Leto XV.
Poštnina pavšalirana.
1f
V Ljubljani, 29. septembra 1920.
Posamezna številka 1 K.
št. 35.
Izhaja vsako sredo In soboto. — Uredništvo In uprava lista Je v Ljubljani, Krekov trg St. 10. — „RDEČI PRAPOR11 velja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) ietrtletno 9 lir, v NemSki Avstriji, ČeSkoalovaSkl, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K.
Marx in JBngela:
Proletarci vseh dežel, združite se/
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Resnica o Rusiji.
Vloga delavskih strokovnih organizacij. — Gospodarski položaj.
Razpoloženje kmetov.
Prehrana.
I.
V Berlinu se mudijo trije delegati rus-skega Centralnega Delavskega Strokovnega Sovjeta, ki so odpotovali v zapadno Evropo, da proučijo položaj delavskih strokovnih organizacij v Evropi in ravnotako, da obvestijo svoje sodruge na zapadu o položaju strokovnih organizacij v Rusiji. Odposlanstvo vodi sodrug Lozovski, ud predstavništva ruskega Centralnega Strokovnega Sovjeta, ki se je razgovarjal s sotrudnikom berlinske »Rote Fahne« in je na vprašanje, kakšna je vloga strokovnih organizacij v sovjetski Rusiji, odgovoril: »Četudi postoji strokovno gibanje od početka kapitalizma v Rusiji, so strokovne organizacije stvarno nastale šele v revoluciji
l.	1905. Kot gibanje množic se pojavljajo šele 1. 1907. Od takrat se zelo širijo. Že junija 1917. je bilo v strokovnih organizacijah poldrugi miljon članov, januarja 1918. dva in pol miljona, sedaj je v Rusiji pet miljonov delavcev organiziranih v strokovnih organizacijah . . . Vloga strokovnih organizacij se je spremenila po oktoberski revoluciji, niso več bojevne organizacije proti meščanstvu in kapitalu, ker ti niso več na vladi. Država je sedaj delavska kmečka. Naloga strokovnih organizacij je sedaj, izpolniti druge, ne manj važne stvari; one določajo tarife in dnine in plače, narodni komisarijat ima samo pravico da jih potrdi.
Važno vlogo igrajo strokovne organizacije v upravi in vodstvu proizvajanja., v vsaki panogi javnega življenja v Rusiji igrajo strokovne organizacijo važno vlogo.
Na vprašanje, kakšen je gospodarski položaj in kakšni so izgledi za nastopajočo zimo, je odgovoril sodmg 'Lozovski, da se je gospodarski položaj Rusije brezdvomno izboljšal in da so vse trditve meščanskega časopisja, da bo zima prinesla konec sovjetski Rusiji, enostavna neumnost. Za to zimo so veliko bolj preskrbljeni kakor za pro-šlo. Odkar so zavzeli Baku, so prepeljali v Rusijo sto miljonov pudov nafte. Prošle zime niso imeli niti enega puda nafte, sedaj pa nekatere železnice kurijo nafto, kakor tudi električne tvornice.
Žetev je srednja. Toda važnost prehrane v Rusiji ne leži v količini, ampak v vprašanju prometa, ki je tega leta mnogo boljši, v kolikor ni zaradi vojske otežkočen. Nabava več 1000 lokomotiv je Že izvršena.
Po zavzetju Turkestana se je posrečilo, da so prepeljali v Rusijo 10 miljonov pudov bombaža. Tvornice tekstilne so zopet pričele z delom. Obnovitev drugih panog gospodarstva zavisi od odnošaja z zahodno Evropo. V Rusiji silno primanjkuje železnih
in jeklenih izdelkov, vsakovrstnih strojev, posebno poledeijskih. Industrijske države, posebno Nemčija so zainteresirane v tem vprašanju. Trgovski odnošaji z Rusijo bodo sedaj čisto drugačni, ker Rusija ni več množica posameznih trgovcev, komisijo-narjev In špekulantov, temveč je en sam veliki trgovec in kupec, ki naroča na mi-ljarde. Predvsem pride tu v poštev Nemčija, ker je Rusija najboljši trg za izdelke nemške industrije.
II.
O člankih nemškega centrumaša Ditmana je rekel Lozovski, da že nekatera mesta v njegovih člankih kažejo, da niso objektivni, temveč da hoče položaj v Rusiji naslikati kolikor mogoče bolj črn. Ditman pravi, da šteje ruska komunistična stranka 600 tisoč članov, od katerih 72 tisoč članov dela v tvornicah in nad 300 tisoč da jih je v vojski. Meščansko časopisje trdi, da komunisti gonijo druge v rdečo armado, toda dejstvo, da se nad 50 procentov strankinih članov nahaja v vojski dosti jasno dokazuje, da so komunisti mozek rdeče armade. Namesto, da bi Ditman to pripisoval komunistom v zaslugo, jih s tem črni. Tudi Ditmannovi članki o gospodarstvu v Rusiji so te vrste. Noben komunist ne skriva, da je položaj Rusije težak, česar se poslužuje meščanstvo in za njo Ditman, češ, da ni bilo treba delavske revolucije. Toda vsaki revolucijonarec, vsaki razredno zaveden delavec ve, da se ima zahvaliti za to, da še ni Izumrl ruski pro-letarljat, edino le diktatori proletarijata.
O kmetih je rekel, da jih hoče meščanstvo pridobiti za svoje namene, toda kmetje so z oktobersko revolucijo edino le pridobili. Bogataš kmet je vsekakor daleč od komunizma. Toda ne ve vsaki, ki piše o Rusiji, da je ravno ta kmet, ki je hladnokrven proti komunizmu, največji sovražnik kontrarevolucije, ker mora izbirati samo med dvema: ali sovjetsko oblast ali pa povrnitev starega režima. Zemljo mu je dala revolucija.
