Razvoj teče Družbena poliitika Jugoslavije in SR Slovenije v juniju S pričujočo številko uvjamo v Dogovore mesečni notranjepolitični komentar, ki bo skušal zaobjeti najpo-, membnejša družben dogajanja v Jugoslaviji in SR Sloveni-ji, seveda s posebnim ozirom na to, kako je integralen del teh dogajanj tudi življenje v naši občini. Preeiznejše pove-dano, redni mesečni komentar v Dogovorili bo zajemal do-godke, ki so se zvrstili do petindvajsetega v minulem mese-cu, kajti razumljivo je, da je vsak zadnji teden meseca gra-divo našega časnika že v tisku. Ne želitno, da bi zvenelo kot vnaprejšnje opravičilo, če rečemo, da v takem kratkem pre-gledu kajpak ni mogoče obseči vsega dogajanja. Vsekakor bomo skušali biti kar najbolj temeljiti pri presoji, kaj kaže ¦ bralcem neodložljivo posredovati. Uvedbo mesečnega ko--mentanja pojmujemo kot del uredniške politike, ki nam na-rekuje: nenehno vzpostavljati most med občinsko ui celot-no jugoslovansko družbeno skupnost-jo. . PO PROSLAVAH IN MANIFESTACIJAH Po majskem obdobju, ko je bila misel naše samoupravne skupnotsi intenzivno usmer-jena v preteklost, ko smo srio-vali sklepe, kako iz osvobodil-nih vzorov in bojev črpati vzpodbudo za današnja in ju-trišnja dejanja, nas je v jtuniju zgrabila pragmatična. stvar-nost. Tostran mnogih" ljudskih zborovanj, proslav, odkritjj spomenikov, praznovanj OF, prvega maja, tridesetega rojst-nega dneva osvoboditve in dneva mladostd — v občini Ljubljana-Center so dosegle te marufestacije izjemno koncen-tracijo — se je začela spopa-dati naša družbena skrb s 6i-sto konkretnimd problemi ob- .stanka in razvoja. K takšne-mu poteku žlvljenja je nemalo prispevala okoliščina, da je bi-lo hkrati sklenjeno prvo lefco, • fcar smo imeli deseti kongres ter republiške in pokrajJnske . kongrese ZK in.se nam je na vseh ravneh ppbudil premislek, -koliko ;vsega tdstega, kar- smo se na kongresih dogovorili, smo tudi dejansko storili in izpolniH. Na-12. seji predsedstva OK ZKJ je uvodni referent Roman Albreht prikazal, kako, so se izpolnile ustavne in kongresne težnje v bančnem, denarnem in kreditnem sistemu. čeprav je bilo v letu_dni na tem bojišču velikcvstSrjenega, je žal vendar res, da si še zmeronx oblškuje-mo navidezen drnžbeni kapital in kredit s tiskaTiJem denar.ia; da. s tem denarjem še vedno napajamo družbeno reprodiik-cijo, ustvarjamo dodatrio aku-mulacijo, pokrivamo nepokri-te invesMcije' ter pdačujemo iz-gube- in proračunske primanj-kljaje. Ni se še dovolj uve-ljavila edina ustrezna praksa, da bi gospodarske izgube kriii z dejanskimi materialnimi sredstvi v okviru dohodkovnih odnosov. Takšna denama po-litika spodkopuje gospodarsko stabilizapijo! Neodgovorno rav-nanje z denarjem je ena izmed oblik tehnokratizma, ena izmed oblik odtujevanja sredstev združenemu delu. še zdaleč ni izpolnjena ustavna in kongres-Oa težnja, da morajo delavci obvladati tudi monetarni si-stem in denar. Res je, da na-stajajo.pri prenosu denarniške politike z ramen države na ra-mena' združenega dela precej-šnje organizacijske in druge te-žave, toda _te/ težave