Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Postni C. r.: Trst, 11/6464 Po&lnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30,- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 6C0-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 218 TRST, ČETRTEK 4. SEPTEMBRA 1958, GORICA LET. VII. DE GAULLOVO KROŽNO POTOVANJE PO AFRIKI Politični poskus, ki zanima ves zapadni svet Gre za gospodarsko in politično usodo Evrope - Strah pred komunizmom Ko je general De Gaulle prevzel vladno oblast, je obljubil svojemu narodu, da l>o v 6 mesecili preuredil Francijo ter postavil njene odnose do afriških ljudstev nu popolnoma nove temelje. In res so v Parizu izdelali načrt nove ustave, o katerem naj 28. septembra odloči ljudsko glasovanje v Franciji in Afriki. V Franciji sami naj se naredi koinec izrodkom parlamentarne demokracije, ki se je s svojim, pretiranim strankarstvom izkazala za nesposobno zagotoviti republiki stalne in dela zmožne vlade. Saj je vsemu svetu znano, da ipovprečna francoska vlada ne traja več 'ko nekaj mesecev; državnik, kateremu jc uspelo voditi deželo eno leto, je 'bil že prava redkost. Ker je na tak način nemogoče uspešno upravljali veliko državo, je De Ganile sklenil omejili vsemogočnost poslancev. Znaten del oblasti naj se 'prenese iz 'parlamenta na predsednika republike in na načelnika vlade. Približno tako kot je urejeno v Združenih državah Amerike. Če večina volivcev 28. septembra načrt odkloni, je De Gaulle izjavil, da se umakne iz javnega življenja. KAJ BO V AFRIKI? Kar se tiče usode prekomorskih afriških dežel, je pa v načrtu nove ustave rečeno v bistvu tole: vsaka pokrajina naj se odloči, ali hoče ostati še nadalje združena s Francijo ali se pa iz skupnosti z njo izlrgati ter postati povsem neodvisna. To je edino, kar daje De Gaulle Afrikan-f‘e,m na izbiro. Samo o tein bodo mogli 28. septembra glasovali. Če bodo načrt nove Ustave odbili, je izjavil De Gaulle, bo to zanj pomenilo, da nočejo imeti nič več skupnega s Francijo, in on bo njihovo voljo spoštoval ter poskrbel, da se odoepijo. Opozarja jih pa, da si bo Francija v te,m primeru umila roke ter prepustila te afriške dežele in ondoitna ljudstva njihovi usodi. Da bi Afrikancem to razložil ter jih opozoril na veliko važnost ljudskega glasovanja, je De Gaulle sedel v letalo ter šel na 19 tisoč km dolgio potovanje. Od otuka Madagaskarja je preko Zlate obale, obale slonove kosti, Franeoske Gvineje in Senegala obšel crno zemljino do Alžirije ter se po 10 dneh vrnil v Pariz, da poroča vladi o uspehu svojega obiska. nezaželena neodvisnost # Da je De Gaulle postavil črnce pred izbiro: s 1'raneijo ali proti njej, je imel zelo (elitne razloge. Pred približno 2 mesecema je bilo sklicano v mestu (lotonou v francoski Zahodni Afriki zborovanje .'550 odposlancev iz 13 prekomorskih dežel, kateremu je prisostvovalo še okoli 1000 povabljencev. Na zasedanju so sklepali o bodočnosti afriških inarodov in soglasno zahtevali zanje neodvisnost. Kot skupni cilj so proglasili ustanovitev Združenih afriških držav. Eden njihovih voditeljev Leopold Sed ar Senghor, poslanec Senegala v francoskem parlamentu in pesnik, je tedaj izjavil: »Potrebno je, da postanemo neodvisni še pred mesecem septembrom!« •De Gaulle ponuja sedaj‘Sedarju -neodvisnost, dobro vedoč, da jc velika večina on-dotnih afriških politikov danes še nasprotna popolni odcepitvi od Francije. Sodarjev tekmec in vodja največje stranke v francoski Ekvatorialni Afriki Houpbout-Hoigny je dejal: »Upoštevajoč naše dobre odnose s Francijo in da so v 20. stoletju vsi narodi postali drug od drugega odvisni, smo se raje odločili za svojevrsten poizkus: za Francosko-aifrisko skupnost«. Proti temu, da je De Gaulle sklenil postaviti pri ljudskem glasovanju tega meseca črnce pred surovo izbiro »Za Francijo ali proti njej!«, je protestiral celo sam Sedar Senghor. ZAKAJ PROTESTI? Zato, ker bi g. 'Senghor rad užival vse ugodnosti državne neodvisnosti, obenem pa prejemal za svoj Senegal stalno in brezpogojno letno podporo Francije. Ko je De Gaulle dal razumeti, da se oboje ne da uresničiti, se je tudi g. Senghor izjavil proti odcepitvi od Pariza. Vedeti je namreč treba, da bi te zaostale črnske dežele brez pomoči Francije sploh ne mogle obstati in napredovati. In podpora iz Pariza je zares zelo velika. Letno znaša okor li 140 milijard lir! Če upoštevamo, da v znesek niso všteti prispevki za severno Afriko, moramo priznali, da so žrtve, ki jih francoski davkoplačevalci doprinašajo za prekomorske posesti, naravnost ogromne. Francija troši leto za letom milijarde, da bi oskrbela Afriko s pristanišči, železnicami in cestami, z bolnišnicami, šolami in elektrarnami. Mnogi ljudje v Franciji se danes že sprašujejo, ali ni to nesmiselno zapravljanje denarja. Kadar bodo črnski narodi dovolj razviti, bodo jf.e tako izgnali Francoze s sv orje zemlje. Ali hi ne bilo bolj pametno in koristno, da Francozi uporabijo vse te ogromne milijarde za razvoj in napredek Francije same? Zato' predlagajo nekateri tudi nekomunistični listi, naj se črnske dežele v Afriki čimprej »obsodijo na neodvisnost«. Petrolejsko in rudno bogastvo Če se vprašamo, koliko denarja je Francija do danes vložila v svoje kolonije in kolik dobiček je od tega imela, prihajamo do zaključka, da to ni bila bogzna kako mastna kupčija. Kolonialne posesti se Franciji z go-spodarsega vidika niti malo niso izplačale. Spričo tega se človek sprašuje, zakaj Francozi ne izpraznijo Afrike. Prvi vzrok so pri-rodna bogastva, ki jih zadnje čase odkrivajo v Sahari. V puščavi niso izsledili samo vrelcev nafte, temveč tudi ležišča važnega urama, cina, železa in tudi diamante. Francoski učenjak Chastenet je zasnoval celo načrt, po katerem naj bi se iz Sredozemskega morja spustila po dolgem prekopu v Saharo voda, iz katere naij bi se s kemičnim postopkom prej odstranila sol. Posebne namakalne naprave bi morale spremeniti neizmerno puščavo polagoma v plodno zemljo. Najvažnejša od vsega je pa nafta. Danes je Francija in z njo Evropa odvisna glede petroleja popolnoma od Srednjega vzhoda. Če bi Arabci ustavili doloik nafte, bi se čez noč ustavila vsa evropska industrija. Edino nafta Sahare more dokončno rešiti Francijo in Evropo gospodarske odvisnosti od arabskega vzhoda. POLITIČNI VZROKI Z gospodarsko osamosvojitvijo bi pa Francija obenem silno povečala svoj politični ugled ih vpliv v svetu. Sedaj se ji nudi poslednja priložnost, da stopi spet v krog resnično odločilnih in vodilnih velesil. Da Francija ne gre iz Afrike, ima še naslednji zelo važen vzrok. Če bi prepustila afriške narode njihovi usodi, bi v doglednem času prevzela njene položaje Sovjetsika Rusija. Ker se Afrikanci z lastnimi močmi ne morejo uspešno razvijati, hi bili namreč prisiljeni se oslomiti na zunanjo pomoč in to pomoč bi jim prav gotovo prva nudila Rusija. Svetovni komunizem bi utegnil pridobiti oporišča v severni Afriki, se pravi pol ure leta do južnih obal Evrope. Da bi Rusija ne prišla do tolike moči v Sredozemlju ter mogla iz take bližine ogrožati' Evrope, pa je zadeva, ki sc ne tiče samo Francije, marveč vsega zapadnega svela. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA GRONCHl V BRAZILIJI Predsednik republike se je z letalom odpravil na 9.579 km dolge pot čez Atlantski ocean v Južno Ameriko. Njegov oibisik velja Kubičku, državnemu poglavarju Brazilije, ki je po površini in s svojimi 62 milijoni prebivalcev največja republika Latinske Amerike. Potovanje je zelo pomembno, ker se opravlja v času, ko sc Azija in Afrika osvobajala, ter se zalo zapad zaveida, da'utegnejo dežele Latinske Amerike postali njegov poslednji lip za bodočnost. Srednja in Južna Amerika sta sestavljeni iz 20 držav ter štejeta 170 milijonov, to je desetkrat toliko prebivalcev kot pred poldrugim stoletjem. Te dežele so- po prirodi silno bogate, toda v kulturi še precej zaostale. Beda bogatih V nekaterih državah, so 3 četrtine ljudi še nepismene, okrog dve tretjini nezadostno hranjeni, polovico prebivalstva mučijo še nalezljive bolezni. Latinska Amerika se boče za vsako ceno izkopati iz te bede ter potrebuje za to pomoč iz naprednega inozemstva. Doslej jo je prejemala samo v obliki tujega 'kapitala, ki je njena bogastva izkoriščal v svojo- izključno korist, kar vzbuja med domačini vse večji odpor. Sovjetski I?Usi ji se nudi tako prilika, da širi svoj vpliv tudi v Južni Ameriki. Čc hoče zapad preprečiti širjenje komunizma v tej deželi prihodnosti, mu je na Izbiro le ena pot: spremeniti mora sivojo do se dlan j oj politiko ter muditi Latinski Ameriki vsestransko nesebično pomoč, da se gospodarsko in kulturno osamosvoji in stopi na pot resničnega napredka. To je globlji pomen potovanja predsednika Groncliija v Kubičkovo Brazilijo. ZA ZEDINJENO NEMČIJO Škofje Zapadne Nemčije so izdali poslanico za združitev Nemčije. Pastirsko pismo so prejšnjo nedeljo brali z vseh prižnic; razposlali so jo tudi poglavarjem vseli držav na svetu. Katoliški škofje^ poudarjajo, da predstavlja razcepljenost Nemčije stalno nevarnost za svetovni mir. HRUŠČEV JE PRISTAL Nikila Hniščev je v imenu Sovjetske Rusije sprejel predlog Amerike in Velike Britanije, naj se 31. oktobra sestanejo zastopniki Vzhoda in Zapada na pogajanja O' splošnem in dokončnem ukinjenju atomskih razstreljevanj. Eisenhovvor je javno izrazili svoje zadovoljstvo. Ta ruska spravljivost je v očitnem nasprotju z grožnjami Moskve v zadevi Formoze. OBISK NA BRIONIH Predsednik danske vlade Kristjan Hansen je. uradno obiskal Jugoslavijo. Po dveh dneh bivanja v Beogradu je prišel v Ljubljano, si ogledal Bled in Postojnsko jamo. Lepota slovenske zemlje ga je očarala. Od Postojne je odrinil v Istro, kjer se je sestal na Brionih s Titom, Kardeljem in drugimi jugoslovanskimi voditelji. Ob slovesu je bilo objavl jeno skupno sporočilo, v katerem se » z zadovoljstvom« ugotavlja.da med obema deželama »ni spornih vprašanj«. Odnosi med njiifta se ugodno