To osnovno protislovje o položaju ruskega kmeta ima svoje pozitivne in negativne strani. Negativna stran je ta, da bogataši kmetje hočejo obdelovati zemljo individualno in hočejo obdržati svojo privatno lastnino. Toda z druge strani more drobni posestnik obdržati svojo posest le s pomočjo sovjetske vlade. Toda sovjetska vlada teži za tem, da odpravi privatno lastnino proizvajalnih sredstev.
Koliko časa bo to trajalo, je odvisno od razvoja dogodkov v zahodni Evropi. Ruski kmetje so toliko pridobili z boljševiško revolucijo, da vedo, da jih edina ta vlada more zadovoljiti.	R. N.
Komunistični pokret na Čehosiovaškem.
n.
Toda proces razkroja se tudi v čeho-slovaški stranki završuje in bliža svojemu koncu. Ta proces se nahaja približno v istem stadiju, v katerem se je nahajala naša soci-jalna demokracija v januarju letošnjega leta, ko si je ljubljanska krajevna organizacija na svojem občnem zboru izvolila komunističen odbor. V petek 30. julija t. 1. je zborovalo 232 zaupnikov tovaren in delavnic, 102 politična zaupnika Velike Prage in nekoliko posameznih političnih in strokovnih organizacij. Ta skupščina je odobrila soglasno dosedanje poslovanje izvrševalnega odbora marksistične levice in sprejela resolucijo z naslednjimi zahtevami:
1. Proglašujejo svoje prepričanje, da se gospodarski razvrat, ki ga je povzročila svetovna vojna v vsej Evropi, ne da drugače odpraviti, kakor z odpravo sistema osebne lastnine.
2. Zahtevajo takojšnjo socijalizacijo vseh veleposestev, veleobratov, bank in vojnih dobičkov brez vsake odškodnine, da bodo ti služili celokupnosti in ne posameznim osebam,
3. Zahteva, da se takoj uvede diktatorsko nadzorstvo nad vsem razkošjem in da se takoj proglasi obveznost dela za vse.
4. Zborovalci so si svesti, da se teh ciljev ne da doseči v koaliciji z buržoazijo. Koalicija je do sedaj dokazala zadosti svojo brezmočnost s tem, da teh delavskih zahtev ni mogla izpolniti.
5. Priznavajo akcijski odbor Velike Prage za svoje zastopstvo in mu poverujejo vse delo do kongresa socijalno-demokratične stranke.
6. Pozdravljajo najsrčnejše rusko revolucijo. Poživljajo delavstvo Škodovih tovaren in drugih zavodov, da ne izdeluje in odpošilja municije za zatiranje sovjetske Rusije.
7. Izražajo simpatije melniškim poljedelskim delavcem v njihovem boju in protestirajo proti zapiranju njegovih zaupnikov.
Boj se torej bliža svoji končni fazi. V socijalno patrijotičnemu »Pravo Lidu« na eni strani in v komunističnem »Socialnem Demokratu« čitamo ostre polemične članke in govore. Na socijalno patrijotični strani nastopajo: Tušar, sedanji ministrski predsednik, dr. Meissner in Bechyne, na komunistični: Skaldk (duša vsega čehoslovaškega komunističnega pokreta), Šmeral, Maček (največji sedanji češki pesnik), Vaclav Houser, Chorvat in še cela vrsta drugih najboljših čeških in-teligentov. Delavstvo po provinci je skoro celotno na itrani komunistov, pa tudi v Pragi sami, kakor sledi iz zgorajšnjega poročila, ima komunizem že silno močno bazo. O zmagi nam torej ni treba več dvomiti.
Čehoslovaškemu proletarijatu želimo dober uspeh!	D- G.
P. Sr. Dogodki na Češkem se razvijajo naglo. Vsled notranje krize v stranki so bili »socij.« ministri prisiljeni demisijonirati. Obratni delavski svet je vzel v svoje roke tiskarno in list »Pravo Lidu« ter izgnal socijalpatrijotične redaktore kot reakcijo na sklep parlamentarnega kluba, da se komunisti (večina) izključijo iz stranke. Po Češkem, Moravskem in Slovaškem mase vsepovsod vstajajo z\ komunizem proti »socijal-demokratom«. Tako vsepovsod agenti kapitalizma — socijalpatri-joti — podpirajo reakcijo v boju proti komunizmu.	_____________
Iz sovjetske Rusije.
Moskva 13. IX. 12. septembra se je vršila tretja svečana promocija proletarskih študentov na moskovski akademiji.
Moskva 17. IX. Vseruska konferenca za izobrazbo izven šole se sestane 1. novembra.
Moskva 17. IX. 20. septembra otvori v Moskvi centralni komitel ruskih strokovnih zvez prvo visoko šolo sindikatov. Program nove visoke šole obsega vse ekonomične in tehnične stroke katere so v stiku z strokovnimi organizacijami. Med drugim z statistiko, organizacijo produkcije, vprašanjem pristojbin, zgodovino strokovnega gibanja, strokovna naobrazba, strokovna organizacija in stranka itd. Slušatelji nove visoke šole bodo od gu-bernskih krajevnih komitav vseh strokovnih organizacij odposlani delegati. Slušatelji strokovne visoke šole v Moskvi dobijo brezplačno oskrbo in plačilo za obiskovanje kursov.
Ljudska blaginja v sovjetski Rusiji.
Moskva 17. IX. V večih mestih gubernije Harkow so se predražile hiše, preje last buržoazije, v zavode namenjeve odpo-čitku delavcev, in so se opremile v ta namen z vsem udobnostmi. Nahajajo se krasne jedilnice, spalnice, bralne igralne in sprejemne sobe, kakor tudi udobna kopališča. Število takih zavodov se v zadnjem času rapidno dviga.
Moskva 18. IX. »Pravda poroča: Približno 12 vrst od mesta Witelsk se je otvoril sanatorij za tuberkolozne delavce. Sanatorij leži na zdravem, suhem kraju sredi iglastih gozdov. Oskrbo izvršuje veščo osobje, vsi zdravniki so specialisti. V sanatoriju se pri-rejujejo koncerti, predavanja in gledališke igre. Razentega se nahaja tam klub, knjižnica, telovadnica in dvorane za higienična dela.
