavo klišejev v Ljubljani, kajti sicer ne bo mogoče redno izdajati ilustri ■ ranih časopisov. Upra\ništvo „Kurenta“. Zahtevajte „J-ugoslavijo“ po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah1 Kulturni pregled. ki Pevsko društvo »Ljubl janski Zvon" priredi v petek, dne 16. maja t. 1. točno ob 20 uri v veliki dovarii Narodnega doma koncert. Sodelujejo: g. Rihard Zika (I. gosli), Ivan Trošt (II. gosli), Muko Dežela (viola). Lado Zika (čelo), g. Fran Mohorič, član Narodnega gledališča (tenor), gdč. Milka Potočnikova (klavir), moški in mešani zbor „Lubljanskega Zvona". Francosko - angleško - ameri-kanska zveza. Razočaranje v Italiji. LDUPariz, 13. maja. (Brezžično.) Francoski iisti skoraj brez izjeme ugotavljajo preobrat javnega mišljenja v Italiji napram franeosko-augleško-ameri kanski zvezi, v kateri o Italiji ni govora. Italijansko časopisje se bavi z možnostjo, da bi se Francija mogla obrniti preti Italiji. Sprejetje mirovne pogodbe za Nemčijo? Stališče nemfke delegacije. — Resne grožnje entente z okupacijo Nemčije. — VVilsonov odhod v Ameriko? LDU Pariz, 13. maja. (Brezžično). Pariški listi označujejo zadržanje nemških delegatov v Versaillesu kot zagonetno. Vse pričakuje nestrpno podpisa pogodbe. LDU London, 13. maja. (DKU) Reuterjev urad poroča: Ako Nemci ne bi hoteli sprejeti mirovno pogodbo, kar se pa smatra skoraj za izključeno, bi aliiranci takoj vse potrebno ukre nili ter vkorakali v deželo, kakor bi se to zgodilo, če Nemčija ne b la sprejela pogojev pi emirja. LDU Pariz, 13. maja (Brezžično). , Echo de Pariš" doznava. da se bo odpotovanje predsednika Wil-sona, ki je določeno na dan 13 junija, odgodilo na poznejši čas. WTl-son da Do ostal v Franciji toliko časa, kakor je potrebno. Aliiranci Nemcem ne bodo dovolili dolgega ^premisleka. Do 15. junija mora biti podpisana mirovna pogodba, sicer bosta Focli in admiral I5eatty ukrenila potrebne korake. LDU Rotterdam, 13 maja. DKU Zastopnik „New York World“ piše glasom poročila ,,Nieuwe Rot-terdamsehe CourantNeizpremenje o sprejetje mirovne pogodbe bi značilo bodočnost maščevanja in opustošenja. Demokratični vodje v Zedinjenih državah so mnenja, da bo tej pogodbi sledilo stoletje maščevanja. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo dogotovljena. — Južna Tirolska italijanska. LDU Pariz, 13. maja. (ČTU) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo je, kakor se razglaša v političnih krogih že gotova. Mirovna pogodba vsebuje določbe o odgovornosti, ki odgovarjajo onim nemške mirovne pogodbe. Določbe, ki se tiče cesarja, je izpuščena in se zahteva le sodnijska preiskava vojaških dejanj pred mednarodnim razsodiščem. Južna Tirolska naj pripade navzlic svojemu nem škemu prebivalstvu Italiji, da bo Italija strategičiio zavarovana. Program glede mej Avstrije in Ogrske. LDU Pariz, 13. maja (DKU) Agence Havas poroča: Svet desetorice se je zbral ob 16. uri. Seji je prisostvoval Tardieu. Svet je uredil program glede mej Avstrijske in Ogrske; ob tem ostanejo v veljavi določbe, ki jih je sklenii svet petih zunanjih ministrov. Mirovna pogajanja z Ogrsko — odgodena. ! LDU Ženeva, 13 maja. (Čl U) „Echo de Pariš" javlja, da so povabilo ogrskih mirovnih delegatov zadnjo uro odgodili, ker ententa upa, da bo Pevovodja br. Zorko P r e 1 o v e c. Vstopnice od torka dalje v trafiiki v Prešernovi ulici št. 54 ki Publikacije Matice Slovenske za 1.1918 so dotiskane in se bedo prihodnje dni začele razpošiljati gg. poverjenikom. Ljubljanski člani dobe knjige v Bonačevi knjigoveznici (dvorišče, l nadstr,) od srede >(!4. t. m.) dalje med 14. in 18. uro, proti izkazu plačane naročnine za 1. 