raz- vijajo in kažejo koristne uspehe, kar se vidi zlasti v naraščanju blagovnega prometa in v sodelovanju na področju- kmetijstva in industrije. G. Hansen je povabil Kardelja, naj obišče Dansko. Obisk dokazuje, kako se v Evropi tudi male države družijo, da bi uveljavile pred velesilami svoj vpliv. To je smisel Hansenovega prihoda v Jugoslavijo. O »ČUDEŽNEM« BANKIRJU V središču splošnega zanimanja je že nekaj tednov 58-letni Giovanni Balli sl a Giuf-fre, še pred 8 leti neznan bančni uradnik v Romagni. Poleg redne službe je upravljal posestva raznih samostanov. Tako se je spoznal z redovniki in duhovniki in si pridobil njihovo zaupanje. L. 1950 pa je iznenada ustanovil denarni ziavod, ki je v 8 letih izvršil za nič .manj ko 60 milijard poslov in bil znan po tem, da je vlagateljem dajal od 30 do 60 odstotkov obresti. Ko je kak župnik hotel sezidati otroški vrtec ali katerokoli stavbo, ki naj služi verskim potrebam, se je obrnil na Giuf-freja ter ga prosil pomoči. Ta je navadno prošnji ugodil, sprejel od župnika začetni kapital in ga obenem povabil, naj za uresničenje dela razpiše med verniki posojilo. Zaradi ugodnih pogojev so ljudje kaj radi župniku posojali denar, ki st; je nato red- no predajal Giuiffreju. Polovico, obresti je prejemal župnik, polovico- verniki. Tako imajo duhovnije v škofijah Raven na. Ferrara, Imola in Forli danes zdaleč več lastnih zgradb kot ostale župnije v državi. Zagonetno delovanje Gimffreja je že, pred dvemia letoma vzbudilo pozornost cerkvenih oblastev. Škof iz Ferrare msgr. Mosconi je pozval duhovnike, naj pretrgajo vsak stik z bankirjem. Na ukaz finančnega ministra, socialnega demokrata Pretija, pa so sredi prejšnjega meseca posegla v zadevo tudi posvetna ob-lastva. O njej je morala razpravljati celo vlada, ker je časopisje objiavilo več člankov, kako je o Ginffrejevem delovanju bil obveščen tudi bivši finančni in sedanji zakladni minister Andreotti. Ta naj bi bil celo- preprečil preiskavo, ki so jo oblastva v Itnoli namera-vala izvršiti že leta 1956. Andreotti je lo zanikal, toda vlada je kljub lemu sklenila, da je treba stvari priti do dna. Giuiffre je medtem izjavil, da bo upnike izplačal do vinar i a in vse kaže, da mu ti verjamejo, kajti doslej ni še nihče proti njemu vložil tožbe. Ko so- ga časnikarji vprašali, kako je mogel izplačevali tako visoke obresti, je dejal, d« je za svoje »človekoljubno« delovanje prejemal darila iz Amerike! Oblastva so v njegovem zagonetnem poslovanju doslej odkrila le laklšne prekrške, zaradi katerih bi Giuiffre sicer moral plačali visoke globe, pod ključ bi ga pa ne mogli spraviti. Vsi napelo pričakujejo, kaj bo pokazala preiskava. Pred ameriško - kitajsko vojno? Toliko da je kriza na Srednjem vzhodu s pomočjo Združenih narodov nekako rešena, ko je na drugem koncu zemlje vzplamtel nov nevaren spor. Mao Tse Tung je naznanil, da hoče z vojaško silo zavzeti olok Formozo ter pregnati z njega Čang Kaj Šeka in njegovo vlado. Najprej je Mao Tse začel strahovito obstreljevati blizu obale ležeči otok Quemoy, ki je tudi še v rokah kitajskih nacionalistov. Obstreljevanje je povzročilo toliko žrtev med prebivalstvom, da so oblastva bila primorana se izselili s Quemoya. Medlem so se vneli nad prelivom Formoze zračni in pomorski boji med komunisti in nacionalisti, ki še vedno trajajo. Mao je obenem osredotočil na obalah številne moderno opremljene divizije, kot da pripravlja vdor v območje Čang Kaj Šeka. Sovjetski opomini Spričo teh dogodkov je Moskva izjavila, da gre za čislo notranjo kitajsko zadevo, v katero se ne sme nihče mešati. Če bi Združene države priskočili; na pomoč nacionalistom, naj vedo, da se bo iz tega izcimila splošna vojna. »Tisti, ki groze napasli Kitajsko- ljudsko republiko«, je zažugala moskovska Pravda, »ne smejo pozabiti, da groze s teni; tudi Sovjetski zvezi, priključeni Kitajski z nepo-rušnimi vezmi bratskega sodelovanja«. Tako- so zagrozili, četudi dobro vedo, da je Amerika podpisala s Šckcum pogodbo o medsebojni vojaški pomoči, po kateri so Združene države obvezane branili Formozo prcil sVlernim zunanjim napadom. V Kremlju tudi znajo, da bo Amerika svoj podpis spoštovala in, če bi bilo potrebno, z oboroženimi silami zaščitila Čang Kaj Šeka. Mao pa ve, da bi bil v tcini primeru v kratkem času uničen. Njegova država je sicer neizmerno razsežna in šteje okrog 600 milijonov prebivalcev, For.moza pa lo 8 in pol, toda Amerika razpolaga s toliko vojaško močjo, da bi se Mao> ne mogel dolgo braniti. Po nekaj dneh ali nekaij tednih bi se moral predati in kitajskega komiunizima Iti bilo za vselej — konec. Kaj torej Mao hoče? Svoje pogube prav gotovo ne! Zalo se dejansko ne misli spraviti na Formozo samo, temveč le ita obalna. otoka Quomoy in Mat-su, o katerih ve, da se Amerika v pogodbi s Čang Kaj Šekoin ni obvezala ju braniti. Tedaj sta sc Amerikancemi zdela nevažna. Združene države, tako upajo v Pekingu in Moskvi, ne bodo zavoljo par otokov, tvegale nove svetovne vojne. Prepustile ju bodo raje Mao Tac Tumigu. V Washingtonu speit menijo1, da tudi v Mosikvi nočejo nove vojne. Kakor v vprašanju Libanona in Jordanije se bodo Rusi zato končno vdali. Gre potemtakem v bistvu za »hladno voj« no«, o kateri pa nihče ne more z gotovostjo predvidevati, kako se bo v resnici končala. Zadostuje mala prenagljenost, pa bi se človeštvo pogreznilo v krvavo' katastrofo. V Ameriki so sklenili, naj o vojaških ukrepi# glede Formoze in njenih otokov odloča sam T<]isenhower. Ves miroljubni svet želi, da bi bil pri tem navdahnjen z modrostjo ter prihranil svetu nov vesoljni sipopad. NAŠEMU PESNIKU V Kobaridu je pod vodstvom prof. Gruntarja na delu odbor, ki pripravlja spomenik pesniku Simonu Gregorčiču. Dvigal se bo na trgu sredi Kobarida, nasproti spomeniku skladatelja Volariča. Kip v naravni velikosti je že vlit. Predelati pa morajo še pročelja nekaterih hiš, da se bo vse okolje zlilo s spomenikom v skladno celoto. Nameravali so prirediti otvoritveno slavnost že v oktobru, toda zaradi teli del so jo morali odložiti. OKNO V VESOLJE Najvišje znanstveno opazovališče so po 7 letih naporov zgradili na gorovju Kordiljer v Boliviji, državi Južne Amerike. Postavljeno je na strmih pečinah 5.210 metrov visoko. Tu preučujejo kozmične žarke, prihajajoče iz vesolja proti naši zemlji. Delo znanstvenikov je zaradi redkega zraku silno naporno. Polaščata se jih utrujenost in- nespečnost, zato ne morejo v tem. najvišjem laboratoriju na svetu vzdržati več k O' 3 dni. PONZA Ime Ponza je že stoletja na slabem glasu, ker so na ta skalni otok vedno pošiljali politične obsojenec. Tudi marsikateremu Slovencu je Ponza iz časa fašistične strahovlade v 'bridkem spominu. Sedaj bodo na Ponzi zgradili krasne hotele za tujce in nekdanji otok izgnancev bo postal središče razkošja in zabave. Po svetu Indija — V drugi polovici junija je v indijski državi Majda Pradeš 1780 oseb umrlo za kolero. Amerika — V Oaklandu pišejo časniki, kako je neka gospodinja vpeljala domačo slavko: izjavila je, da toliko časa ne bo kuhala, prala, Hvala in pospravljala, dokler ne bo mož zvišal denarni prispevek li gospodinjstvu. Stori tudi ti tako! Zelo razširjeno zdravilo aspirin so v Združenih državah začeli sedaj prodajati tudi v obliki tekočine. • Podjetje v Chicagu je izdelalo prvi vnemi« klavir. Pianist ima na ušesih slušalko in lahko igra, ne da bi ga drugi slišali. Če pa odklopi posebno pripravo, se »nemi« spremeni v navadnega. * V New Yorku nameravajo zgraditi največji pokriti statlion na svetu. Imel bo 150 tisoč sedežev in stal okrog 100 milijonov dolarjev. Francija — Č.ez Rokovski preliv je prejšnji teden začela pluti prva ladja za prevoz avtomobilov. Na njenem krovu je mesta za 160 vozil in tisoč potnikov. Vožnja med Francijo in Anglijo traja poldrugo uro. Jugoslavija — Na otoku Lazaretu blizu Zadra imajo ljudsko šolo, ki jo obiskuje samo 8 učencev. Razen enega se vsi pišejo Valčič. Ta se piše Vukasovie in je sin učitelja. Danska — Radijski tehnik Erik Holveg je izdelal napravo, o kateri trde, da bo uspešno preprečevala prometne nesreče, ki jih povzročajo pijani šoferji. Naprava je zelo občutljiva za alkohol, ki ga človek izdihava. Ko zabeleži določen odstotek alkohola, motor neha delovati in vozila ni mogoče več premakniti. NOVICE PROTI OSRČJU ZEMLJE Banjška planota je že dolgo znana po svojih breznih in votlinah. Pri Kanalskem vrhu zija v globino brezno Jazben. L. 1929 so tržaški jamarji prodrli do dna in izmerili navpično globino 518 metrov. Jamo so takrat šteli za najglobljo na svetu. Društvo za raziskovanje kraških jam v Postojni je pa izvedlo avgusta natančno preučevanje brezdna ter ugotovilo, da sega le 350 m globoko. Vsekakor omamen prepad! Jamarji, ki so dokazali neverjeten pogum in silovito spretnost, so se šele po dveh dneh vrnili na svetlo. TOVORNI PROMET Vlada je s posebno okrožnico prepovedala sleherni promet s tovorniki ob nedeljah in praznikih od 6. ure zjutraj do polnoči. Edino tovorniki, ki prevažajo' zelenjavo, sinejo pod posebnimi pogoji .'krožiti. Prepoved je umestna, ker so se avgusta prometne nesreče zelo pomnožile. V Italiji umre zaradi neprevidne vožnje vsako uro na cesti po en človek. »MESEC BEGUNCEV« Tajnik katoliške mednarodne begunske pomočil mons. S\vanston je .prejšnji teden imel v Trstu tiskovno konferenco. Izjavil je, da bo zveza pozvala vse države, naj se prihodnje poletje priredi »mesec beguncev«, kjer bodo razpravljali, kako naj se dokončno uredi položaj beguncev, ki so zbežali iz vzhodnih držav. Pojasnil je, da je samo tržaški odbor Catliolic Relief Servieea izdal 4 milijarde 268 milijonov lir podpor. V prekomorske dežele je pomagal 13.511 beguncem. NAJVEČJI PRAZNIK VINA Menda nikjer drugje ne znajo tako' obhajati praznik trgatve kot v nemškem mestu Diirkheimu ob reki Reni. Vinsiko slavje praznujejo že 508 let. Na tem največjem prazniku vina na svetu so lani popili 141 tisoč litrov vina in pojedli 106 kg klobas. Letos bo potrošnja