niso ne-premostljive. Sele ko bo emisi-ja zastavljena tako, da se bo prek nje ¦ uveljavljal samoup-ravni tiružbeni vpliv na proiz-•vodne in poslovne akcije ter na materialna gibanja sploh, šele takrat bomo uspešneje go-spodarili in bo najdeno pravo zdravilo zoper faiflacijo. V naši občini je osredotoče-nih veliko denarnih zavodov;-samoupravne in. tudi družbeno-političrie prganizacije morajo -riapeti vše šile, da bodo v bari-kah povečale svoj vpliv. Sicer nas utegne bolj kot katerokoli obdino zadeti očitek, da banke še niso servis združenemu de-lu, da še niso pravi pomodiiik in svetovalec samoupravnim subjektom, ki s svojimi žulji ustvarjajo- sredstva in jih ima-jo tedaj pravico po svoji volji in načrtih tudi dalje vlagati in oplajati. Menitno, da je ja^ lov izgovor, češ, ob6inske kom-petence ne sežejo v banke, ki so republiškega ali celo zvez-nega ranga. Tudi, če kdo tako misli, to ne sme uspavati ob-činske zavesti in odgovomosti. Prav tu, z organiziraniin ob-činskim -posegom se mora za-četi lomiti praksa, da so ban-ke nekakšna supersila, ki ima v rokah škarje in platno: tak mogočen kOrjač bo nekod — upajrao, da ne šele čez mnoga leta — samo združeno delo. GIBANJE V ZAVESTI IN AKTIVNOSTI SUBJEKTIVNIH SEL . Ves juiiij se je intenzdvno' povečevala aktivnost sociali-f stičnž zveze, zveze komunistov, sindikatov in dragih družbeno-političnib. organizacij; da bi se še bolj utelesila pokongresna ocena, ki jo je zelo ¦ nazorno podal koneo prejšnjega meseca; Stane Dolanc. Še pred polet« nimi dopusti je bilo trebautr-diti položaj, o katerem je Do-. lanc dejal, »da je zrel za spre?^. jetje zakonov o združenem det lu, o družbeni lastnini in družr-benem načrtovanju«. ¦ Po kon-gresih so bili pač doseženi ys-datni premiki v zavesti, da; smo socialistična samoupravna; skupnost, da v tej tskupnosti. ni prostora za sebična ravna-' nja, za negovanje 'egoističnik interesov, češ, briga me samo moja republika, moja obcina, moja tovarna. Povečala se je enotnost delavskega razreda, povečala učinkovitost sociali-stične zveze — fronte in gibala -vseh naprednih sil. Nadaljuje se odloden boj zveze koirmnr1 "stov zoper ostanke predkon-kresnih sektaških pojmovanj o vlogi socialistične '.zveze. V zadnjem letu je bil storjen v&;-lik napredek v marksističnem-izobraževanju in sploh v or-ganiziranju ideološkega dela/ Skozi .politične šole iv mestih in obdinah ter pri centralnito in pokrajinskih komdtejih jer šlo okoli 50 tisoč članov ZK. ~ Poglavitni oilj vsega politič-J nega dela mora biti-. utrditevf našega samoupravnega sistema; učinkovitost delegacij^ in delei. gatov, zlasti tista učinkovitost; ki se kaže y vzpostavljanju^ pristnejših stikov delegaoij a^ samoupravno bazo — z delav-ci in delovnirni ljudmi. • V>;. prejšnji številki Dogovoro-vT smo zapisali nedvoumno- ugc« tovitev, da ti stiki v:naši ob-' čini, ki zaposluje v (870 OZD nad 58 tisoč ljudi, še rnsa> tako užinkoviti,- kot •. tt< moiJali ibiMc--Kolikor smo mogli avedeta.se to stanje v- juniju ni zbolj§alo, morda smo celo nazadovali, navzlio zboljševanju