Štev. 7. V LJubljani, v torek, dne 11. januarja 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: m a oalo lato naprej . B 80*— ja pol leta • . ■ 18*— ta četrt » » . » 6-50 aa ao meseo » . • 8*80 ■a Remčljo ueloletno • 89*-> n ostalo tnosemstvo • 35-— si V npravništvu: m Za oalo leto napre| I 88-40 sa pol leta » . • U 20 sa četrt » • . • 5 60 sa en meaeo » . » t'90 Za potUlant« na dom 30 v. na mesec. - Potaracia« ttcv. 10 v. SLOVENEC Inseratl: Bnoatolpna petttrrata (72 mm): sa enkrat sa dvakrat sa trikrat po 15 v » 13 • • 10 • sa ved ko trikrat . . • 0 » V reklamnih notloah stana enoatolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratneu oblavljenjo primeren popoat vaik dan, tavsemit nedelje la pr.-asnlke, ob 6. ari popoldae. •ar Oredalltvo Je « Kopitarjevih oltoah itav l/ISL BokopUl ae ne vračajo; nefranklrana pisma aa aa mm sprejemajo. - Uredniškega telelona stav 74 tm Političen list za slovenski narod. Oprevnlitvo |e v Kopltar/evlh alloah »tev. 6. i • 8pre|ema naročnino, Inaerate la reklamaol|e. OpravnUkega telelona štev. 188. = Današnja Številka obsega 6 strani ' Občinske volitve v Fulfn. P u 1 j, 10. januarja 1910. Volitve v 5. razredu so končane in je bil izvoljen v I. okraju, ki obsega tudi mesto Pulj, laški socialni demokrat z 870 glasovi. Kandidat delavske organizacije je dobil 480 glasov, torej v primeri s socialnim demokratom, za katerega je glasovala tudi vsa laška liberalna stranka, prav častno število. V II. okraju je izvoljen dr. Laginja s 305 glasovi. V tem okraju je moralo 8 orožnikov z nasajenimi bajoneti spremiti 14 hrvaških volivcev z Monte grande, da jih niso napadli laški liberalci. To označuje dovolj jasno, kako žalostne razmere vladajo tu.— Kakor igrajo socialni demokratje povsod ža- j lostno vlogo, ravno tako žalostno so igrali tudi pri nas. Pokazali so tudi pri nas, da jim je blagostanje delavca trpina le postranska stvar, glavna pa sedeti z laškimi liberalci pri eni mizi. V 5. razredu so se v zadnjem trenutku, ko so uvideli, da so le strančica, katera sama ne more prav nič doseči, zvezali z laškimi liberalci ali takozvano kamoro in tako z največjo težavo spravili svoiegr kandidata k mizi kamore. Vsa laška liberalna stranka je bila na nogah in spravila za ubogega socija vse na volišče, kar kamoristično misli, leze in gre. Brez dvoma bi bil prodrl z veliko večino kandidat delavske organizacije, da so se vse tri stranke udeležile volitev. Tudi kamoristi so to uvideli in zato so v zadnjem trenotku svojega kandidata umaknili v prilog strančice socijev, dobro vedoč, da dosežejo isti cilj, kakor če spravijo svojega kandidata v občinski odbor. Socialni demokratje so s tem pokazali, da jim ni na tem ležeče, da bi v naši občinski upravi vendar enkrat tudi delavec trpin imel svojega zastopnika, kateri bi v resnici zastopal le interese delavstva in nižjih slojev. Pokazali so marveč jasno in brez ovinkov, da jim je blagor delavstva, katerega imajo sicer vedno je jeziku, le deveta briga; glavna stvar jim je kamoristično korito. Upamo, da kadar se zopet znajdemo na volišču, te sovražnike delavstva tudi zveza z liberalci ne bo v stanu več rešiti. Hrvaški in slovenski delavci zapomnite si to strančico! Vsekakor pa so volitve v 5. razredu pokazale, da Pulj ni italijansko mesto kakor tukaj-šni regnikoli vedno kriče v svet, am- pak da živijo tu Slovenci in Hrvatje v tako velikem številu, da tvorijo stranko, s katero bo treba prav resno računati. Pri tej priložnosti moramo tudi poudarjati, da je največji škandal, da si drznejo tukajšnji regnikoli vedno ponoči potrgati hrvaške lepake. Straža je v primeri z drugimi mesti pri nas mnogo močnejša in zato nam je ne-umevno, da je mogoče kljub nepristranski državni policiji regni-kolom vedno potrgati lepake s hrvaškim besedilom, med tem ko ostanejo nemški vedno nedotaknjeni. Za enkrat še prosimo, da se nam nakloni ravno toliko varstva, kakor drugim tu biva-jočim narodnostim; drugič bomo zahtevali drugače. Kranlski deželni zbor. Ljubljana, 11. januarja 1910. KLUB POSLANCEV S. L S. Včeraj je imel klub naših poslancev celi dan sejo. Jutranja seja je trajala od 10. dopoldne do