še večja. K tej vinski poskušnji pričakujejo pol milijona gostov. Škoda, da ne moremo hiti med njimi tudi mi. OTROŠKA OHROMELOST Meseca avgusta je v Rimu untrlo od poli omielitisa 17 otrok. Najmlajši je imel 4 mesece, najstarejši 10 let. s EN MILIJON 600 TIŠOČ Lani je bilo v Italiji en milijon, 642 tisoč in 925 avtomobilov. Eno vozilo pride na 30 prebivalcev. Proizvodnja avtomobilov se v državi ne.prestano množi, lani za 12 odstotkov več kol predlanskim. LEPA RAZSTAVA V Ljubljani je odprta 4. mednarodna razstava vin, pri kateri sodeluje 17 držav, med njimi Sovjetska Rusija, Zapadna Nemčija, Avstrija in Italija. Zelo dobro so> se odrezala jugoslovanska vina, saj jim je bilo od 160 zlatih svetinj podeljenih kar 68. od 326 srebrnih pa 216. Razstavo se splača pogledati tudi zato, ker so na njej izloženi najnovejši kletarski stroji, vinogradniško orodje in zaščitna sredstva proti boleznim. VZORNA ŽENA Kakor vsako leto tako je podjetje šivalnih strojev Necohi tudi letos razpisalo tekmovanje za »vzorno zakonsko družico Italije«. Izmed goriških priglašenk so izbrali za zaključno tekmovanje gospo Pavlo Gorjan, poiočeno Skrt z Livade v Gorici. Gosipa Pavla je dolgo let delala kot vlagateljica v Katoliški tiskarni v Gorici, ker je kol najstarejša v družini brez očeta morala pomagati mlajšim bratom. Pozneje se je zaročila z železniškim delavcem Skrtoim. Preden sta se poročila, mu je v nekem predoru pri Anko-ni odrezalo nogo. Kljub pohabljenosti ga je vzela, mu stregla in vrnila zaupanje v življenje. V družini je trda predla, 'ker je Skrt šele po drugi svetovni vojni dobil kot težki invalid mesto skladiščnika v tržiški ladjedelnici. Žena ga mora še vedno navsezgodaj peljati na kolesu do avtobusa in ga zvečer odpeljati donnov. Zaradi take požrtvovalnosti so Pavlo predlagali, naj se proglasi za vzorno ženo leta 1958. POKVARJENA MLADINA Policija je pred dnevi zajela tolpo 25 de-eakov, ki so po Trstu in okolici uganjali vsa mogoča pobalinstva. Fantaline že od daleč spoznaš po modrih platnenih hlačah z zavihanimi robovi in čim bolj razkuštranih laseh. Kadar hodijo ali plešejo, se zvijajo, kot da jih meče božjast. Po Barkovljali, Grljanu in sredi mesta so napadali zvečer ljudi, metali dekleta kar v morje ali rezali kolesa na avtih. Če jih je kdo količkaj opomnil, so ga surovo premikastili. Najmlajši član te svojati Jurij Visaggio ima komaj 15 let, Bruno Gec 17. Starosta pa je 38-letni Janez Flego. Tržačani so si oddahnili, 'ko so zvedeli, da jih je zgrabila policija. Najbolje bi bilo, da bi frkoline kar javno našeškali po zadnjicah. PREDNOSTNA LESTVICA Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je v šentjakobski osnovni šoli, ul. Scuoje Nuove 12/1., in na didaktičnih ravnateljstvih na vpogled prednostna lestvica za učiteljska mesta na slovenskih osnovnih šolah. Razobešena bo do 9. sept. Učitelji si jo lahko ogledajo vsak dan od 9. do 12. ure. PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR »VINKO VODOPIVEC« iz Ljubljane bo na povratku z mednarodnega festivala v Arezzu gostoval v soboto, 6. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na koncert so vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske pesmi. Politični poskus, ki zanima ves zapadni svet (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšna pot vodi iz tega kočljivega stanja? Najuvidnejši možje na zapadli menijo, da bi se Francija morala s pogumnim dejanjem odpovedati slehernemu kolonialnemu gospostvu v Afriki ter priznati vsem omdotnim narodom popolno enakopravnost s Francozi. Po zgledu Britanske skupnosti narodov naj bi se ustanovila Franeosko-afriška zveza držav, v kateri bi bila vsaka dežela samostojna ter na pravičen način deležna dobičkov iz naravnih bogastev Afrike. To je edina pot, ki lahko obvaruje Afriko in ziapad pred nevarnostjo komunističnega prevrala. Odgovornost De GauJla za politiko, ki jo vodi Francija, je zatorej svetovna zgodovinskega pomena. T'#2fi/i Is f*tjrt OBČINSKE VOLITVE Tajništvu tržaškega županstva so bile doslej predložene tri kandidatne Liste. Prvo mesto si je zagotovila komunistična stranka, kateri sledita listi demokristjanov in socialnih demokratov. Na komunistični listi kandidirajo' vsi bivši občinski svetovalci razen Slovenke, gdč. iStarake Hrovatinove z Opčin. Načeluje ji poslanec Vidali, za njim pa pridejo dr. Pogassi, Bernetičeva, Gombač in oslali veljaki. Tudi med demokristjani najdemo stara imena, kot so dr. Franzil, dr. Rinaldini in ing. Visintin, izostali pa so bivši dolgoletni župan ing. Bartoli, dr. Ilarabaglia, predsednik Lege Nazionale, in predsednik Združenja italijanski! katoliških delavcev dr. Na-sutto ler prof. Romano, bivši glavni tajnik stranke. Najresnejši kandidat za župansko mesto je, kot smo pisali, dr. Franzil. Na listi socialnih demokratov so vsi vidnejši strankini predstavniki, kot prof. Lon-za, prof. Bulici in g. Ccsare. Ostale stranke niso doslej predložile nobene liste, ker verjetno niso še nabrale predpisanega števila podpisnikov. Znano pa je že, da bosta listi Neodvisne scoialistične zve-ze (bivša OF) načelovala dr. Dekleva in g. Pctronio, listi Slov. dem. zveze dr. Agnelet-to in dr. Simčič, listi Fronte za neodvisnost pa g. Borghese in dr. Giampiecoli. Ostali slovenski politični organizaciji, in sicer Slov. krŠč. socialna zveza ter Skupina neodvisnih Slovencev, ne bosta, kot smo /.vedeli, predložili svojih kandidatov, temveč pristašem verjetno svetovali, naj oddajo svoj glas l istim slovenskim 'kandidatom, iki nudijo največ jamstev, da bodo v občinskem svetu nesebično zagovarjali narodne an gospodarske koristi Slovencev. NABREŽINA ( Dom za onemogle kmalu dograjen ) Doni »a onemogle, ki ga kidajo pri Nabrežini, in sicer v enem najslikovitejših krajev tržaške obale, bo kmalu dokončan. Glavna gradbena dela so že zaključena, saj je poslopje že pokrito. Manjka še omet tako na zunanjih kot notranjih stenah in treba je še izvršili viša mizarska ter instalacijska dela. Novo poslopje se nahaja pri nabrežinski električni centrali, od koder se odpira prekrasen razgled na Istro, Furlanijo in Spodnji Kras. Stavba ima Iri nadstropja in visoko pritličje ter je znatno večja, kot smo si jo predstavljali. Gradbeni stroški znašajo nekaj nad 40 milijonov, precej milijonov pojde pa še za opremo. V domu je prostora za 40 oseh. BAZOVICA Huda nesreča zaradi plina Zadnja leta so tudi na podeželju skoraj v«e kmečke ali delavske družine začele uporabljati v domačem gospodinjstvu tekoči plin. Z njim gospodinje mnogo prihranijo tako na času kot na denarju, stanovanja pa so neprimerno bolj snažna, kot so bila tedaj, ko so uporabljali štedilnike na drva ali premog. Toda kot sleherna pridobitev sodobne civilizacije ima tudi uporaba tekočega plina I svoje senčne strani. Ena teli je ža.l prišla na dan (udi v Bazovici. Ko je prejšnjo soboto 20-letna domačinka Silvana Petaroš hotela pripraviti kosilo, se je jeklenka s plinom iznenada ra,zpočila in mlado gospodinjo ranila ler liudo opekla. Eksplozija je povzročila znatno škodo tudi v stanovanju. Ranjeno dekle so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo verjetno morala zdraviti mesec dni. Nesreča se je zgodila najbrž zato, ker dekle ni opazilo, da je plin več časa uhajal iz jeklenke, ne da bi izgoreval. Ko je zato prižgala žveplenko, je bila eksplozija (neizogibna. Vsi vaščani ji želimo, da čimprej popolnoma okreva. DOLINA 80-letnica prosvetnega društva V nedeljo bodo v Dolini praznovali 80-let-nico prosvetnega društva Valentin Vodnik. Zgodovina društva je tesno povezana z mogočnim, vseljudskim taborom, ki je bil prav lako pred 80 leti v Dolini in ki pomeni tako rekoč začetek splošnega narodnega prebujenja tržaških Slovencev. Na poziv političnega društva Edinosti se je leta 1878 v Dolini zbralo ogromno število Slovencev iz Trsta in okolice ter po vzgledu ostalih taborov po Sloveniji javno izpričalo svojo' narodno zavest ter obenem zahtevalo n ar o d n o in politično enakopravnost.^ Prav na dan tega tabora je bilo v Dolini ustanovljeno Bralno in pevsko društvo Valentin Vodnik, ki ima gotovo mnogo zaslug, da so se najprej narodno prebudili Dolinča-ni in kasneje ostali Slovenci. V spomin na pomembni obletnici je sedanje društvo pripravilo kulturno prireditev, pri kateri bodo sodelovali m n og i pevski zbori iz Brega, dolinski tamburaški zbor in trio, plesna skupina iz Rojana ter domača godba. Prireditev se prične ob 15. uri in poli. CEROVLJE Tudi naši kraški kmetje sc čedalje bolj mehanizirajo. Tako si je naš domačin Ivan Antonič pred kratkim nahavil traktor in z njim že opravlja vsa važnejša dela na polju. Drugače pa se kmetovalci letos pritožujejo zlasti zaradi izredno slabe letine sena. Vsi cerovski kmetje niso doslej doma nabrali ni-li za dober voz trave. Nekateri so s'i poirmaga-li lako, da so si nabavili kakšen voz detelje v Furlaniji. Še največ upanja pa daje trla, ki je letos zares dobro obrodila. ŠOLSKA OBVESTILA Ravnateljstvo slovenske višje realne gimnazije in klasičnega liceja v Trstu sporoča, da sc jc vpisovanje za šolsko leto 1958/59 pričelo 1. sept. in traja do 25. Prošnje sprejema tajništvo zavoda v ul. Lazzaretto Vecchio 9/II., in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo slovenske višje realne gimnazije, v Trstu sporoča, da sc prično zrelostni Izpiti 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Ravnateljstvo slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan, ul. Montorslno 8/III. obvešča starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred šole trajalo do 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik do 10. do 12, ure. Istočasno opozarja učence in učenke, da sc prično popravni Izpiti v ponedeljek, 8. sep., ob 8.30. Vhgilii tfčeku v bpomii/i j Ravno tako kot Filipa Terčelja je Virgil tudi mene spravil v rodne kraje ter me tu vpregel v narodno delo. Jaz sem bil tedaj glavni urednik glasila ' Slovenske ljudske stranke, dnevnika Slovenca, ; ter mi zato niti na misel ni seglo, da bi zapu- i stil Ljubljano in se vrnil na Primorsko. V časnikarsko delo me je bil potegnil še j kot visokošolca na Dunaju Izidor Cankar. Za časa gibanja za Majsko deklaracijo tik 4. Dr. E. BESEDNJAK pred koncem vojne je Cankar prišel na Du- i naj in se udeležil sestanka Katoliškega aka- j demskega društva Danice, kjer sem slučajno imel predavanje o »Jugoslovanskem vprašanju«. Ko smo se po sestanku akademiki zbrali s Cankarjem v neki kavarni, me je povabil, naj napišem kaj za Slovenca, katerega je tedaj on urejeval. »Nikoli še nisem pisal v liste I« sem odgovoril. »Poskusite!