Moskva 18. IX. Petrogradska zveza proletarskih pesnikov je otvorila vserusko konferenco na katero je dospelo mnogo najpomembnejših proletarskih pesnikov v Petrograd. Konferenca je objavila -oris statuta vseruske zveze proletarskih pisateljev, po katerem ni zveza samo produktivno strokovna ampak tudi politična organizacija.
Zveza se bo roka v roki z komunistično stranko borila za dosledno udejstvitev komunističnega programa in organizirala politično vse proletarske pisatelje. Konferenca je sklenila izdajati v Petrogradu v obliki časopisa osrednje glasilo zveze vseh proletarskih pisateljev sovjetske Rusije.
Kongres sovjetskih delavcev v Moskvi. Moskva_ 23. sept. Danes se je otvoril kongres sovjetskih delavcev.
Moskva, 26. septembra. Rusko frontno poročilo javlja, da se je na Krimu razvila divja bitka 20 vrst zapadno od Mariampola.
Varšava, 27. septembra. Mirovna pogajanja v Rigi se razvijajo jako ugodno. Po zadnji plenarni seji je izjavil predsednik poljske delegacije zastopnikom časopisja, da bo v kratkem sklenjen mir z Rusijo.
Moskva. Frontno poročilo od 26. t. m.: Pri Grodnu so se naše čete po dolgotrajnih in trdovratnih bojih umaknile na desni breg Njemena. Zasedli smo Volkovijsk in veliko krajev deset vrst zapadno od mesfa. Pri Ko-brinu boji z menjajočim se uspehom. Pri Proskurowu se bijejo ljuti boji za mesto. Na Krimu divja bitka 20 vrst zapadno od Ma-rinopola.
Vilna, 27. septemb. Litvanska brzojavna agentura poroča, da so Poljaki zasedli Ajsiski vzhodno od Oranyja.
Kultura v sovjetski Rusiji.
Iz Moskve poročajo:	Prvi agronomni
vlak je pričel svoje potovanje, je opremljen z malim muzejem, biblioteko, ki vsebuje posebno knjige agrikulturne vsebine. Med bivanjem v posameznih krajih se bodo obdrža-vala predavanja, konference itd. za kmetsko prebivalistvo.
Berlin 26. sept. (izvirno). Prošli torek je Komunistična Stranka Nemčije priredila veli-čanstveno demonstracijo v Berlinu. Okolo 40.000 delavcev z rdečimi zastavami in nadpisi se je zbralo v Lustgartenu, kjer se je vršilo zborovanje. Protestiralo se je proti škandaloznemu sodnijskemu postopanju y Moabitu, kjer hočejo 23 nedolžnih delavcev obsoditi. Zahtevalo se je ustanovitev političnih delavskih sovjetov. Demonstranti sp korakali potem pred redakcijo socijalpatrijotov’ »Vor-w&rts« in centrumašev »Freicheit«, kjer so dali duška svojim protestom proti kontrarevolucionarnemu pisanju teh listov. Manifestacija se je završita brez incidenta.
New-York, 21. sept Pri delnih volitvah v legislaturo so sijajno zmagali socijalisti proti združeni listi nasprotnikov.
Poboji med nacijonalistl na Koroškem.
Čim bližje prihaja dan plebiscita tem bolj besnijo nacijonal-šovinisti na Koroškem. Ustanovile so se takozvane prhgelbande, ki vrše teror nad prebivalsrvom.
Drugi kongres Komunistične internacijonale.
Tretja seja.
Na dnevnem redu tretje seje je nacijo-nalno in kolonijalno vprašanje. Sodrug Lenin ima referat in utemeljuje od komisije izdelano resolucijo.
Sodrug Lenin poroča, da se je v komisiji razpravljalo, če mora Komunistična In-ternacijonala podpirati mešča.isko - demokratično gibanje v zaostalih deželah. Komisija je prišla do sklepa, da je pravilnejše govoriti ne o meščansko-demokratičnem, temveč o naci-jonalno-revolucijonarnem gibanju. Glavni nosilec tega gibanja so kmetje. Komunistična Stranka pa ne more doseči nobenih uspehov, če ne podpira kmetov. Tu nastane vprašanje: katera razlika je potemtakem med komunisti in reformisti? Tudi reformisti podpirajo meščansko - demokratično gibanje v kolonijah, vendar so v resnici nasprotniki vsakega re-volucijonarne .a gibanja.
Sodrug preide nato k vprašanju kmečkih sovjetov. Skušnje v Rusiji, nadalje v TurkesUnu in v drugih mohamedanskih re-
publikah kažejo, da imajo sovjetska gibanja lahko uspeh ne samo v proletarskih deželah, temveč tudi v deželah, v katerih vladajo še predkapitalistični odnošaji. Sicer bo organizacija sovjetov naletela v teh deželah na velike težkoče, vendar je brezpogojno mogoče tudi v teh deželah vzbuditi samostojno revolucionarno gibanje. Sovjetska ideja je enostavna in lahko razumljiva ne samo za proletarijat, ampak tudi za široke, neproletarske množice.
Jako živahno diskusijo je izzvalo v komisiji vprašanje, če morajo dežele s predkapitalističnimi produkcijskimi razmerami še preživeti najprej dobo kapitalizma ali pa, če morajo priti naravnost h komunizmu. Sodr. Lenin je mnenja, da, če bo zmagoviti proletarijat, ki drži v rokah oblast v najrazvitejših industrijskih deželah, prišel z vsemi sredstvi svojih organiziranih držav Vzhodu na pomoč, bodo mogle zaostale dežele obiti kapitalistični štadij in priti naravnost h komunizmu. Komunistične stranke imajo sedaj dolžnost takoj začeti s sovjetskim delom v zaostalih deželah.