1918 Ravno-tam se sprejema naročnina v znesku K8 — za ). 1919. sovjetska vlada v Budimpešti padla. Nasproti pa t di „Excelsior", da se bo začela ententa s sovjetsko vlado pogajati, ako more Bela Kun svojo oblast utrditi. Rovarjenje Radičeve stranke proti kraljestvu SHS. — Radičevci za samostojno hrvatsko republiko pod protektoratom Italije. Rim, 13. maja. (Pos. por.) ,,Mes-saggero11 priobčuje obširno spomenico, katero so baje prinesli na Reko odposlanci hrvatske seljačke stranke (Rad čevci) Spomenica z-.hleva med drugim, da mirovna konferenca sklene, da mora srbska armada takoj zapustiti hrvatske dežele in da se ima osnovati samostojna hrvatska republika pod italijanskim protektoratom. Nadalje zahtevajo, da se Radiča takoj izpusti iz zaporov, ker je narodni mučenik. Pameten odgovor nemškim socijalistom. LDU Praga, 13. maja. (ČTU.) Poštni minister Stf,beny je govoril, včeraj na shodu Čeških socijalistov. Dejal je, da čehoslo aška socijalistična stranka zahtevo nemških socijalistov* da nastopijo vsi socijaiisti sveta proti nasilnemu miru, popolnoma odločno odklanja. Omenil je, da so bili baš nemški sAcIJallstl, Id so mol&ilI spričo barbarskega petletnega p**:-ga nja lij a slovanskega in zlasti deho-slova.škega ljudstva. Ententa proti Petrogradu. LDU Kolin, 13. maja. (DKU) Po poročilu iz Stockholma javljajo iz Helsingforsa, da se, kakor vse kaže, pripravlja velika vojaška akcija p. oti Petrogradu. Vsi brezdelni ino-zemci se iztirajo. Uvedli so ostre na-redbe glede popotnih dovoljenj. Kakor se g< vori, dospejo v prihodnjih dneh vel ki transporti vojaških čet, 50.000 Kanadijcev. 20 angleških ladij stoji v finskem vodovju. Konec boljševiški vladi v Rusiji? - LDU Rotterdam, 13. maja. (CTU) Japonsko časopisje poroča iz Omska, da se rdeče čete hrzo umikajo, ker vidijo, da se bliža konec boljše-viški vladi. Možno je, da dospo čete generala Kolčaka v treh mesecih v Moskvo. Potovanje regenta Aleksandra. B e 1 g r a d, 13. maja. (Izv. por.) Regent Aleksander se bo mudil okoli 20 dni na potovanju po kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Regent obišče vse večje posadke in pokrajinske vlade. Socijalistična manifestacija. Zagreb, 13. maja. (Izv. por.) Današnji pogreb socijalističnega voditelja Vekoslava Pokoija se je razvil v impozantno socijalistično manifestacijo. Pogreba se je udeležilo vet tisoč organiziranega delavstva. Kruta italijanska obsodba. LDU Split, 13. maja. DDU l* Zadra javljajo, da sta Fran Petretič >z Splita ln dr. Milovič iz Benkovca P° tamošnjem vojnem sodišču obsojen* na dosmrtno ječo radi vohunstva. Prosimo, ko vpošl/ete denar na rlaše upravništvo, zapiši'te zadaj 1ia odrezku namen pošiljatve, za kaj ]e-N. pr. naročnina za Jugoslavijo, kakšno in katero knjigo 'ali za ka* dobrodelen namen, da ne bn potem nepotrebnih reklamacij■ Najnovejše vesti. izredni občni zbor Zveze Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani !e hit ] 3, rnaja 1.1. v dvorani Mestnega jloua v Ljubljani. Zastopanih nad članov. Vse podružnice razen ^eh, So poslale svoje delegate. Zborovanj« je otvoril predsednik tov. Ivan Deržič. Omenja, da so dnevi, ki jih živimo, jako važni za naš narod. Slovenski vojak mora