« je odgovoril. »Prepričan sem, i da pojde.« In tako sem odposlal v Ljubljano svoj prvi članek, ki ga je Cankar priobčil na uvodnem : mestu, čeprav sestavek tega niti zdaleč ni zaslužil. To je Cankar storil, da bi mladega fanta osrčil ter ga pridobil za časnikarstvo. Obenem mi je nakazal na Dunaj honorar, ki mi je zelo prav hodil. GLAVNI UREDNIK SLOVENCA Tako je začelo moje dopisovanje Slovencu. ; Cankar je po načrtu vsak moj članek objavil ! kot uvodnik ter mi na Dunaj redno in točno pošiljal nagrade. Nekega dne sem pa prejel od Cankarja brzojavko, naj pridem v Ljubljano ter prevzamem namesto njega urejevanje dnevnika. To je bil čas, ka je Izidor Cankar imel prevzeti stolico za zgodovino umetnosti na ljubljanski univerzi ter se je zato moral odpovedati časnikarstvu. Cankarjevo ponudbo sem odklonil,češ da hočem prej končati vseučilišče. Ko sem pa po nekaj mesecih obiskal Ljubljano, sem se vendar dal prepričati in prevzel uredništvo. Cankar mi je namreč pojasnjeval, da bom kljub uredniškemu delu imel časa dovolj, da se pripravim na izpite. Zanimivo je pri tem omeniti, kako me je Cankar preizkusil, ali bom sposoben biti vsaj približno njegov naslednik pri Slovencu. Ko sem se pojavil prvič v uredništvu, me je povabil, naj grem v sosedno sobo in napišem uvodnik. »O čem?« sem poprašal. »To je tvoja stvar«. Drugi dan me je spet poslal v sosedno sobo . z naročilom, naj napišem uvodnik. Tako se je ponavljalo nekaj dni in izpit za glavnega urednika je bil položen. BREZIMNO DELO Medtem se je med starejšimi uredniki prebudil odpor, da bi tako mlad fant postal njim j nadrejen. Cankar me je obvestil, da se temu , zlasti upira Franc Kremžar, češ da je njego- i va žena zelo huda, kako mora študent preskO' čiti njenega izkušenega moža. (Nadaljevanje na S. strani) HUDE POSLEDICE STRAHOTNEGA NEURJA Poročilu o neurju v Gorici in njeni okolici, ki smo ga priobčili v zadnji številki, moramo dodati, da je toča povzročila hujšo škodo tudi v južnem delu Štmavra, v Grojni, Moši in Šlovrencu pri Moši. Po vseh teh krajih je okrog 50 minut klestila toča, katere zrna so bila debela kot orehi. Med nevihto je strela hudo pokvarila tudi lokomotivo jutranjega vlaka Videm-Trst. Ker so jo morali zamenjati, je imel vlak 20 minut zamude. Z bolestjo smo goriški meščani v torek zjutraj gledali na uničene gredice na obeh straneh Korza Italije, naše glavne mestne ulice. Pred goriško južno postajo se ie nabralo toliko vode, da je ponekod že vdirala v postajno poslopje. Posebno neprijaznn je bila toča do naših golobov, strnadov, kosov in drugih ptičev, saj je bilo uibitih do 500 golobov in več stotin raznih ptičev. V mestu so imeli ognjegasci mnogo dela, saj so morali na raznih krajih odstraniti vodo, ki je vdrla skozi poškodovane strehe in marsikje povzročila hudo škodo na pohištvu. Med neurjem je strela udarila, kakor smo že poročali, tudi y travniški zvonik, na katerem je odkrila del strehe; šele v popoldanskih urah je travniški tobakarnar opazil dim na zvoniku in o tem takoj obvestil ognje-gasce. Strela je namreč zažgala tramovje ostrešja. Štiri tramove, ki so bili hudo poškodovani, bodo morali ofctraniti. Celotna škoda, ki jo je zaradi strele pretrpela travniška cerkev, znaša 130 tisoč lir. Nai na tem mestu še omenimo, da že nekaj tednov poganja travniške zvonove električna sila. Sprememba je močno užalostila premnoge mestne dečke, ki so kar uživali, ko so ob rajnih cerkvenih pbredih vlekli za vrvi, v družbi s .cerkovnikom, ki ima sam celo kopo otrok. Škoda na podeželju Škoda v mestu, zlasti y Podturnu, je sicer velika, a neprimerno večja je tista v Podgo-ri, Pevmi (do spomenika), Štmavru, Ločni-ku, Moši in y Šlovrencu pri Moši. Žalost vinogradnikov je nepopisna, saj je bil ves njihov trud v nekaj minutah popolnoma strt. Prišli so skoro ob celotni pridelek grozdja, ki je pred neurjem kazal, da bo mnogo večji od lanskega. V Podgori pa so poleg vinogradnikov bili hudo prizadeti tudi mnogi vrtnarji. Pretresljiv je bil posebno pogled na mnogoštevilne razdejane nasade krizantem in drugih cvetic, ki jih Podgorci skrbno goje. Strokovnjaki kmetijskega nadzorništva so medtem že ocenili škodo. Po njihovem znaša 35 milijonov. Da bi oškodovancem poskrbeli čimprejšnjo pomoč, je nadzorništvo poslalo posebno poročilo ministrstvu za kmetijstvo, prefekturi in ostalim uradom. Bojimo se pa, da bodo oblastva tudi to pot prepočasi ukrepala, kajti premnoge oškodovance bi pred črnim obupom mogla rešiti le zares takojšnja pomoč. Po našem prepričanju bi brefekturp škodo vinogradnikov vsaj omilili’, če bi takoj izdala kakemu podjetju dovoljenje, da prekuha obtolčeno grozdje v žganje. GORIŠKI OBČINSKI ODBOR Goriški občinski odbor je na zadnji seji razpravlja] o raznih upravnih zadevah. Tako je sklenil preurediti zgodovinski del trga sv. Antona, za kar bodo potrošili en milijon 300 tisoč lir. Postavili bodo obenem primerno gredico okoli velikega spomenika, ki so ga na trgu Battisti pred kratkim postavili v snom in Enrica Totija. Župan dr. Bernardis je nato tovarišem razložil, kako je potrebno, da oblastva skrbe za verslke rotrebe prebivalcev v novih mestni]! naseljih. S tem je mislil na gradnjo novih cerkva in stanovanj za duhovnike. IZ PODGORE Torkovo neurje je povzročilo precejšnjo škodo tudi v tako imenovanem Kantonu v Podgori. V zadnjem: dopisu iz Podgore, to je pred neurjem, ssno naprosili mestno upravo, naj poskrbi, (la se bolje uredi tudi ta predel naše vasi. Upamo, dn bo občina v doslednem času ugodila tej potrebi naših prebivalcev. IZ SOVODENJ V preteklem tednu so odpeljali lastniki hiš material, ki je bil nakopan na obeh straneh vzdolž naše glavne ceste; kar ga je pa ostalo, ga sedaj odvaža občina na svoje stroške. S tem bodo končana vsa pripravljalna dela in že v tem tednu bodo pričeli asfaltirati <'e-'to, s čimer hoče občinska uprava preprečiti še nadaljnje velike stroške, ki jih povzroča trajno popravljanje neasfaltirane ceste. Asfaltiranje bo stalo okoli 4 milijone lir. O tem sta imela v preteklem tednu daljši razgovor s prefektom dr. Nitrijem naš župan in občinski tajnik. Županstvo je že razglasilo, da bo cesta zaprta za promet do1 6. t. m. Najprej bodo asfaltirali cesto do cerkve nato do Rubij. IZ ŠTMAVRA Zvedeli smo, da je župan dr. Bernardis imel v Vidmu sestanek, ki se ga je udeležil tudi državni podtajnik ministrstva za javna delu Ceccherini. Na njem so razpravljali tudi o prošnjah za napeljavo vodovoda v zgor-niem delu Štmavra, na Gradiškuti in v mestu. Sestanka se je udeležil tudi voditelj videmskega tehničnega urada in predsednik beneškega urada za vode. Sklenjeno je bilo, da bo urad za vode v Benetkah posredoval, da sc prošnje takoj ugodno rešijo. OPOZORILO DAVKOPLAČEVALCEM Goriško županstvo poziva davkoplačevalce, naj najkasneje do 20. sept. prijavijo dohodke, ki so podvrženi raznim občinskim davkom. Prijave je treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki jih davkoplačevalci dobe na občinskem uradu v ulici Mazzini št. 7. Komur se dohodki niso spremenili, ta ni dolžan napraviti nobene prijave. OPOZORILO KMETOVALCEM Male posestnike in najemnike opozarjamo, da lahko dobe državni prispevek za nakup umetne živinske krme. Prispevek znaša 30% nakupne cene. Vsak živinorejec si lahko nabavi 1 do 5 stotov krme. Prispevek bo delilo Kmetijsko nadzorništvo, ki je že dobilo od pristojnega ministrstva potrebna denarna sredstva. Kdor želi dobiti prispevek, mora napraviti prošnjo na posebnem obrazcu, ki pa dobi pri Kmetijskem nadzomištvu v Gorici, ul. Duca d’Aosta, in pri njegovih podružnicah na podeželju. Prošnjo ie treba vložiti pri nadzomištvu do 15. novembra 1958. Ker bodo prošnje reševali, dokler ne bo posebni sklad izčrpan, svetujemo kmetovalcem, naj prošnjo čimprej vložijo. V prošnji je treba navesti ime, priimek in naslov prosilca, vrsto in površino posestva, posejano površino posestva, število glav živine in vrsto ter količino krme, ki jo prosilec hoče kupiti. Nadzorništvo bo nato določilo višino prispevka in prosilcem izdalo dovoljenje za nakup krme. Živinorejci pa prejmejo prispevek šele' potem, ko bodo nadzomištvu predložili potrdilo o nakupu krme. Virgilu Ščcku v spomin (Nadaljevanje s 4. strani) »Kaj naj naredim?« me je prašal Cankar. »Ali naj ga pošteno oštejem?« »Nima smisla,« sem odgovoril. »Če je že tako občutljiv, predlagam, naj se v Slovencu sploh ne objavi, da sem jaz glavni urednik. Zame to ni važno. Bo mož imel vsaj mir v družini.