Jako živahno so se razvila komisijska posvetovanja tudi o vprašanju odnošaja dr av-mater napram revolucijonainem gibanju v
kolonijah. Sodrug Lenin pravi, da delavci kapitalističnih dežel, ki odklanjajo podpirati gibanje v kolonijah, izdajajo revolucijo; v tem izrodku socijalpatrijotizma tiči velika nevarnost za revolucijo, proti kateremu se je treba boriti najodločnejše.
V diskusiji govori najprej zastopnik perzijske Komunistične Stranke, sodr. Saltun-Sade. On opominja na izkušnje ruskega proletarijata v Kirgiziji, Turkestanu in v drugih kapitalistično nerazvitih pokrajinah. Dokazali so, da se da sovjetska oblast ustvariti tudi tam, kjer ni nobenega industrijskega proletarijata. V toliko prej to velja za Perzijo, Egipt in Indijo, kjer se nahajajo vse vrste socijalnih diferencijacij in so zastopane vse politične smeri. Sodrug Saltung-Sade naglaša, , da bo socijalna revolucija v Indiji in v Perziji našla dobra tla; angleški trgovski kapital je skrbel za ustvaritev proletarijata in polprole-- tarijata, Dežele vzhoda sedaj preživljajo dobo prvega kapitalističnega kupičenja, ki stoji v zvezi z dobo splošnega siromašenja. Dočim morajo kmetje plačevati visoke davke in živč v globoki revščini, se vsako leto izvažajo milijoni in milijoni vrednosti iz azijskih ko-
lonij. Med vladajočimi razredi ni nobene edinosti, njihovi interesi so odvisni deloma od svetovnega kapitala, deloma od domačih tržišč in kapitala. Vse te okoliščine olajšavajo revolucijo na Vzhodu in v Perziji, kjer je že 1. 1905. prišlo do kmečkih deputatskih sovjetov. Komunistična Internacijonala^ora priti sedaj delavnim množicam orijenta na pomoč, da jim olajša proces socijalne revolucije. Izkušnja nacijonalno-demokratičnega gibanja na Vzhodu je pokazala, da se mora podpora delavnih množic vršiti potom komunističnih strank, ne pa s pomočjo političnih organizacij malomeščanskega značaja.
Sodrug L a u poroča o položaju na Kitajskem. Versailleska konferenca ni dala Kitajski ničesar pozitivnega, nasprotno: ona je sankcionirala rop, ki' ga je Japonska izvršila na treh kitajskih pokrajinah. Kitajske množice šo na to odgovorile z bojkotom japonskih produktov. Socijalistična stranka pridobiva vedno več vpliva; v Schanghaju izhaja kot glasilo te stranke tednik, ki je jako razširjen na celem Kitajskem. Ta socijalistična stranka stoji v stalnih zvezah z rusko sovjetsko republiko, ona poziva množice na boj proti
kitajski in proti svetovni buržoaziji. Kitajska industrija je uničena, proletarijat živi v naj-žalostnejših razmerah. Na deželi kupujejo bogati posestniki nova posestva. Upravni sistem na Kitajskem se mora imenovati diktatura vojaške birokracije, v upravnih in finančnih zadevah vlada nered in samovoljnost.
Delegat korejske Komunistične Stranke, sodrug P a , slika že 17 mesecev trajajoči boj korejskih revolucijonarcev proti Japonski. Japonska je po okupaciji zvišala davke za 300 do 350 odstotkov in je s tem spravila proti sebi tudi srednje sloje prebivalstva. Japonci ne dovoljujejo, da bi se v Koreji gradile tovarne. Delavne množice Koreje so že razumele, da jim b.j, ki bi se vršil samo na nacijonalnih tleh, ne bi mogel prinesti osvoboditve, zato se ne upirajo sartro proti japonskemu jarmu, lemveč tudi proti svojim lastnim veleposestnikom. Prejšnje politične stranke, zjedinjeni nacijonalni blok in zveza teroristov, so upale odrešiti korejsko ljudstvo po Wilso-novih formulah, -sedaj pa so izgubile vsak upliv, medtem ko je Komunistična'$tranka pognala globoke korenine med množicami.
(Dalje.)
Proti nasilju.
Cenjeni sodrugi!
Četrta seja plenuma Centralnega Sindikalnega Veča v Jugosaviji, 6. zasedanje z dne 15., 16. in 17. septembra 1920 je med drugim razpravljala o vprašanju vladnega projekta uredbe »o delu In redu«. O vprašanju se je vsestransko razpravljalo in se je prišlo do naziranja, da je nameravana nared-ba izvanredna reakcijonarna mera, ki ima za cilj stavljenje delavskih strokovnih organizacij In gibanja sploh izven zakona ter proglašanje njih akcij nepostavnim!
Poleg gaženja pozitivnih zakonov, kakor n. pr. zakona o zborovanju in združevanju, zakona o delu, je ta uredba proti vsemi zakonom o državljanski svobodi, v kolikor se nanaša na delavce kot državljane, prihaja v protislovje celo s samo srbijansko ustavo.
»Parlament«, ki ga ni izvolilo ljudstvo, »razpravlja« danes o tem, da se vladi da pravico, da sama uveljavi to uredbo in da jo izpopolni s sredstvi, ki jih ona sama smatra primernim. Iz letošnjega načrta te uredbe, ki bo morda dobila kak liberajnejši popravek, se je videlo, da so delavske stavke kot take sploh zabranjene.
Delavci ne smejo ustaviti dela v obratu vsled predloženih in eventualno po delodajalcu odbitih zahtev ...
Dolžni so torej, ako niso zadovoljni z odklonitvijo, predložiti svoje zahteve pred nekak »Sud Dobrih Ljudi«. To razsodišče more rešiti spor tudi v korist delavcev. Delodajalec pa niti tedaj ni obvezan izpolniti zahteve, delavci pa tudi v tam slučaju ne smejo stopiti v stavko.