imeti v sebi toliko ‘!ube*»}; do trpinov na Koroškem, jj* nam teši zadnjo slovensko vas na Koroške «. Sramota je za nas, da nas itorajo bratje Srbi reševati. Če ne "•pravimo sedaj reda in ne pokažemo Potrebne eneržije za dosego popolne svobode ir; samostojnosti in ujedin-i^ja, potem nismo vredni, da živimo, Potem 3? zaslužimo, da poginemo pod Peto tistih, ki so nas tlačili 1000 let. Preide na poročilo o kongresu jugoslovanskih železničarjev, ki se je vršil 23, do 27. aprila 1.1. v Belgradu. Zastopane so bile organizacije: Savez S!bijanskife železničar« u Beogradu, ^druženje železniških siužbenika Bosne, Hercegovine in Dalmacije v Sarajevu, tSr Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani. 'Prvikrat so se selili zaupniki treh organizacij na narodni Podlag da se. dogovorijo radi enotne organizacije, da se zjedinijo, kakor se le zjedir.il naš troimeni narod. Smoter naše organizacije bo, da delujemo za »svojo domovino in za lepšo bodoča,>5] svojega stanu, saj domo-pni' i* navezana na nas in mi na njo. rocvi* t^ega je procvit drugega. _ dogajanja in razgovori so imen usPel», dosegli smo zjedinjenje ter se slavji) pravila za centralni odbor združenih društev. Prečita nato pravila centralnega odbora ter omenja, da so hilu pravila enoglasno sprejeta na kongresu. Kot zastopniki Zveze jugoslovanskih Železničarjev v centralni odbor bili izvoijeni tov. Leitgeb Anton, Antončič J ško in Korošec Blaž. Nato poroča predsednik tov. Deržič 0 splošnem položaju železničarstva, POvcijrjajoč, da našega delavca odpuščajo, siovenskega želozničarja, ki prihrbn it zasedenega ozemlja, ker so ga Italijani vsled štrajka, katerega so inscenirali zlobni elementi, odpustili, ne sprejemajo v službo, v Mariboru in drugje pa odjedajo Nemci kruh našemu človeku. Predlaga sledečo resolucijo: lzvanredni občni zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev dne 11. maja 1919 v Mestnem domu v Ljubljani izjavlja: Položaj jugoslovanskih železničarjev se je po osamosvojitvi troitne-nega jugoslovanskega naroda vzlic vsem naporom in delu vseh narodno pošteno mislečih jugoslovanskih železničarjev poslabšal. Železnice v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev so postale torišče najhujše protidržavne gonje raznih k nam poslanih tujih elementov. V Sloveniji so se sprejeli že odslovljeni najhujši sovražniki našega naroda zope t nazaj od vlade vzlic protestom narodnih slov. železničarjev. V Banovini gospodari na vseh železnicah madžarsko-židovsko internacionalna klika in bode sigurno upropastiia vse hrvatske železnice. V Herccrgbosni so še vedno najhujsi krvniki jugoslovanskega naroda, razni madžarski in nemški pritepenci, ki jih v prejšni Avstro-Ogrski radi popolne nesposobnosti niso mogli nikjer drugje rabiti. Iz po Italijanih zasedenega ozemlja prihajajo dnevno naši tovariši in ne dobe zaslužka, ker so vsa mesta na slovenskih državno-železniških postajah zasedena. Slovenske profes;jo-niste mora ravnateljstvo državnih železnic Ljubljana odpuščati, ker ni <>-rodja in delavnic, da bi delali —- a v Dravljah stoji nebroj železniških strojev, ki bodo do jeseni popolnoma propadli. V Mariboru sede najhujši hujskači-tujci pri polnih skledah — v delavnici in kurilnici južne železnice — a naši izprašani profesijonisti se potikajo z beraško podporo za brezposelne po domovini in vsesavajo strup, ki ga razširjajo razni boljševistični agenti. Na