« In tako se je zgodilo. Slovenca sem ureje-vai približno eno leto, ne da bi zato vedela širša javnost. Toda stvar je kljub temu postala kmalu znana zlasti med mojimi prijatelji iz Primorske in o njej je bil seve poučen tudi Virgil Sček. - v Po hitrem razmisleku se je odločil, da me kratko malo odtrže od Slovenca ter moralno prisili, da se vrnem domov, kjer me je nameraval vključiti v svoje politične načrte. O tem jaz seveda nisem nič vedel. Niti slutil nisem, kaj Sček z menoj namerja. Prepričan sem bil, da bom ostal za vedno v Sloveniji in Jugoslaviji. POŽIG NARODNEGA DOMA ‘ Da bi moj povratek v domačijo prepričevalno utemeljil ter mi. ustvaril obenem pogoje gospodarskega obstanka na rodni zemlji, je Sček čakal samo na ugodno priliko. Nudil mu jo je, kot se čudno sliši, požig Narodnega doma ali Balkana v Trstu dne 13.. julija I. 1920. Fožig osrednjega sedeža kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij tržaških Slovencev, izvršen ob belem dnevu, v osrčju' mesta in pred očmi brezbrižne policije, je zgodovinski dogodek, ki je do globočin pretresel naš narod do poslednjega njegovega člana. Spominjali se ga bodo še pozni rodovi vse dotlej, dokler bodo Slovenci prebivali na tej zemlji. To je bil eden največjih političnih zločinov,' ka»- jih je doživela Evropa po prvi svetovni vojni. Kar je Slovence posebno globoko žalilo, je bilo, da se ni tedaj v liberalni in demokratični Italiji Giovannija Giolittija našel nihče, ki bi to fašistično hudodelstvo javno obsodil ali skušal krivico in škodo kakorkoli popraviti: Značilno za tedanjo demokratično Italijo je, da ie policija v Trstu mirno gledala, kako je velika množica, medtem ko so Narodni dom ovijali plameni ter so se rušili njeqovi zidovi, od divjega veselja vzklikala in ploskala. Ko so nekaj let kasneje fašisti prišli na oblast, so bili na požiq celo ponosni, v niem so videli nekako junaško deianje. Saj so na poslopje kavarne degli Specchi nasproti mestni hiši postavili pozneje kar mramorno ploščo, v kateri je bilo vklesano, kako ie 13. julija 1920 Francesco Giunta s tega mesta vodil svoje fašiste k naskoku na Balkan, na trdniavo slovenskih sovražnikov Italiie. Požig Balkana so veličali kot dogodek, ki ie bil odprl fašizmu zmagoslavno pot do gospostva nad vso državo. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ VIDMA Že nekaj dini je odprta v Vidmu medna« rodna obrtniška razstava pod naslovom »Moderna hiša«, ki se je udeležujejo tudi slovenski obrtniki. Slovenski obrtniški izdelki -o si že pred časom utrli pot v mednarod-aem gospodarskem življenju in njihova ličnost ter trpežnost bo zaslovela po zaslugi videmske razstave tudi v Italiji še bolj, kot je dovela do danes. Goriški in tržaški slovenski obrtniki si bodo to razstavo prav gotovo i‘dodali v velikem številu. Videmskim vodilnim gospodarskim in kulturnim krogom je treba zares iz srca čestitati k vnetemu in načrtnemu prizadevanju, da se gospodarski in kulturni stiki med sosednima narodoma čimbolj poglobe. Takega potrebnega razumevanja pa doslej goriški in tržaški italijanski krogi žal še niso pokazali. Zato tudi ni zgolj slučaj, da nosi dogovor o obmejnem malem prometu naslov: »Videmski sporazum«. V nedeljo 7. t. m. bo na omenjeni razstavi jugoslovanski dan. Oh tej priliki bodo nastopili s svojim pestrim programom tudi že slavni »Veseli planšarji« iz Ljubljane. Z njimi bosta nastopila tudi dva solista. Na razstavi nastopajo tudi vsak večer orkestri iz raznih italijanskih mest. IZ REZIJE Konec julija je umrl 66-letni domačin iz • Lisceca Valentin Nardon. Na povratku z de-i la mu je postalo slabo, padel je na tla in pri tern zadel ob oster kamen, ki mu je prebil sence. Bil je takoj mrtev. Ob istem času je v Luksemburgu umrl tudi 35-Ietni izseljenec Izidor Nardon iz Sv. Jurija pri Reziji. Rajni je hodil vsako leto na delo v Luksemburg. Pokojnikoma naj dobri Stvarnik usmiljeno poplača vse njuno trpljenje na tej zemlji. Izidorovi užaloščeni ženi in sinčku izrekamo iskrena sožalje. IZ MUZCA Vso našo dolino je pretresla žalostna vest, da se je v muških gorah pri nabiranju planik smrtno ponesrečil 46-letni domačin Gi-no Markjol. V zadnjem času prihaja v Muzac veliko tujcev, hi si ogledajo izvir Tera in bližnjo gorovje. Kot v Karniji tako tudi pri nas ljudje zaradi bede nabirajo v gorah planike in jih prodajajo izletnikom. Tako je delal tudi pokojnik, toda pri nabiranju se je utrgala skala in je zdrknil v globok prepad. Bil je na mestu mrtev. Naj sveti pokojniku večna luč! IZ SV. PETRA SLOVENOV Dne 15. avgusta se je v Belgiji smrtno ponesrečil 51-letni izseljenec Ernest Gujon iz Mažerol. Rajni je v tujini delal 10 let. V Čeplatišču je prav tako pred kratkim umrl 07-letni Ivan Trinko, najstarejši mož «o-vodenjiske občine. Pokojnikoma naj sveti večna Inc. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ ČEDADA V nobeni državi ni danes toliko izseljencev iz Beneške Slovenije kot v Franciji. Kaj- ti tja jih je prišlo v zadnjih dveh letih tudi precej iz Belgije, ker so prav v belgijskih rudnikih zelo slabe zdravstvene razmere. Zato je razumljivo, da Beneški Slovenci z napetostjo zasledujemo politični razvoj te zapadne države, zlasti odkar je prišel na oblast general De Gaulle. Bojimo se zlasti, da bo osvobodilno gibanje Alžircev gnalo tudi Francoze vedno bolj na desno, tako da bodo postali strupeni nacionalisti in šovinisti. Če se to zgodi, bo tudi izseljencem slaba predla. Doslej so naši izseljenci mirno delali skupno s Francozi, Poljaki, Alžirci in delavci vseh drugih narodnosti. Kako pa bo jutri, nihče ne ve. Skrbi nas tudi, kaj bo s francoskim frankom. Ali bo ohranil vrednost, ki si jo je priboril v zadnjih mesecih, ali pa bo njegova vrednost zopet padla, kot se je to letos že enkrat zgodilo, tega nihče ne ve. Zato je zanikrnost vladajočih krogov v Rimu in Vidmu še toliko bolj obsodbe vredna, ker sc prav malo potrudijo, da bi v naših dolinah ustvarili boljše gospodarsko stanje, tako da bi našim ljudem ne bilo vec treba klatiti se po svetu. IZ BRDA Vest, da bodo v kratkem začeli širiti cesto iz Raimandolja v Vizont, je našim ljudem kar zmešala glave. Pot bodo namreč zato razširili, ker so strokovnjaki mnenja, da so v Bernadiji, 3000 m pod zemljo, bogata petrolejska ležišča. Če bodo v Bernadiji zares našli bogato petrolejsko žilo, bodo za ta najbednejši kot Beneške Slovenije zares nastopili zlati časi. Podjetje Brotto iz Verone bo, hvala Bogu, razširilo cesto; če. ne bodo našli petroleja, bo vsaj ostala d0ira cesta. 47 V SOIHEHi! in (Usoda Habsburžanov) senci R. B. Kavalir pustne noči ni prejel odgovora. Tako je izzvenela čustvena zgodba iz poslednje mladosti nesrečne cesarice. Ne, še poslednji zvok se je utrgal iz izzvenelih strun. Cesarico je kar prevzel ogenj pisanja. Pesmi so s’e ji zlivale na papir, kakor ji je Čudna bolest neizživljenih mladih let vedno bolj polnila srce.'Na grad v Godolle je ukazala tajno poklicati izobraženo mlado damo, s katero sla v večernih tišinah prepisovali in popravljali pesmi. Nato so te cesaričine slovstvene izdelke nesli v državno tiskarno, kjer so jih posebni zapriseženi stavci v veliki tajnosti tiskali. Elizabeta je natiskane pole spravila v železno škatlo in jim priložila listek, da se sme njena književna zapuščina odpreti šele po njeni smrti. Nekaj pesmi, med njimi tudi ono »Long, Iong ago«, so našli v zapuščini barona Fritza Pacherja von Theinburga, njenega spremljevalca na onem maškaradnem plesu. Cesaričina idila z njim je izzvenela kot odmev daljnega zvona. Nekega dne, bilo je 3. junija 1887, je Pacher prejel pismo iz Brazilije. V njegovo veliko začudenje je padel iz ovoja natiskan list s tisto pesmijo o nekdanji sreči. Zaman je cesaričin kavalir iskal co. Nič! Tedaj je sklenil, da bo rumenemu dominu potegnil krinko z obraza. Njegove »lutnje, da je domino cesarica, so v njegovem srcu postale resnica. Odgovoril ji je v dolgi pesimi »Neznani«. V verzih ji razkriva, da jo je spoznal. Hotela da se je poigrati z njim; nemara ne zato, ker bi ji bil všeč, saj je v primeri z njo nizkega rodu, ampak zato, ker se ji studi tista vrsta ljudi, ‘ki kleči pred njenimi nogami, se ji laska in ji laže... On pa da je odkrit mož, ki ve, kdo je ona, a zanj je kljub temu le ljubki domino s plesne noči... Pismo je oddal kot po navadi na številko poštnega predala glavne pošte. Zaman je čakal nn odgovor. Končno se je ojunačil in -el vprašat na pošto po svojem pismu. Izročili so mu neodprto pismo. Morda pa je le Elizabeta poslala ponje svojo zauono dvorno damo; morda je verze prebrala, a se je v svoje.m cesarskem ponosu čutila razkrito in užaljeno ter je pismo ukazala poslati nazaj na pošto. V njej se je vedno boril ponos vladarice in živo srce osamele ženske! Idila se je končala... Usahli zvončki, stoti upi Elizabeta je v mladosti zaman iskala srce, ki bi jo razumelo; ki bi ubrano utripalo z naslov ali podpis ali kako napisano besedi- njenim srcem. V svojih zaklenjenih pesmih je izpovedala svoje misli. Uhajale so ji v preteklost, njeni upi so težili v daljno bodočnost, sedanjost ji je bila kot nejasna teoja. Njene nade so se ji zdele strte, strte do konca. Mož, cesar, je ni rnzumel, preobložen je bil s praznim pisarniškim delom. On, realist, ki mu jc bila slava habsburške hiše gonilo vsega življenja, je bil tuj njeni pesniški duši. Vendar je Elizabeta v svojem albumu'še vedno hranila* »opek zvončkov, katere je nabral zanjo v prvih pomladnih srečanjih njen mladostni zaročenec. Hranila jih je ob njegovi sliki kot davni spomin na srečne dni. V prvih letih ji je bil ljub in svetal; od časa do časa je jislala po albumu in se zazrla v tiste belo-ruimene zvončke. Ah, a to so samo spomini, zvončki in upi so strti... Strti? Ne, Elizabetina nrav se je upirala z vso življenjsko silo tej misli. Iskala je utehe, ljubezni in upov spet v naravi. V album si je zapisala: »Vsaka lepa pokrajina je božji spev in te pesmi so neizčrpne po krasoti in obilju.« Skušala je z novim beganjem' po svetu umiriti svoje neutolažcno srce, pa se je spet spomnila na svoj album in na šopek usahlih zvončkov. Vračala se je domov, v svoj Godol-lo in prelistavala album, božala cvetke... Novi dogodki so še bolj potrli njene upe. Prišel je Elizabetin — petdeseti rojstni dan. Ni bil srečen. Leta niso škodila njeni lepoti, a begal jo je spomin, da jc dolgo življenjsko dobo preživela notranje nezadovoljna in brez ra dosti. ( Dalje ) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA \ mmmhki um2tmki na tJuedfikem (Novo srečanje s Čelom Pertotom) Te dni je spet prišel iz Stockholma na obisk v domovino kipar Celo Pertot. Pri srečanju nam je povedal nekaj zanimivih stvari o sebi in o nekaterih drugih slovenskih umetnikih, ki so sc ustalili na Švedskem. Koliko časa boste ostali doma na Tržaškem? »Odvisno je od tega, kdaj bom opravil vse tisto, kar imam v načrtu. Predvsem moram obiskati še Rim, Milan, Zagreb, Beograd in seveda Ljubljano. V Ljubljani se čutim skoro bolj doma kot v Trstu samem, kjer sem živel le malo časa, ko sem bil še prav mlad, medtem ko sem v Ljubljani nekaj časa študiral. Tam imam sošolce, in lahko rečem, tudi prijatelje.