Šele tedaj, kadar preroma spor nekoliko takih in sličnih procedur, je delavcem dopuščeno, da po eden, ali pa samo nekoliko njih, — odpovedo delo in po preteku zakonitega odpovednega roka istotako po eden ali nekoliko njih zapustijo delo in podjetje...
To postopanje zapuščanja dela bi umljivo trajalo toliko časa, kolikšno je število delavcev v dotičnem podjetju. Po tem načinu bi v velikih obratih sploh nikdar ne moglo priti do ustavljenja dela, ker bi to izstopanje delavcev moralo zelo dolgo trajati,- delodajalec pa bi bil v stanu, da nadomesti odišle delavce z novimi, ki so bolj gladni.
Če bi vkljub uredbi o delu in redu nastopila stavka, pravi ta uredba, se bo kaznovalo kolovodje z ječo, vdeležence pa z večmesečnim zaporom.
Plenum 6. sindikalne seje stoji na stališču, da te uredbe ni inspirirala nikakšna potreba, niti stvarni, pridobitno - gospodarski interesi. Nasprotno; zdrav gospodarski interes je v tem, da se da delavstvu čim največja svoboda strokovne akcije in popolnega socialnopolitičnega varstva pred izkoriščanjem, brezposelnostjo, zavarovanje zoper nezgode, za slučaj bolezni itd.
Vladajoča kapitalistično - politična buržo-azija, ki je povsem nesposobna, da reši velik problem ' delavskega vprašanja, se poslužuje najreakcijoriarnejših sredstev, da onemogoči delavske stavke.
Problem, kojega rešenje je možno v gotovi dobi z vzpostavljenjem delavske kontrole nad dobičkanosnim odstotkom proizvajanja, hoče buržoazija rešiti na ta način, da proglaša, da ta problem niti ne obstoji. In da bi res tako izgledalo, se vladi zdi nujno zadaviti delavske stavke, to je, onemogočiti strokovne organizacije s tem, da jim zabra-njuje njihove glavne funkcije.
Plenum C. R. S. V. je sklenil, da tem potom takoj pozove vse pokrajinske strokovne svete, vse krajevne delavske strokovne svete, vse strokovne centrale in organizacije v Jugoslaviji, da v dneh od 23. do 30. tega meseca skličejo javna zborovanja, v vsakem kraju po enega ali dva, in da na vseh zborovanjih (shodih) protestirajo proti nameri in eventualnemu uveljavljenju te uredbe o delu in redu.
V večjih mestih, kjerkoli je to možno, naj se po shbdih izvede tudi manifestacija po ulicah.
Nujno je na ta način kritizirati uredbo in obrazložiti upravičenost delavskih stavk z draginjo.
Izid teh zborovanj naj se takoj brzojavno javi C. R. S. V., Nemanjina ulica br. 42., in sicer: število zborovanj, manifestacij, vde-ležencev, poročevalcev itd.
Poživljamo vas, sodrugi, da tudi v tem usodnem času za naše del^vake strokovne organizacije vsi vršite svojo proletarsko dolžnost. Sedaj ne sme biti omahovanja, ker čas ne čaka, kapitalistični sovražnik pa ne spi I
Ti shodi so že danes, ko vam to pišemo, potrebni, da se jih izvede. Čakati pa se je moralo na sklep plenuma, ki je bil včeraj storjen. Zato je treba, da se čimprej vršijo zborovanja, neglede na zgoraj določeni čas, ki je vzet v ozir samo za tiste organizacije, kjer so potrebne predpriprave.
Beograd, 17. septembra 1920.
Izvrževalni odbor
Osred. Delavskega Strokovnega Sveta.
Strokovni pregled.
Kongres ujedinjenfa kovinarjev Jugoslavije.
Sodrugi kovinarjil
Kakor vam je znano, so nekateri gospodje na svoj tajni seji centralnega odbora sklenili, da se kongres kovinarjev v Celju ne vrši. Ta sklep je neveljaven, ker je proti večini članov Zveze kovinarjev za Slovenijo, brez njih vednosti in zahrbtno sklenjen od štirih nastavljencev in dveh neizvoljenih odbornikov, pod vplivom gg. Tokana, Mihevca, Hlebša in Sveteka. Torej z umetno večino centralnega odbora.	>
Na tej seji, katero so prav zahrbtno sklicali, da niti vsi na kongresu voljeni odborniki niso bili obveščeni, temveč so pozvali dva neizvoljena člana in s pomočjo teh so poleg goraj navedenega sklepa tudi soglasno sklenili, da se mene izključi, ki sem bil v smislu zadnjega in predzadnjega, odnosno prvega in drugega kongresa kovinarjev za celo Slovenijo pravomočni član centralnega odbora.
Odločitev je padla: in ta zahrbtni čin vam je najboljši dokaz, da te izdajice delavskih interesov nočejo ujedinjenja, o katerem so vas do sedaj samo farbali in se iz vas norčevali.
Vsled tega vam sporočam, da se kongres vrši natanko po že določenem dnevnem redu in vas poživljam, da se v interesu vseh kovinarjev tega kongresa udeležite, ne oziraje se na nepravomočne sklepe nekaterih članov centrale.
Kongres se bo torej vršil dne 1., 2. in eventuelno 3. oktobra in sicer v Ljubljani in ne v Celju, kakor je bilo prvotno določeno.
Sodrugi iz Srbije in iz Hrvatske so me že obvestili, da se vsi vdeležijo kongresa brez ozira na to, ali sodeluje ljubljanska centrala ali ne.
Sodrugi, dolžnost vaša je, da se tudi vi brezobzirno vdeležite tega kongresa, kateri je za nas zgodovinske važnosti, na katerem bomo delavci sami izdelali ujedi-njenje brez gg. tajnikov.
Stroške za delegate nosijo začasno podružnice same do končnega obračuna z ljubljansko centralo.
Dnevni red ostane isti, kakor je bil do sedaj objavljen, sprememba bo samo v referentih.