stotine slovanskih državnih železničarjev je brez dela in kruha, njih družine se potikajo po železniških vozovih in taboriščih v Strnišču, a v Banovini z korupcijo najhujše vrste tujci nc puste, da bi slovenski državuo- žclezničarji prevzeli začasno hrvatske proge in vzpostavili reden varen obrat Vse prošnje narodoo-stanovskih društev pri merodajnih faktorjih do sedaj niso našle vpoštevanja. V času, ko slovenski narod po lastni krivdi krvavi, ko nam v tužnem slovenskem Korotanu nemške druhali pod patronanco mednarodnih voditeljev nemško-avstrijske republike inorč in pobijajo slovenske žene, dekleta in deco, kličejo narodno-stanovsko organizirani slovenski železničarji voditeljem naroda: Napravite redi Proč s hujskači! Odstranite tuje elemente iz javnih služb. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Posestva nemških grofov na Štajerskem. Deželna vlada za Slovenijo se je odločila k radikalnemu sredstvu in je v gornjeradgonskem okraju dala pod državno nadzorstvo naslednja posestva nemških grofov: grofa Trautmanns-doifa, nadzornik J. Kreft, Gostar pri Sv. Jurju; vojvodinje Ahrenberg, nadzornik J Zemljič, župan v Radencih; grofa Stubenoeiga, nadzornik I. Nemec, župan v Okoslavcih,; vojvode Parma, nadzornik I. Breznik, župan v Stane-tincih; generala Stbger-Steinerja, nadzornik Franc Zemljič v Murščaku; grofa D’ Avenasa, nadzornik Fr. Co~ belj, gostilničar pri Kapeli; J. Htlrie-branda, nadzornik Fr. Razlag, gostilničar v Radencih,; barona Brucka, nadzornik Karel Jurjevič, trgovec v Radencih; grofa Bathyanya, nadzornik K. Jurjevič: samostanov Admont m Ren, nadzornik Fran Stajnko, pos. v Ljutomeru ter bratov Kleinoschegg, nadzornik Drago Novak v Stročji vasi. Nadzorniki so opremljeni z obsežnimi pooblastili. Proti tem ukrepom protestirajo Štajerski Nemci in dr. Renner je že izjavil, da odredi dunajska vlada vse potrebno, da se bo smatrala jugoslovanska imovina, ležeča v Nemški Avstriji, za sovražniški predmet. Prioominjati je treba, da so tudi Se na Kranjskem nekatera veleposestva nemških državljanov, ki še niso stavljena pod državno nadzorstvo. Pred vsem omenjamo obsežne, več milijonov vredne in bogate gozdove šne-perske graščine v Ložu na Notranjskem, ki so la t nemškega velearisto-krata princa Sch6nburg-W;tldenbu;ga. Gospodarstvo. g Žitna borza v osijeku. Zagreb, 13. maja. (Izv. por.) Zei.iaijska vlada potrdi v kratkem Času štatut za osnovanje žitne borze v Osijeku. Borza prične takoj s svojim delovanjem. g Mednarodna trgovska konferenca. Belgrad, 13. maja. (Izv. pur.) Jutri odpotuje naša delegacija ood vodstvom trgovskega ministra Trifko-viča na mednarodno trgovsko konferenco. Delegacija odpotuje najpreje v Pariz in odtod v Bruselj. Aprovizacija Amerikanki speli dobe stranke iz Mtttai-eisnovega skladišču na Dunajski cesti, na odrezek štev. 1 sladkorne izkaznice za maj Vsaka stranka dobi za osebo pot kilograma speha, kar stane 9 kron — VI. okraj: v sredo. 14. maja, štev. 70 pri T. Mencingerju od 8. do tl., štev. 7! pri Legatu od pol U. do pol 15., štev. 72 pri Štravsu od pol 15. do pol 16. štev. 7t pri Cešnovarju, štev 95 pri Druškovicu, Tabor, od pol 16 do !7. — VH. okraj v četrtek. 