« Se tičejo ta vaša potovanja tudi morebitnih razstav? »Ne. Tičejo se le mojih zasebnih zadev. Samo razmišljam še o tem, da bi priredil kdaj v bližnji bodočnosti razstavo v Milanu.« Brali smo, da so vam tudi v Berlinu ponudili, da bi priredili tečaj za vlivanje v bronu. »O tem ni še nič dokončno sklenjenega. Znani kipar prof. Bernhardt Heibeiger — morda ste slišali o njem v zvezi z okrasitvijo berlinske Interbail — mi ponuja, da bi priredil tudi v zahodnem Berlinu tak tečaj, kot sem ga imel svoj čas na Dunaju, a se zaradi drugih načrtov še nisem odločil.« Zakaj tako radi prihajate v domovino? »Iz domotožja. Čeprav sem postal švedski državljan, je domovina le domovina. In domovine — tu mislim tudi Slovenijo ter njene ljudi — človek ne more pozabiti. Posebno zadnje mesece me je mučilo domotožje. Morda mi ga je še posebno vzbudilo to, da sem bil za tolmača jugoslovanskemu nogometnemu moštvu na tekmah za svetovno prvenstvo.« Kako to? »Ker niso organizatorji nikogar drugega našli, ki bi lahko bil za tolmača. Politični begunci namreč niso prišli v poštev. Sprva je bilo nekaj težav za radi srbohrvaščine, pa smo se kmalu privadili.« Vzdržujete kake kulturne stike z domovino? »Naročen sem na Novi list in še na nekatere druge slovenske časnike. Zlasti Novi list hlastno preberem, takoj ko ga dobim, ker sem željan novic iz našega kulturnega življenja na Tržaškem in da bi zvedel, kaj se dogaja v domovini. Z .nekaterimi, a redkimi ljudmi sem tudi v pismenem stiku, a nimam mnogo časa za pisanje.« Ali imate kake stike z drugimi Slovenci in Tržačani na Švedskem? »Seveda. Predvsem s pianistko Damjano Bratu-ževo. Mnogokrat nas obišče. Neverjetno, kako to dekle že dobro govori švedski, čeprav je v deželi šele nekaj nad eno leto dni. Poučuje klavir in menda je navezala stike tudi z glasbenimi krogi pri radiu. Na švedskem ji silno ugaja in se počuti v tamkajšnjem okolju kot doma ali še bolje. Poznanstev ima že več kot jaz, ki živim že mnogo dalje tam gori — se je nasmehnil mladi kipar. Je pač dekle« ... ... in še, čedno povrh! In z drugimi? »Na švedskem že nekaj let živita in delujeta znani mladi slovenski arhitekt France Ivanšek ,— verjetno ga poznate po njegovih člankih iz ljubljanske revije Arhitektura — in njegova žena, ing. Ravnikarjeva. Ivanšek je precej gradil na Švedskem. Tako je imel mnogo več priložnosti eksperimentirati z novimi arhitektonskimi oblikami, ki so mu pri srcu, kot v domovini. Tudi njemu in ženi na švedskem zelo ugaja. Trenutno pa sta onadva na obisku v Sloveniji. Poleg tega sem znan tudi s slovenskim lektorjem za slovanske jezike na univerzi v Stockholmu. Morebiti vas bo zanimalo, da sem se na švedskem spoznal tudi z Danilom Dolcijcm, ko je bil tam na obisku. Vzbujal je veliko zanimanje in je res nenavadno privlačen človek. Dva- ali trikrat sva bila Bra-tuževa in jaz v družbi z njim in smo se prijetno razgovarjali. Povedal nama je, da je slovenskega rodu, a ne zna slovensko. Razen tega je po njegovem svetovnem nazoru narodnost postranskega pomena. Čuden, a po svoje vendar zelo simpatičen človek. Ni res, da je snob. Kar dela, dela iz prepričanja.« In vaše delo? »Ko sem > bil te dni v Berlinu, sem dobil brzojavko, da je Narodni muzej v Stockholmu za svojo galerijo moderne umetnosti odkupil dva moja kipa. Enega je že prej odkupil muzej za moderno umetnost v Goteborgu. Tja me tudi vabijo, da bi priredil tečaj za vlivanje v bronu, ki naj bi se začel v februarju. Zaradi tega mi je težko spraviti v sklad datume tečajev v Berlinu in Goteborgu. V zadnjem času sem ustvarjal predvsem kiparska dela v bronu. Največ ženske like.« (Pokazal je mapo s slikami svojih zadnjih del, med katerimi je tudi zanimiv kip nadangela Gabrijela.) Ste se lotili tudi cerkvene umetnosti? »Bil je le poskus. Za to bi moral biti notranje bolj ubran in pripravljen. Znani italijanski pisatelj Leonida Repaci, ki je med svojim obiskom na Švedskem videl moje kipe, je celo zapisal, da sem jaz po svoji ljubezni do telesnosti in ženskih likov največji pogan v umetnosti. Res pa je, da Švede, ki so notranje malo sproščeni, prav to malo plaši na mojih kipih,« se je spet nasmehnil umetnik. »Oni cerkvenega kiparstva skoro ne poznajo.« In zanaprej? »Rad bi za kako leto ali dve pripeljal ženo in dve in pol leti staro hčerko Marijo v Slovenijo, da bi se naučila slovensko in da bi žena dobro spoznala mojo domovino. A to je odvisno od gospodarskih možnosti.« »Naj vam še povem,« — je pristavil, preden smo se ločili — »da sem z največjim zanimanjem prebiral v Stockholmu Rebulovo povest »Klic v Sredozemlje«, ki se dogaja tako rekoč v našem kraju. Ker podnevi nisem imel časa, sem jo bral ponoči in nisem mogel nehati, dokler je nisem prebral do konca. Žena se je čudila, zakaj jo s takim zanimanjem berem. Razložil sem ji, da sem našel v njej košček domovine.« Pianistka Damjana Bratuževa KROŽEK MLADIIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 5. septembra, ob 20.30 v Trstu, ul. Commer-ciale 5/1. Na sporedu je predavanje o »aktualnem vprašanju«. KMI iz Trsta in KMI iz Gorice priredita v nedeljo, 7. septembra, popoldanski izlet na Oslavje pri Gorici. Vabljeni so vsi mladi izobraženci. V DACHAUSKIH BLOKIH »O K* Z« Vozili smo se vso noč. Čeprav me jc noga močno bolela in nikakor nisem mogel najti primernega položaja zanjo, da bi ne čutil toliko bolečine, sem vseeno končno nekoliko zadremal. Tu pa lam sem se predramil ob kakem močnejšem sunku, ali če se je vlak nenadno ustavil. Nato sem pa ikljub mrazu spet zadremal. Mislim, da so tudi drugi dremali. V vagonu je bilo čisto liho, kot da sc prevaža v njem kup mrtvih. Proti jutru sem se zbudil zaradi mraza in bolečine v nogi. Večina je še spala, nekateri pa so se že liho pogovarjali. Tupatam se je kdo vzpel k lini, da bi pogledal, kod se vozimo, a v.temi je bilo razločiti le bele lise snega. Peljali smo se čez Alpe proti Salzburgu, a> to smo labiko le ugibali. Noč nas je zdelala in nikomur se ni ljubilo govoriti. Ko je vzšlo sonce, smo bili nekje na bivši avstrijsko-nemški meji. Vlak je začel voziti počasneje in se vsak hip ustavljal. Vsi drugi vlaki so imeli prednost. Toplo, ie čisto pomladno sonee in lepa. prijazna bavarska pokrajina sta nas spet nekoliko razvedrila. Vsak je hotel vsaj za hip pokukati skozi lino, skozi katero je bilo videti prijazne enodružinske hiše v alpskem in modernem slogu, kmetije z značilnimi lesenimi balkoni, postaje z gredicami, mnoge tovarne in ljudi, ki so se vozili s kolesi po lepili asialtiranih cestah. Na prvi pogled ni nič v tej pokrajini spominjalo na vojno. Če bi se ne vozili v zaprtem tovornem vagonu, ki je bil sicer določen za transport prašičev in goveje živine, bi se nam morda zdelo, da smo na turističnem potovanju. Tudi ljudje, iki so čakali na postajali, s,kdzi katere smo se peljali, ali se vozili po cestah ob progi, na kateri je stal naš vlak, najbrž niso slutili, kakšen tovor prevaža, ali pa so bili tega tako navajeni, da jih ni več zanimalo... Ko smo se proti poldnevu bližali Miinchcnu, smo zaslišali sirene, ki so tulile »predalarmi«, vendar je naš vlak vozil dalje. Nekatere med nami je začelo skrbeti. Spomnili smo sc, da smo brali o letalskih napadih na Mii meh en. Vendar smo upali, da bo naš vlak le vozil skozi, tako da nas morebitni letalski napad ne bo našel ravno na postaji, pisali zadnjič, imeli predvsem zdravo posodo. Zelo važno pa je tudi, da mošt oziroma mlado vino kipi sikozi kipelno veho. Kipelna veha je lahko iz stekla, iz kositrne pločevine ali iz žgane gline. Lahko pa jo tudi takole napravimo: prevrtamo navaden zamašek in v luknjo vtaknemo cevko, ki z enim komcem, tiči v koizarcui ali katerikoli posodi z vodo. Važno je le, da zaradi vehe zrak nima dostopa do mošta oziroma nastajajočega vina. Veha mora zato popolnoma zamašiti zgornjo odprtino soda, kar dosežemo, če morebitne špranje prevlečemo s posebno kletarsko' mažo. S kipelno veho dosežemo, da zrak gre v sod skozi vodo v posodi in da po isti poti uhaja iz soda tudi ogljikov dvokis, ki nastaja pri razikrajanju sladkorja v alkoliol. Na ta način preprečimo, da bi skupno' z zrakom prihajale v nastajajoče vino kisove glivice. S lem onemogočimo tudi množenje malih mušic, ki prenašajo kisove glivice in v dneft trgatve rade obletavajo sode, kjer sta mošt ali novo vino. Če pa smo kisovim glivicam zabranili dostop do mošta oziroma mladega vina ( — in če je posoda dobro razkužena — ), smo lahko gotovi, da se vino v tem času ne ibo skisalo. Kako preprečimo skisanje vina v poznejših mesecih, bomo pravočasno sporočili. Trgovina z letošnjim pridelkom bo zelo verjetno bolj mrtva, zato moramo še posebej paziti, da bo vino zdravo in trpežno. prihaja kisik skozi doge ali od vrha navzdol. Zato lahko ugotovimo, da imamo v gornjih plasteh soda že mlado vino, medtem ko je spodaj še skoraj mošt. Če pa mošt izbljuje kipelne glivice, ošibi s tem moč drugih glivic in tako ostane vino dolgo sladko. Kdor vino kmalu proda, mu bljuvanje sa--iiio na sebi ne škoduje, razen da zgubi nekaj količine. Povsem drugače pa je, če hočeš vino hraniti za poznejše mesece. Dobi trgatve sledijo namreč mrzli meseci, ko sladka vina kaj rada postanejo vlačijiva in jili z nobenim sredstvom ne moreš spravili v pravilno stanje. Preden začneš pozimi kuriti, da sladko vino povre, resno pomisli! To je prva slaba posledica bljuvanja; druga pa je še slabša. Sluznaia tekočina, ki se razliva iz soda, je namreč sladlka in jo takoj začnejo obletavati drobne mušice, tako imenovane kisovke, ki prenašajo kisove glivice. Te pa povzročajo, da se v vinu začne tvoriti kisova ali ocetna kislina, ki sčasoma vino spremeni