Dolžnost vseh zavednih članov Zveze kovinarjev in sorodnih strok za Slovenijo je, da izrečejo zahrbtnemu centralnemu odboru nezaupnico!
Ta njihov zahrbtni in nepošteni sklep bi pomenil razkol v strokovni organizaciji kovinarjev, ki si ga oni žele, če delavci to ne preprečimo.
Kot član pravega centralnega odbora smatram za svojo dolžnost, vas na to opozoriti in svariti vas pred posledicami.
Viktor Koleša. Diktatura nad proletarijatom.
Izvajanja sodr. F. Sveteka na poslovilni seji odbora - in zaupnikov kovinarske organizacije.
Cenjeni tovariši! Ko se poslavlja od nas predsednik sodr. Viktor Koleša in prevzamem jaz kot njegov namestnik načelstvo kovinarske organizacije, je potrebno, da pregledamo naše dosedanje delo in se ob enem ozremo na naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Delo, ki smo ga izvršili od avstrijskega poloma pa do danes, je fundament naše organizacije in vsakdo, ki pozna razmere v našem drftštvu, mi bo pritrdil, da je ta fundament dovolj trden in zanesljiv, da si zgradimo na njem organizacijo, upoštevano od nasprotnika, ki se bo bojevala in zmagovala. Ni mi potreba nagla-šati, da je bil sodr. Viktor Koleša duša temu delu, ni treba, da ga ob slovesu hrupno hvalimo _ izvršeno delo je najzgovornejše izpričevalo itd.
' Tako mi je govoril sodr. Svetek 1. 1919 dne 4. junija, ko sem šel začasno iz Ljubljane, in kar je bilo objavljeno v »Napreju« štev. 129. z dne 7. junija 1919 in v strokovnem listu »Delavec« št. 24. z dne 14. junija 1919.
To je bilo v tistem času, ko je s. Svetek služil svoj kruh v z oljem zamazani obleki v avto delavnici in bil eden največjih »revolu-cijonarjev«. — Kmalu nato je postaj tajnik soc. dem. stranke in nekaj mesecev pozneje je odjadral na državne stroške kot kraljevi »soc.« demokratični »zastopnik« slovenskega delavstva v Ameriko na zborovanje žoltih organizacij. Prišedši nazaj z miljonskim skladom, ki ga je žrtvoval od svojih ust slovenski proletarijat v Ameriki za dobrobit svojim sotrpinom v stari domovini, je popolnoma pozabil na tiste vrste, v katere spada, in si je mislil: sedaj bom pa tam, kjer je kaj denarja. In tako je postal g. Svetek dolar patrijot.
Da se ne bo kdo čudil, zakaj to pišem, vam bom takoj v naslednjih vrsticah to pojasnil. Dne 24. sept. t. I. sem prejel sledeče pismo:
G. Viktor Koleša, Ljubljana. V imenu centralnega odbora Osrednjega društva kovinarjev Vam naznanjamo, da Vas je imenovani odbor na seji dne 22. t. m. na predlog ljub--Ijanske podružnice izključil iz kovinarske organizacije. Izključitev se je vršila na podlagi § 7. tretji odstavek. Pravico do eventuelne pritožbe imate vložiti potom predsedstva te organizacije na pokrajinski kongres Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok.
Preveč izplačani prispevki Vam bodo vrnjeni pri blagajniku ljubljanske podružnice. Za Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani:	Franc	Svetek.
V prvi vrsti moram opozoriti, da ima § 7. pravil avstrijske Zveze kovinarjev, ki so še v veljavi, samo en odstavek, kateri pa govori o doneskih. O izstopu in izključitvi članov pa piše § 6. in sicer v točki tretji take stvari, vsled katerih zahtevam tem potom od odbora precizno navedeni vzrok izključitve.
To je nekak predgovor poročil, ki slede.
V. Koleša.
Demagogija naših komunistov in rudarjev. Pod tem naslovom prinaša »Naprej« št. 217, članek, v katerem je toliko podlih laži, zavijanja in podtikovanj, da se na prvi pogled vidi, da se za podpisom »zaupniki« skriva Človek brez najmanjšega čuta poštenosti. Več kot hudobno je, napisati članek poln blata in gnoja in podpisati »zaupniki« ki se nad takim pisarenjem zgražajo.
Tendenca članka je prozorna. Socijalni demokratje vidijo, da so zgubili v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in drugih rudarskih revirjih v političnih in strokovnih organizacijah vse člane in da si v teh revirjih nikdar ne bodo pridobili več tal. Zato vporabljajo vse svoje sile, da bi obdržali vsaj nekaj manjših rudnikov še vnaprej v svoji oblasti. Ker pa dobro vedo, da s poročili o njihovih uspehih, z njihovim programom ne zamorejo obdržati niti manjših krajev, so pričeli bobnati o »neuspehih« komunistov »katerih itak ni veliko«.
Prva laž je, da smo komunisti razbili solidarnost med rudarji. Nasprotno: ujedinili smo se v »Savezu rudarskih radnika« kompaktno z rudarji cele Jugoslavije. Cepili smo se le od Čobala in od njegove Unije, pri kateri je ostalo par' trabantov. Najbolj se pa »zaupniki« jeze, ker nismo komunisti v prvem mesecu obstoja našega »SaVeza« uprizorili deset velikih štrajkov, kar so provo-katorski tajniki »Unije« s tako gotovostjo prerokovali. Zato kritikuje »zaupniki« da komunisti še niso stavili zahtev za 100o/o zboljšanje dosedanjih mezd in da »javnosti« še niso povedali,. kako mislijo urediti bodočo pogodbo. V »Savezu« organizirani sodrugi prav dobro vedo, kako mislimo urediti to zadevo »javnosti« (trb. prem. družbi ali koga) pa tudi »Unija« menda ni informirala, kaj in kdaj, kako misli urediti zboljšanje mezd.