informira-nosti in drugih organizacijskih oblik. Toterja od rias, da bo-- mo po dopustniškem predahu spet okrepili poldtično delo, da> bomo y opažanju slabosti, v. kritiki in zboljševalnih predlor' gih- konkretnejšis nepopnstlji-vejši. Socialistična žveza, vsak njen organizacijski člen v de-legacijah ter, znotraj TOZD in interesnih skupnosti bo mo-ral širše odpreti politične o<^i ter biti v dejanju neriehno pri-soten. KAKO JE Z GOSPODARSTVOM? Na vseh ravnem ugotavlja-mo, da trenutno lugoslavijo najbolj tarejo poslabšajoča se zunanjetrgovinska bilanca, ne-pokrite investicije,. nelikvid-nost, inflacija, divjanje een... Ljubljanske ob.čine so imele ljonec marca *ugotovljenih za 44 milijonov dinarjev nepokri-tih. investicij. čeprav to po-meni samo pol odstotka od skupnih naložb, je vsota ven-dar znatna, razen tega pa je na dlani, da jeCbilo pri ocenjeva-nju marsikaj pogledano skozi prste. Prepričani smo, da se bo • stanje 'začelo popravljati šele takrat, ko bomo začeli konkretno navajati: ta in ta OZD rma toliko in toliko ne-pokritih investicij, vzroki^aato pa so takšni in takšnif"Žaradi konkretnih podatkov se bo tu-di pokazalo, kje neutemeljeno dražijo blago in kdo je dejan-ska žrtev podražitev. Ce bomo ¦ tako ravnali " in dosledneje . upo.rabili sankcije, se bo polo-žaj verjetno kmalu popravil, tako da bo prenehal sedanji ža-lostni izračun: vsak zaposleni jugoslovan je zdaj zadolžen za štiji povprečne mesečne plače samo zaradi nepokritih. investi-cij. Res' je, da investiranje pos-pešuje proizvodnjo. Toda veli-ka proizvodnja je koristna sa-mo v načelu. Proizvedeno bla-go je treba prodata. Kako je to težko, nas poučuje sedanji zu-nanjetrgovinski pbložaj. Naš izvoz se giblje močno pod le-tošnjimi na6rti, hkrati pa uvoz dokaj nekontrolirano raste. Na tujih trgih nisrrio konkurenč-ni, predragi smo. Zato podjet-¦•¦ ja'prodajajo' doma, kjer je. na-, vzlic padanju kupne moča di-narja še vedno dovolj denarja. Toda bb tem se vse premalo zavedamo, koliko uvoženegare-produkcijskega materiala tako prodajamo za dinarje in kako se zategadelj naš zunanjetrgo-vinski primanjkljaj hitro veda. V Nemčijo, Avstrijo, Italdjo in Prancijo izvozimo samo še ka- kdli 25 odstotkov vrednosti, ko-likor iz teh dežel uvozimo. Zna-ten del krivde za to stanje za-deva občine,, ki bi morale olaj-šati davek. od. izvoženega bla-ga, pa tega ,niso storile: Koli-kor vemo, tudi naša občina ni glede te zahteve toliko ažurna kot bi bilo treba. V takšni situaciji je ZIS ju-nija' hitro ukrepal — žal, toda nujno, na administrativen na-čin' Smisel njegovih taktičnih ukrepov, ki jihtu ne moremo podrobneje oj>isovati, je v tem, da bo močnejši izvoznik pridobil fudi večje pravice na uvoz. Stra.teške naloge pa siej ko prej ostanejo hespremenje--ne: štalno prilagajanje cen re-alnemu tečaju dinarja, ustrez-na izpeljava carinsk^i povra-čdl, ugodnejši izvozrii krediti. razbremenjevanje izvoznikov družbenih dajatev, ustreznej-še. dogovarjanje in načrtovanje na vseh ravneh. Predvsem zadnje je n& tej občutljivi fronti riašega 'zdru-ženega dela najnujnejše. .