v kis. Zato se v poletnih mesecih redno skisajo vsa vina, ki so bljuvala. In kaj z umazanijo, ki jo- vsebuje vinot? Vse to se konča v drožjah. Zato je prav, če prvo pretakanje zgodaj izvršiš, kajti na la način ločiš drožje od dobrega vina. Čim bolj je bilo grozdje gnilo, tem prej pretakaj. Sodi ne smejo torej bljuvati in zato jih ne bomo napolnili do vrha z* moštom. Najprej bo mošt povrel, čc bo vsaj 1/10 soda prazna, na sodu pa naj bo nastavljena kipelna veha. OBIRANJE SADJA Sadje moramo obirati, ko je dovolj dozorelo. Čc ga obiramo za hitro potrošnjo, mora biti popolnoma dozorelo. Kadar je sadje namenjeno za domači ali bližnji Irg, ga oberemo kakšen dan pred popolnim dozore-njem. Za inozemsike trge pa naj bo sadje samo do 3 četrtin dozorelo. To velja za poletno in jesensko sadje. Zimsko obiramo pozneje. To dozori namreč v skladišču hitreje kot na drevesu, poleg tega postane sadje debelejše, pridobi na barvi ter izboljša okus čim dalje je na drevesu. Sadje obiramo v suhih dtoeh in v najhladnejših urah dneva. Nebo naj bo jasno in brez vetra. Pri odtrgavanju plodov moramo paziti na pecelj (rep), ki ga je treba ohraniti. To dosežemo, če plodove narahlo vlečemo in polagoma vrtimo, s prsti pa pritiskamo na pecelj; pri hruškah držimo plod v pesti, medtem ko s kazalcem pritiskamo na mesto, kjer se pecelj dotika veje. Trpežno in visoko cenjeno je samo sadje, ki nima nobene okvare in niti najmanjšega zatiska. Zato ga beremo v posode, katerih stene so podložene z vato. ' » (športni pregled u Napačno je, če sodi bljuvajo... Marsikdo misli, da se mošt očisti nesnage, če sod pr: kipenju bljuva. Zato ga skoraj napolni z moštom in ga nato še zaliva, dokler neha bljuvati. Prepričan je namreč, da iz-bljuvana umazanija vinu škoduje. To je povsem napačno. Pri kipenju se mošt segreje in po fizikalnem zakonu poveča svojo prostornino. Zalo postanejo sodi polni, čeprav niso bili do vrha naliti. Iz polnega soda se potem pri kipenju izceja neka sluznata tekočina umazane barve. V tej tekočini res tu pa tam dobiš kakšno jagodno lupino, ki ne spada v vino in ki bi drugače končala med drožjem. Če pa ostali izmeček podrobno preiščemo, ugotovimo, da je v bistvu sestavljen i? pravega mošta, v katerem je mnogo koristnih kipel-nih glivic. Te se namreč razmnožujejo, če imajo na razpolago^ zračni kisik. Ker je v zgornjih plasteh mošta in vrhu tega več zraku, je kipenje bolj živo, glivice se bolje razmnožujejo kot v nižjih plasteh soda, kamor PORTOROŽ V ZNAMENJU CRNOBELIH POLJ Portorož, prikupno mestece na istrski obali, je že več dni v središču zanimanja ljubiteljev športa. Sprejel je .namreč največje mojstre kraljevske igre z vseh strani zemeljske oble. Doslej je bil Portorož znan le ožjemu krogu ljudi, mednarodni šahovski turnir pa je njegov glas ponesel po vsem svetu. Koliko je ljubiteljev šaha in koliko je zanimanja za to igro, priča te dni ravno Portorož, ki najbrž doslej ni bil še nikoli tako obljuden. Mestece je v mrzlični pripravi na turnir celo polepšalo svojo zunanjost. Stare goste so presenetili fluorescentna razsvetljava, novi parki z bazeni in pravljično osvetljeni vodomet, ki vzbuja svojstven čar. Pred Ljudskim domom, ki je arhitektonsko prikupno in praktično urejen, stoji 30 metrov visok jambor z zastavami vseh sodelujočih držav in s praporom Mednarodne šahovske zveze FIDE. Pogoji za igranje šaha v dvorani Ljudskega doma so zelo dobri. Prostor med igralci in občinstvom je ločen, tako da se med seboj ne motijo. Mala turnirska dvorana je dobro zasedena in že na prvi pogled je opazovalcu jasno, kje se bijejo glavne partije, kajti pred tistimi pari je posebno huda gneča. Mnogi gledalci presedijo tudi po pet ur v tišini in disciplini, slastno uživajoč potezo za potezo. Vendar največ gledalcev pride med 21. in 22. uro, ko se boji odločajo. Ta mednarodni šahovski turnir je gotovo eden najborbenejših, kar so jih doslej odigrali. Po splošni sodbi so partije kvalitetne in zanimive. Ker so mojstri tudi teoretično dobro podkovani, bo turnir dal obilico snovi za izpopolnitev šahovske teorije. Do konca turnirja je preostalo še pet kol, a se verjetno ne bo nič takšnega več zgodilo, kar bi spremenilo položaj na vrhu turnirske lestvice. Brez tveganja lahko trdimo, da Petrosjan in Talj ne bosta zapustila vodilnega mesta. Kdo od njiju bo zasedel prvo mesto, pa bo pokazalo le zadnje kolo. Talj, dvakratni prvak SZ, uvaja nove nazore- v igro in njegov slog je zelo tvegan in hiter. Zato se gledalci zelo navdušujejo za njegovo igro; 29-lctni ruski velemojster Tigran Petrosjan je pa znan po tem, da redkokdaj izgubi. Porazil ga je samo Larsen. Dubrovniški sklep, da se bodo namesto petorice uvr- stili za nadaljnje tekmovanje igralci prvih 6 mest, je poživljajoče vplival na preostala srečanja. Kombinacije za zmagovito šestorico so postale zanimive zlasti sedaj, ko tako Averbachu kot Bronsteinu ni še zagotovljen vstop v finale. Stari, izkušeni Bron-stein, ki je s številnimi remiji zapravil več točk, in Averbach, znani teoretik, vpletata v igro velike napake. Med kandidati za prvo mesto sta tudi Jugoslovana Svetozar Gligorič in Aleksander Matanovič, ki sc dobro držita, čeprav sta brez potrebe izgubila več že dobljenih partij. Gligorič igra zelo zrelo in sc bo po vsej verjetnosti priključil najboljšim. Matanovič pa ni najbolje pripravljen; pogosto zaide že v otvoritvi v težaven položaj, tako da ga le neverjetna iznajdljivost rešuje hujših nesreč. Presenetljiv je vzpon mladega velemojstra Olafssona, ki resno misli na tretje mesto. Igra odlično in glavno orožje mu je napad. Ravno tak ji Danec Larsen, le da je bil čestokrat poražen. Tudi stari Madžar Szabo še ni odpadel od tekmovanja. Njegov rojak Benko igra dober šah in njegovo upanje še ni splahnelo. Vsekakor je Benko poleg Fisherja največje odkritje tekmovanja. Zadnje čase si pridobiva na pozornosti .najstarejši tekmovalec Bolgar Neukirch. V ospredju so še Panno, Pachman, Filip in 15-letni Američan Fisher. Stanje po 16. kolu: 1. Talj 11; 2. Petrosjan 10,5; 3. Olafsson 10; 4. Matanovič 9,5; 5. Benko, Gligorič, Pachman, Bronstein in Fisher 9; 10. Averbah 8,5; 11. Filip, Panno, Szabo 8,5; 14. Larsen, Neukirch 7; 16. Sanguinetti 6,5; 17. Shenvin 5,5; 18. Rossetto 4,5; 19. Cardosso 4; 20. De Grciff 2,5 in 21. Fuester 2. D. T. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — V soboto in v nedeljo so najboljši kolesarji na svetu tekmovali za svetovno prvenstvo. Dirka amaterjev je potekala v premoči Italijanov Martinija, Trapa in Venturellija. Vendar se je na prvo mesto uvrstil hitri Nemec Schur. Drugi in tretji sta bila Belgijca Paulissen in Devvolf. V dirki poklicnih kolesarjev pa je bil vseskozi najboljši Italijan Baldini, ki je zasluženo dospel prvi na cilj s 2’9" naskoka pred Francozoma Bobetom in Darri-gadom. Ta je v končnem zagonu prehitel Favera. Veslanje — V Poznanju so bile veslaške tekme za evropsko prvenstvo. Največ zmag so dosegli Nemci (dvojec s krmarjem, četverec brez krmarja in četverec s krmarjem). Po en naslov so osvojili Italijani (osmerec), Rusi (double-scull), Finci (dvojec brez krmarja) in Avtstralijanci (skiff). PREPRIČANA ▼ UAUAUAJATE m €VA BILA, Y DOBRA'. tvfl6LlTA,DA DA TE BO \ SEM TRI DNI ČAS OBGLAVIL !.. ^ ZAPRAVLJAL, TARO ^ ^ JAh ROT VIDVA*! M AUA, ZAVEST SE MU VRAČA'. GRAČČAK, PRINESI VEDRO VODE! OSVEŽITI GA MORAMO. LAKOTNIK JE RAMETN£T= S\ OD NATU. NAUČIL SE v TE TIU-TITŠU.,.. _ f GLET, MALU AR SE 1 A PREMIKA!,. . A POVEJ NAMA, KAKO Sl TO. NAREDIL? 1 Y PREPROSTO! * UO ME TE NA? PADEL, SEM GA POGRABIL IN GA ^ NEKAJKRAT TREŠČIL OB ZID IN OB KAMNITI UAR... TRDO BUTICO IMA! j KAT PRAVIŠ K TEMU? MALUAR TE IZRABIL UGODEN TRENUTEU IN SKOČIL NA KONTA... ___ pazi/~> -_____ f UŠEL BO! LAKOTNIK TE ZLIL VODO NA MALNARJEVO GLAVO | W ^ELZBUDrSE^rTj NO,KAKO SE POČUTIŠ,BRATEC?! SO Tl HLAČE ČE VEDNO PRETESNE? PRAV RAD Tl TIK SE ENKRAT , ^ ^ POMERIM! Mm REŠIL Sl DEŽELO! T O, TO ČE VZEMI Sl POLOVICO 1 LAHKO MOTE POSESTI... POČAKA! "\ w ^ NAJPREJ \\ WTMORAMO REŠITI \\ ML GROFIČNO! M NIČ NI NEMO= GOČEGA.DAT KONTE, GRA= ČČAKL.BRi, ZA NTIM!! - NA SVOT GRAD TE POPIHAL!... VIDETI TE, DA BOMO IMELI ŠE TEŽAVE Z. NTIM! IUŠEL TE' * NJEGOVEGA KONTA NI ,, MOGOČE f UTETI!.. / HOHOHO, ZA TEMI ZIDOVI Ml NE PRIDETE DO ŽIVEGA! KAR RAZB1 TATTE Sl BUTICO OB NJIH! . HOHOHOHO!! /^A" 'f- \ rtMto |Tž /[(IllteiiCi lili C IM * vluilii'* bi* v tu E, Mtaliaoo . R. B. Tri! Eden, dva tri... štiri...? So se »motili? Ne! Šestkrat je udarilo! Štiri srca so obstala. Udairec na vrata... in na pragu se je pojavil komisar s samokresom v rokah, obut v gumijaste škornje. Namignil je z glavo, naj mu sledijo. Glifford je šel prvi, vodil je Ivanko za roko. Willing je liodil za njim, Jože je pa šel kot zadnja straža s samokresom v vsaki roki in s sreem, polnim krvoločnih naklepov. Po prstih in s pridržano sapo so tekli po hodniku. Komisar se je vsak trenutek obračal s prstom na ustih, čeprav je bil vsak opomin odveč. Ko so končno dospeli na krov, so- zadihali s polnimi pljuči sveži nočni zrak. Na pramen so opazili, da visi čez •kirov napeta jeklena vrv. Clifford se ie stegnil preko ograje in je opazil na vodi veliko šalupo; trije možje so sedeli v njej in liho veslali. Obrnil se je k Ivanki in ji šepnil na uho: »Draga, ali si Upaš se spustiti po tej vrvi navzdol?« Ne da bi odgovorila, je nekajkrat prikimala z glavo. Tedaj ji je Ilakim zavezal okrog pasu vrv in je Lynneja vzpodbujal : »Hitro, liilro... ne smemo zgubljati časa... pravkar je dospela radijska brzojavka...« Niti ni pojasnil njene vsebine. Dekletu je šepetal na uho: »Spuščajte se hitro po vrvi navzdol; pogumno!