15. maja. štev. 75 pri Simončiču, štev. 76 Škander, Št 77 pri Glaviču, štev. 78 pri Pintarju, od H. do 9., štev. 7fl pri Pretnarju, štev. 80 pri Bergantu, štev. Sl pri Berniku, štev. 82 pr Skubicu, od 9. do 10., štev. 8s pri Zormanu štev. 84 pri Zagradniku, štev. 86 pri Kreut zerju. št. 86 pri Sahadobniku, od to. do H., št. 87 pri Noču, štev. S8 pri Tušarju, št. 59 pri'Kotarju, št. 9o pri Mlakarju, štev. «i ori Suvva, Zg. Šiška, št. 92 pri Pogačnižu, Zg. Šiška, štev. 9t pri Jebaoiuu, od rol 11 de 55. -- VIII okraj: v četrtek, 15. maja. št. 04 pri Šarabonu od 15. do 17, v petek, 16. maja, štev. 96 pri Sušniku, 97 pri Brajerju od 8. do 9., štev. 95 pri Mencingerju Št, štev. 99 pri Šarabonu. Mari. c, od 9. do ib,, štev. too pri Lindtnerju, štev. tol pri Zormanu, štev. 192 pri Kugovnjku, štev, t0.< pri Gejolit, od 10. do tl., štev. 104 pri Zoriču, štev. 105 pri Suhadolcu, štey 196 pri Groha. štev, 107 pri Mencingerju Štel, št. 108 pri Zupančiču, št. 109 pri Aliču, od pol u do 15. — IX. okraj: v petek, 1». maja, št. 110 pri Ceši:Ovir|u od 16. do <6., štev. Ul pri Klemencu, št (17 pri Klemencu od 16. do 17. ure. {iti•'{««.'( ni odgovorni uredriv Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubit .ni . 1 Proda se: 3 M etat vrvi za stavbeno 'djetje, vrvene lestvice, ka-,r tudi pisalna miza, se oda. Poizve se pri tvrdki lopoid Fon, Ljubljana Stari l 6. 558 3-1 dober močan sod, bi« proda Josip Frank, ••ttsesttiif, Cermošnjice, Dol. 654 a—t (p se 2J prostosledov jetmschurfov) rude Bauxita * Mangan dobre vr3te po jJ>°dni ceni. Ugoden izvoz, rjsmene ponudbe pod „Fera-rta upravo lista. 553 L £«b«lo, pgf olnoma zdravo K, malo izraščena 25 K ur« bf 8 vrečami vred L !t0 »a kolodvor Ljubljana y stavljeno. Izraščena, zdra-7.’fa takojšno porabo dobra, Dr,**' Naročila na poštni orea« ro2 Ljubljana. 542 ,,Kttrbldae svetilke na točn0 in debelo razpošilja o,-! « ,Hj povzetju, komad K hl 82 K, kakor tudi Ms« ,tc? vrste. Tvrdka ‘ Huirjtr. Konjice. 414 &JKupi se: S sudfi 60-590 1 n? kupim. — Ponudbe aV!';sivo pod »Vinski jelka smrekov les, M okV« r*?’0v in bukov bodi les aii rezan. Geneza ^nalili v vaRon ae »aj Y- SCAGNETi, riun 2* dr*- kolodvo- '• Mmiljana. 419 io>‘Vk^*^0Ar“.bl-'Ct,e Kramo- višji kupuje po naj- ave dTc zam«uja za »uka uLfJJSS? meseca maj- £°W- ftouT JF* ar8er, Ljubljana, Sodna uL 5. f£j Službe: ^ Bivši računski podčastnik vojaščine prost, vešč v vseh pisarniških delih, zmožen slov,, nemškega in laškega jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe v kaki pisarni. Vstop takoj Ponudbe pod ,1 M. 29“, poštno ležeče, Ljubljana, 565 Pisarniška moč želemin- ske stroke se sprejme. Naslov pove upravništvo 564 Francoski korespondent, perfekt. stilist, se sprejme. Ponudbe pod »Takoj 2000“ na upravništvo. 562 141ctcn inteligenten fant koroški begunec, bi se rad šel učit trgovstva. Prosi da bi dobil stanovanje in vso preskrbo. Pisma na upr. pod .Učenec*. 560 Trgovski pomočnik c do* brimi trgovskimi spričevali, želi primerne službe Poudbe na upravništvo .Jugoslavija* .pod št 100/U. Prodajalka, izurjena v večji trgovini mešane stroke na dežeii.iščeprimerne službe. Najraje nastopi v Zagrebu. Ponudbe je poslati pod .Slovenka" na upravo lista. 5H9 Išče se 5 kočijažev za lastne konje za izvoz klad iz gozdov Mesečna plača 2r>0 kron, hraria in stanovanje. — Pismene prijave na »Hrvatska eskomptna banka, šumski odio, Zagreb. 547 Šiviljo za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefu c. 3. DotlSnik, ki jc našel dne 8. t. m. v jutranjem vlaku iz Žalca do Velenja 2 knjigi na Ime A. D. v majhnem zavitku, naj to takoj pošlje proti dobri nagradi na upravo lista. Stroški se povrnejo. 