Nadalje pravi članek, da je »Unija« dvakrat močnejša kot »Savez«. Dejstvo pa je, da »Savez« šteje čez 10.000.članov a »Unija« nima niti 1000 članov več. V Kočevju Rajhenburgu, Velenju, Zabukovci in Hudijami razmerje med komunisti in socijalnimi demokrati ni tako očito kot pri nas. To pa vsled tega, ker se socijaini demokratje poslužujejo nepoštenih sredstev. V kočevju n. pr. so razglasili, da bo vsak rudar odpuščen iz službe, če se bo organiziral pri komunistih. In če se spomnimo, da je bilo v Kočevju po aprilski stavki odpuščenih nad 300 rudarjev komunistov, ne da bi se »Unija« pobrigala zanje, razumemo, da take grožnje plašijo rudarje in jim branijo svobodno organiziranje. V Rajhenburgu so sklicali občni zbor »Unije«
5.	IX. 1920, katerega so pa rudarji jn večina odbora bojkotirali. G. Leskovšek se je moral vrniti v Čelje ne da bi kaj opravil. Vedeli
so pa, da deluje v Rajhenburgu pripravljalni odbor »Saveza rudarskih radnika« in da bo v kratkem občni zbor »Saveza«. In sklicali so za 12. IX. drug občni zbor, pa ne več pod 'firmo »Unije« ampak pod naslovom »Strokovna organizacija rudarjev«, ki je precej podoben naslovu naše organizacije. Naj zadostujeta v ilustracijo »poštenega« delovanja socijalnih demokratov, ta dva slučaja. Na razpolago imam še druge.
Trbovlje.	A.	Hlebec.
Dopisi.
Ptuj. Shod Komunistične Stranke se je vršil na dvorišču gostilne pri Križu. Poročevalec sodr. Klemenčič je v poljudnem govoru obrazložil politični položaj in teško gospodarsko situacijo v kateri se nahaja delavno ljudstvo Slovenije in celega sveta. Gospodarsko krizo, ki je nastala vsled vojne, posebno občuti proletarijat. Draginja, pomanjkanje in lakota tlačijo le delavno ljudstvo, kapitalisti živijo v blagostanju. Brez draginje v današnji krizi kapital ne bi mogel obstojati. Zato pa buržoazija dela na to, da se draginja poveča
— ker čimvečja draginja, tem večji profit vlečejo špekulanti, čimvečja draginja, tem večja zem. renta. Izvor dandanašnje draginje je torej v kapitalističnem sistemu. Kapitalisti bi le tedaj mogli odpraviti draginjo, če bi uvedli moderno tlako t. j. če bi primorali delavstvo in revne kmete, da delajo ne 8 ur temveč 10—14 ur na dan za majhne plače. Na ogrskem že upeljujejo tako tlako in naši kapitalisti streme istemu cilju.
Zadnjikrat je Jjudstvo volilo poslance pred 9 leti. 3 leta so ti poslanci pripravljali svetovno vojno, krepili militarizem itd. (lex Kreki). Med vojno so vse stranke pomagale kapitalistom voditi mesarsko klanje. Te meščanske stranke imajo še roke krvave od prelite delavske kmečke krvi in žepe napolnjene od istisnjenih kmečko-delavskih žuljev, pa se ne upajo pod svojim pravim imenom med ljudstvo.
Zato so si organizirali in pridomačili razne malomeščanske stranke kakor so samostojna, narodna socijalistična in socijalno demokratska, ki pod ljudskim imenom delajo za interese kapitalistov.
Govornik je označil vse namene teh strank in razložil na kratko program in taktiko Kom. Str., v današnjem gospodarsko političnem položaju. Konstituanta bi morala biti suverena — ona bi morala odločati o končni obliki države. Ali je buržoazija poskrbela, da kompromitira konstituanto še predno je izvoljena. Ona izdaje in pripravlja naredbe in »ukaze«, o katerih bi mogla šele konstituanto sklepati. Volilni zakon ropa miljone delavnega ljudstva volilne pravice. Ljudstvo mora izreči obsodbo v vseh teških zločinih jugoslovanske buržoazije. Rešitev delavnega ljudstva je v ljudstvu samem. Edino močne delavsko kmečke organizacije pod komunistično zastavo lahko pribore pra-
- vice in blagostanje delavnemu ljudstvu, lahko vspostavijo sovjetsko, socijalistično delavsko kmečko republiko v Jugoslaviji in v celi Evropi.
Ker socijalpatrijotov ni v Ptuju, so opo-nirali izvajanjem referenta zastopniki meščanskih strank Dr. Salomon in Ferenčak. Interesantno kako gospoda navajajo vse tiste laži o sovjetski Rusiji in Madžarskoj republiki, ki jih prinaša naše meščansko časopisje, v prvi vrsti »Naprej«. Lažnjiva pisma, ki jih priobčuje »Naprej« o Rusiji, ki pa so napisana po stari lopovski žurnalistični navadi »Napreja« v redakciji, bodo več škode napravila proletarski stvari, kakor pisanje vseh meščanskih časopisov. Oni dajejo v roke buržoaziji od »socijalistov« zastrupljene puščice, ki jih buržoazija z naslado strelja v krvaveče meso ruskega proletarijata. Sami poslušalci so s svojimi medklici »dostojno zavrnili vse laži. Med burnimi odobravanji sta s. Klemenčič in predsednik shoda sodr. Teršek pobila laži in klevete gospodov meščanov nakar se je shod mirno zaključil.
Ptujan.
Trbovlje. Gospoda inž. Daxa, podurad-nika gg. Pavliča L. in Holešeka I. opozarjamo, da njihovih sekatur in prikrajševanja naših pravic ne bomo več dolgo prenašali, ker mera našega potrpljenja je polna. Za naše pravice se bomo borili z vsemi sredstvi. Delavstvo centralne delavnice naj javi vse slučaje v tajništvu pri Božiču. In napravili se bodo potrebni koraki, da se enkrat preneha paševanje teh bivših avstrijskih podčastnikov.