« Ona je krepko pokimala. Medtem ko sta jo moža držala na vrvi, se je spuščala navzdol in ni niti opazila, da ji je posnelo kožo z rok. Parnik je plul počasi, vendar se je morala trojica v čolnu precej trudili, da je veslala vštric boka. Eden izmed njih je popustil veslo, zgrabil dekle okrog pasu ter jo posadil na dno čolna. Jože Bray je puhal kot lokomotiva, toda izkazal Se je kljub okorni postavi neverjetno gibkega. Sledil mu je Lynne in nazadnje je skočil v čoln še komisar. »Pripravljeni,« je ukazoval polglasno, izvlekel sekiro izpod klopi in odločno presekal vrv. Čoln je premetavalo v brazdi valov za ladjo. Malo je manjkalo, da ga ni lopata vijaka udrihnila in prevrnila. Druge nesreče ni bilo; Umveli se je naglo oddaljeval. Nista pretekli dve minuti, ko je zadonel s krova strahovit krik. Trak žarke luči je presekal temo in krožil po kipečih valovi h. Zasl išalo sc je škripanje ladijskega vijaka, parnik se je začel počasi obračati na desno. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. septembra, nedelja: Regina 8. septembra, ponedeljek: Roj. D. M., Adrijan 9. septembra, torek: Peter, Marij 10. septembra, sreda: Nikolaj 11. septembra, četrtek: Emilijan 12. septembra, petek: Gvido, Slavica 13. septembra, sobota: Virgil VALUTA — TUJ DENAR Dne 3. septembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720-1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700-4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 7. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Fantazija Offenbachovih motivov; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Josip Stritar: »Mož z mačico«; 18.40 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 »Ko študent na raj-žo gre — mladinska počitniška oddaja; 21.30 Narava poje v pesmi: »Na srce dal prsti bom kot zdravila«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Pojeta Jelka Cvetežar in Magda Sepe z orkestrom Franca Russa Ponedeljek, 8. septembra, ob: H.30 Predavanje; »Teneriffa, otok srečnih«; 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stol.: (5.) »Kako so Francozi kradli Angležem stroje«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Mozart: »Don Juan«, opera v dveh dejanjih. "''»rek, 9. septembra, ob: 13.30 Glasba no žolioh- 18.00 Koncert pianistke Silve Hrašovec; 19.15 Širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (8.) »Cement«; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Obletnica tedna: »Cesare Pavese, 50 let rojstva«; 21.30 Simfonični koncert dirigirata Samo Hubad in Jakov Cip-ci — Škerlj: Serenada za godala; Škerjanc: Koncert za klavir in orkester v a-molu. Igra orkester Slovenske filharmonije; 22.15 Literatura v Sovjetski zvezi: (8.) »Druga svetovna vojna in komunistični iluminizem«; 22.50 Na orgle Hammo.nd igra Fcla Sowande. Sreda, 10. septembra, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 13.30 Zabavna glasba; 18.00 Tarlini: Koncert za violo da gamba in orkester; 18.30 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: »Snež-ka in Rožica«; 19.00 Samospeve Mokranjaca, Topa-lovica, Ceja in Jenka poje basist Žarko Cvejič; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Marco Praga: »Vzgledna žena«, igra v 3 dej. Ce.trtek, 11. septembra, ob: 11.30 Predavanje: »Kakšna je v resnici kobra?«; 18.00 Brahms: Koncert za violino v D-duru, op. 77; 19.00 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: »Evropski svet«; 20.30 Zbor Slovenske fliharmonije; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodo-dovine: (9.) »Gauguin in južnomorsko dekle«; 22.0Q Sodobna književnost in umetnost: »Novi skandinavski romani« (ocena F. Jeza); 22.30 Mozart: Koncert št. 3 g G-duru za violino in ork. K 216. Petek, 12. septembra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Carola VVilliama, cirkuška princesa«; 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Znanost in tehnika : »Kako je tehnika premagala novo Scilo in Karibdo«; 20.30 Odlomki iz nemških oper; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija — Pekel: 31. spev« (v prevodu dr. A. Gradnika — razlaga dr. Janko Jež). Sobota, 13. septembra, ob: 11.30 Izleti po gorah: (11.) »Čedad«; 15.00 Brahmse Kvartet v c-molu, op. 51 št. 1; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (6.) »Giordano Bruno«; 18.00 Oddaja za najmlajše: Mirko Kunčič: »Triglavska roža«. Igrajo člani RO; 19.15 Umetnost in življenje: »19. filmski fe stival v Benetkah«; 20.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 21.00 Aleksander Martelanc: »Diktator za eno noč«, dramatizirana zgodba. Igrajo člani RO; 22.10 Skladbe Bele Bartoka. t/imAšdivjA m odgbuori Vprašanje št. 507. Ali bi lahko pojasnili, zakaj mi hruške in jabolka neprestano padajo z dreves? Kakšno zanesljivo sredstvo bi onemogočilo predčasno odpadanje? Odgovor: Tako sredstvo so odkrili že'pred desetletjem, a ni bilo posebno učinkovito in zanesljivo. Medtem, so preizkušali druga in danes jih je že precej. Eno najboljših — če ne najboljše — izdeluje kemična tovarna E. Gerlach v Liibecku v Nemčiji, ki ga prodaja pod imenom »Obsthormon 24 a«. Za 100 litrov škropila primešaš vodi samo Vi decilitra tega hormona. Poskusi so dokazali, da začne sredstvo učinkovati 3. dan po škropljenju. Plodovi zatem ne odpadajo več. IZ TRSTA ŠOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od I. do 6. septembra 1958, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ulici R. Manna 29. istotam naj se vpišejo tudi gojenci, ki obiskujejo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo obiskovali novo ustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Vpisovanje v šolo v Boljuncu bo na sedežu šole v četrtek, 4. septembra 1958 od 17. do 19. ure. Vpisovanje v šolo v Nabrežini bo na sedežu PD »Igo Gruden« v petek, 5. septembra 1958, od 17. do 19. ure. Vpisovanje v šolo v Trebčtfh bo na sedežu PD »Primorec« v petek, 5. septembra 1958, od 17.-19. ure. Poučujejo se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo v ponedeljek, 8. septembra 1958. Ravnateljstvo IZ GORICE POPRAVNI IZPITI Na nižji srednji in strokovni šoli v Gorici se popravni izpiti pričnejo v ponedeljek, 8. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki je objavljen na raz-. glasni deski šole. VPISOVANJE v vse razrede nižje srednje in strokovne šole se je pričelo I. in se zaključi 25. septembra. Kdor sc hoče vpisati v I. razred nižje srednje šole, naj prinese s seboj potrdilo, da je z uspehom opravil sprejemni izpit. Za druge razrede in za strokovno šolo je potrebno šolsko spričevalo preteklega šolskega leta. SEZNAMI UČITELJEV Pri šolskem skrbništvu in na sedežu didaktičnih favnatljcv je na vpogled seznam imenovanj učiteljev in učiteljic na goriških ljudskih šolah za šolsko leto 1958/59. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 »Za vraga, opazili so nas,« je vzkliknil l.ynne in stisnil pesti. Beli komisarjevi zobje so se zableščali v slepeči luči žarometa. Nič ni zinil, marveč je hitel poslavljati jambor sredi čolna. Kapitan, Kakijev rojak, si je dal opravka z jadri. K sreči se je dvignil dober veter, ki je gnal čoln na odprlo morje. Toda kakšno upanje naj ima la orehova lupina z jadrom kol ponjava spričo parnika, ki je vozil po petnajst vozlov? Sirena na ladji je tulila v noč; s poveljniškega mosta so oddajali svetlobne znake. Kapitan jili je raztolmačil. »Ti vrag rumeni!« je zaklel. Čoln je brzel po gladini, kakor je obračal veter. Nihče ni zinil besede. Ivanka je ležala na dnu čolna pokrita z nepremočljivo ponjavo; strmela je z utrujenimi očmi v temino. Clifford je pokleknil k njej: »Se bojiš, draga?« ji je zašepetal v uho. Njen bledi obrazek se 11111 je tako sladko nasmehnil, da se je čutil brž potolaženega. k ».Sloni ne uloviti muhe,« je s filozofsko mirnostjo pripomnil črni kapitan v svoji podrti angleščini. »Veliki parniki ne uloviti mali čoln. Vi videti mi rešeni!« »U.pajmo, kapitan,« je vzkliknil Willing. »Toda kaj je pomenil listi svetlobni brzojav?« Črnec je stresel kodrasto glavo, nalo je pa le povedal: »Eli. rumena svinja nas svari, ona imeli na krovu puške ta-ta-la. Toda mi hitro priti do druge ladje; jaz to zagotoviti!« Optimizem poštenjaka je vsem vlil nekaj več poguma. Promet po Kanalskem prelivu je tako živahen, da pač ne bo težko dobiti kako ladjo, ki jih bo. vzela na krov. Trenutno pa ni bilo videti na obzorju niti malo dima in ne jadra, ki bi upanje preganjanih podprlo. »Na vsak način,« je rekel T.vnne. »bodisi da se bomo rešili ali ne, zahvalo smo vam dolžni prav iz srca.« Ta pa je sklonil glavo in je modroval: »I11 vendar bi se bilo treba prej odločiti!... Toda poveljnik ni hotel nič slišati... K sreči je potem prišel listi kablogram, tedaj se razume...« »Kakšen kablogram? Že drugič govorile opijem!« Haki je segel v žep in je prinesel na dan ves oguljen kos papirja. »Tukaj,« in je ponudil papir Cliffordu. V medlem jutranjem svitu-je ta komaj razbral velike čačke: »Zapustite parnik pred četrto uro in odpeljite vse s seboj. Ivanko Bray rešile na vsak način. Na ministrov ukaz bo torpedov• k a Sunbriglit dohitela Uinveli. Vojak »Vojak pomeni majorja Spcdvvella; tako smo ga med sabo imenovali,« je razložil Tlaki. »On dobro pozna Fing-Hoja in ve, da če bi nas torpedovka dohitel«, hi našla na krovu samo. rumence, katerim on slepo zaupa.« Lynne je razmišljal o kapitanovih besedah, ki jih ni dobro razumel. Kaj je hotel povedali s tistimi puškami ta-ta-la? Pojasnilo je pa prav kmalu prišlo in to še preveč jasno. Ta-ta-ta-ta. Strojnica velikega kalibra je začela ropotati. Toča krogel se je usula okrog čolna in dvigala stebre vode. Kapitan je spretno krmaril, da bi se jim ognil. Uinveli se je začel približevati in svetlo je že bilo dovolj, da hi Firig-TIo vse na čolnu brez usmiljenja pobil. Ta-ta-ta-la. Preluknjano jadro se je zvilo kot suh list. Kos železa je ranil kapitana v čelo, da je začel krvaveti. »Vsi na tla,« je zavpil in začel mahati z rokami. Ladja je že stala skoraj ob čolnu. Izhrani strelci so streljali s krova. Položaj je postal nevzdržen. Kapitan je okrenil čoln tako. da je nudil strelcem manjši cilj. Dobro pogojen strel je zadel jambor, da se je zlomil kot žveplenka. »Po nas je!« jo vpil komisar ter je naperil samokres, da bi drago prodal svojo kožo. (Konec prihodnjič)