561 Stanovanje odstopim, v Gorici v zameno v Ljubljani, 2 veliki sobi in kuhinjo, vse v najboljšem stanu Naslove pove vratar v Hotelu Tratnik. Iščem hišo z vrtom In nekaj zemlje v najem tudi za več let v ptujskem ali mariborskem okraju. Ponudbe pod .Hiša z vrtom", na podružnico »Jugoslavije" v Ptuju. 546 Želim vzeti v najem iago ali mlin. — Eventuelno tudi kupim. P. Pinca, Ptuj. 550 Srbski častnik išče četudi malo sobico za dobro na- jemnino. ima celo posteljno opremo sam in bi rabil samo, da se mu namesti postelja in zjutraj postelje. Ponudbe pod .Stanovanje" na upravništvo. 549 „Y vseh premoženjskih iu gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 •— */*l, in od 3 — 5.* 520 Dopinovanje in | ženitne ponudbe I Ženitna ponudba. Državni uslužbenec, vdovec, 39 let star, že.i znanja z gospodi* uio ah vdovo neomadeže-vanc preteklosti. Le resne ponudbe pod .Srečna bodočnost na upravo. 559 Razno: Klobuk je poinutomn zamenjal v gledališču (drami) v nedeljo popoldne pri .Krojačku junačku* neki gospod v garderobi na desni in se prosi, da ga tam vrn i, kjer dobi svojega (boljšega). :>63 r Pisemski papir najfinejše vrste priporoča joa Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic Parketne deščice dobava in poklada kakor tudi vsa popravila ler v to stroko spadajoča dela priporoča 969 JOŽEF PUH, Ljubljana, ® ttr»daškn nllcn It. 93. Ker lastnik odpotuje v inozemstvo se odda kino ^ pod dobrimi pogoji. ; Informacije daje upravništvo »Jugoslavije'4. Vv.NAiCFNf.AA i POSmCJJAlEiaORIČNIOBRAr. j UVOZ PROOKflViNL ! bSmm NK>RTUGAtSKL iSMiraUTE VZORCE* . * ,-hi t-, tJ t F s tu rC £ J! * 5 3 £ - t* •ST4 " -I j: * C». oj d .u š *«• 13 NathnllČA uspehe i Hitijo ogla ni v * 'rtJUvflJoC dnevniku-.Jngoslavija" I Ako iščete slu- i'aj »»prodaj ozi- žbe, alt pa čc HIlCllC roma hočete kaj tedaj inserirnjte v Jugoslaviji1 P. n. občinstvo vljudno prosimo, da glede nemških filmskih napisov izvoli še nekaj časa potrpeti, dokler nam bode omogočena v zadostnem številu dobava domačih jugoslovanskih filmov, ali pa vsaj filmov s slovenskim besedilom. Kino „IDEAL“. Priporoča se tvrdka Tovarniška zaloga šivalnih 8irt*j*w vsako obrt in njih posameznih ddotT igel In olja, ter drugega 8rah»«ie-rijskega blaga. Večja partija piKemakcgH papirja v pismih In kartonih ter ovitki za »rade staro tn novo, slivovko, rum itd. nudim po (lajimjlh cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče, M. Rant, Kranj. Ljubljana, St. Patra nasip št,7 WQT ob Ljubljanici. ~f#gf Pristna ljutomerska vina, stara in nova, se točijo v gostilni gppr tim superior "Tr-.f bel in rtijav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role cel vagon. - Pisnia pod „Ovojni papir*1, Ljub' Ijana, poštni predal 74, “*~a"~"'a*^*“~irir,.'''lrri1-fi[|l 11 —ni—■ iiii—ih m iiiiihiiiiii im .n' Razpošiljajo se tudi po železnici nad r>6 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstno ! Za obilen obisk in naročila se priporoča JOSIP BOŽIČ vinski trgovec in gostilničar Breg—Celje, v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana, St. Petra cesta 17 od i. 5. t. !. dalje se nahaja trgovina na Francovem nabrežju št. l, poleg trgovine 1. C, Mayer pri frančiškanskem mostu. 991 borovega, smrekovega, h .jovega in mecesnovega a, 6—13 m dolge, 14—20 cm na tenkem koncu, kupi v večji množini ilirln Piit/iArC naprava /a lesno impregni ■ 11100 Kinge 15, r(-r,je v HoJ