Prizadeti.
Iz Krmelja - Št. Janž. Tudi pri nas ne
spimo! Gibanje, ki veje danes po organizacijah celega sveta, smo tudi pri nas preživeli in — zmagali. Ali 11. ali III. internacijonala, ali demokracija ali diktatura proletarijata, ali evolucija ali revolucija, so bile snovi naših razgovorov in razmotrivanj. Po dolgem, treznem premišljevanju smo se odločili za 111. internacijonalo, torej za diktaturo proletarijata in za revolucijo. Pomeli smo s socij. dem., zavrgli Unijo, ker nočemo biti orodje kontra-revolucijonarcev. Pridno in vztrajno gradimo našo krajevno pol. org. komunistične stranke in naša strokovna organizacija Zveza rudarskih delavcev napreduje, raste. V »Napreju« in v letakih g. Čobala čitamo psovanja, sumničenja, denuncijacije in enako. Sedaj v svojem zadnjem, smrtnem boju kažejo pravo J barvo. Ne odgovarjajte na take podlosti, škoda za prostor v »R. P.«. Nas ne morejo preslepiti več; mi ne sodimo po besedah, ampak, po : 1 — dejanjih in ta jih obsojajo.
Rudar-komunist.
Gospodarji nad konzumom.
So radi zadnjega članka v »Rd. Pr.« o debelih kravah, sila nervozni. Pravijo: eden mora biti med nami, kateri javnost obvešča. Gospodje niso dosti popravljali. Mi pa smo se res zmotili pri gospodični tajnici. Pisali smo, da ima letno 30 tisoč, v resnici pa ima 35 tisoč kron letno in nočne ure. To v toliko, da gospici ne delamo krivice.
G. ravnatelju je tudi malo presunilo proletarsko srce in se zadovolji z let.Vmi 72 tisoč kronami. Ostali trije so pa ram povedali, koliko imajo. Hlapcu pravijo, da so tudi povišali plačo, ne povedo pa, za koliko. Kajti mi dobro vemo, da ne za 30% kakor sami sebi. Strojevodja skrij se, drž. nameščenec , še celo feldvebelnova plača je skromna pred našimi gospodi.
Kolektivno pogodbo pravijo, da so tudi sklenili, povedo pa nam ne, kakšna je in kako obstoji ta pogodba, da bi mi kedaj kaj znali. Zato se predrznemo zahtevati, da bi morale biti seje načelstva javne, ravno tako kakor občinske, da bi bila tudi javnost obveščena, kako se glasuje: roka gor, dol, »hvala, enoglasno sprejeto 1«
Kaj pa gosp. obersocialist, pardon, na- • čelnik nakupovalne zadruge, Podlesnik, tudi ta gosp. se je podpisal za nadzorstvo. Oprostite, zadružniki, tega gosp. smo še pred malo časa videli med pticami z rudečo srajco, ki se je vežbal na drogu za bodočega soci-jalističnega ravnatelja. Tiho — boljši so Šušteršičevi učenci, kakor pa komunisti. Ti so za razdelitev, in kdo ve, kako in kaj bi bilo s kaso.
Pravila tega zkvoda se lahko tolmači različno. 100.000 kron, namreč tistih stotisoč, ki so jih gosp. ravnatelj dovolili preganjenim železničarjem ob zadnji stavki, se deli takole. Ako je žena članica konzuma, ne dobi nič, ker ni železničar, ako je pa mož železničar, pa član ni, in tako je volk sit in 100.000 K celih ostane.	Zadružnik.
Domače.
tl/ Krajevna politična org. K. S. J. Moste.
Opozarjamo vse člane, da se vsak četrtek ob 8. uri vrši diskuzijski večer. Predavanja važna! Pridite vsi! Lokal je v gostilni A. Klinc.
»Slov. dij. zadruga v Pragi« in »Slov. dij. zadruga v Brnu« javljata svojim članom, da se jim bodo od vlade oziroma podpornih fondov priznane študijske podpore začele izplačevati v Pragi ozir. Brnu v prvih dneh meseca oktobra. Onim tovarišem, katerim njihove prošnje niso bile povoljno rešene bode sporočeno pismeno in se jih ponovno opozarja, da jih omenjene zadruge ne bodo mogle iz svojih sredstev podpirati.
Ljubljanska Univerza. Iz kvesture ljubljanske univerze se javlja, da bo trajala inskribcija za zimski semester od 1. do 9. oktobra. Naknadno vpisovanje je z dovoljenjem dekanatov možno le do 16. oktobra.
Uradniške plače. Minister za finance je sedaj končno-veljavno določil definitivne doklade za uradništvo. Samci v Srbiji dobe 12% na dosed. prejemke v ostalih krajih pa 15%. Poleg tega dobe dodatke za ženo in-otroke. Na ta način bo prejel n. pr. uradnik, ki je imel doslej 18.209 K plače 23.232 K itd. Finančni minister je izjavil, da se-ne more zakon o uradniških plačah urediti toliko časa dokler se ne uredi zakon o draginji. Uradnike vabi buržoazija pred volitvami na svoje limance. 50% so že padle obljube na 15% in tako bodo padale v istem razmerju kakor se dviga draginja.
Vsem somišljenikom I Začetkom prihodnjega meseca bodo opčlne dale na ogled volilne Imenike. Vsak sodrug, ki Je bil za časa razpisa volitev v Jugoslaviji Ima volilno pravico. V Imenike pa so uvedeni samo oni, ki so ie eno leto v občini. Dolžnost vseh organizacij kakor tudi posameznih sodrugov Je, da pregledajo volilne imenike In
da pravočasno reklamirajo vse sodruge, ki so samo nekaj mesecov v občini. Imeniki bodo samo 8 dni rastavljenl.
.
Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapoia« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugos'avije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc. — Tisk tiskarne Makso Hrovatinv Ljubljani.
Stran 2.	Rdeči	Pra	po	r	št.	35.