pol 2. popoldne, popoldanska pa od 4. popoldne do pol 8. zvečer. Klub je sklenil, da se v današnji seji vloži nujen predlog z ozi-rom na nečuveno postopanje nasproti našim kmetom glede na preizkušanje mleka po graškili nadzorovalnili organih. Predlog slove: PROTI ODIRANJU KMFTA. Vložil se je sledeči nujni predlog poslancev E. Jarca, dr. Šus eršiča, dr. Lampeta in tovarišev glede ravnanja organov c. kr. splošnega preiztvuševa-lišča za živila v Gradcu pri preiska vanju mleka na Kranjskem. V jeseni leta 1909 so preiskovali organi c. kr. splošnega preizkuše va iiea za živila v Gradcu mleko, ki ga oddajajo zadružniki oziroma živinorejci v mlekarni v Škofji Loki v Grosupljem in v Škocijanu pri Ljubljani. Na podlagi teh preiskav je bilo kaznovanih več sto posestnikov z globami ki zna šajo mnogo tisoč kron in v povračilo visokih stroškov. Prebivalstvo je radi tega jako razburjeno, zlasti še. ker so dotioni organi postopali pri preiskovanju na način, ki pri nas ni običajen. Zato predlagajo podpisani: Visoki deželni zbor skleni: 1. C. kr. vlada se pozivlje, da najstrožje preišče, ali so pos opali organi c. kr. splošnega preizkuševalca za živila v Gradcu pri omenjenem preiskovanju pravilno. Da se to dožen 7. Mali črnošolec. Take zabave pa še ni bilo pri nas, kakor tekom zadnjih par dni. Mogoče je, da se izučim lažje za jezdeca v cirkusu, toda za čarovnika se mi je čisto in popolnoma ponesrečilo. Stvar namreč ni bila tako lahka, kakor sem si predstavljal. Sicer se vidi vso zelo pri-prosto, ako opazuje kdo kot gledalec, a če hoče sam poskusiti, mu pa zelo trda prede. Upal sem, da priredim sam lahko jednako predstavo. Loti Herbst in dve drugi gospici so bile pri mojih sestrah na obisku. Podal sem so v shrambo in si tam izposodil 12 jajec. Z Loti jc prišel tudi mlad gospod iz Njujorka. Imel sem že jajca in ker sem rabil, kakor Herman, samo še klobuk, vzel sem njegovega — hil je lep, svetel klobuk, izdelan po najnovejši modi. Ubil sem jajca v klobuk in razložil tudi druge čarovniške priprave na mali mizi v zadnji sobi in potem zaklical: »Le notri, gospodje in gospe! Predstaviti se vam hoče slavni čarodejec in copernik Herman! Vstopnina samo dvajset vinarjev za osebo!« Vsi so se smejali in prišli v sobo. Mladi gospod mi je plačal za vse skupaj 20 vinarjev. Zgrabil sem klobuk, ga potresel ter rekel: »Gospoda moja, tukaj so začarana jajca!« Vsi so pogledali v klobuk in videli notri mešanico. Gospod ni vedel, da je pokrivalo od njega izposojeno, sestre tudi niso takoj na to mislile in zato so se vsi od srca smejali. »Prosim, prepričajte se le natančno!« »Smo se že,« so mi odgovorili. »In sedaj so zopet cela — hokus-pokus —« sem govoril in tresel natančno tako, kakor čarovnik, pa presneta jajca se niso hotela sprijeti. Gigerl se je krohotal, da bi se bil skoraj zadušil, toda ko sem mu povedal, da me skrbi, ker sem njegov klobuk tako zamazal in bo moral brez klobuka domov, je bil strašno hitro zelo resen; obraz se mu je podaljšal, da je meril gotovo tri čevlje in gledal me je, kakor bi me hotel požreti. Elza me je spodila iz sobe in Suzi je vrhutega zagrozila, da pove vse to očetu; tako je vedno — nedolžen mali deček mora sedeti čisto mirno, ako hoče, da ga ne pehajo semtertje, ali ne vržejo ven. Kolikokrat sem si že iskreno želel, da bi bil ustvarjen iz elastike. Drugi dan sem priredil predstavo v blevu in vstopnino sem znižal na deset vinarjev. Vsi dečki so prišli. Popoldne sem si že preskrbel mamino zlato uro — j vzel sem jo iz miznice, ko je bila mama ravno pri obedu — in ravno tako sem v hlev prinesel tudi možnar, v katerem kuharica navadno tolče orehe in man-delne. Vprašal sem: »Ali hoče biti kaka gospa tako prijazna, da mi posodi za trenotek zlato uro?«, kakor je tudi j Herman vprašal. Janezek, kateremu ) sem vstop dovolil zastonj, mi pa odgo-| vori: »Posoditi vam hočem svojo,« in mi poda mamino uro, katero sem mu nalašč poprej izročil. Vzamem mu uro iz rok ter jo stolčcm v možnarju. Zelo težko je šla vsaksebi — samo šipica mi ni delala nobene preglavice. Moral sem vzeti še debel kamen na pomoč. Potem sem se obrnil k gledalcem z besedami: »Ali vidite sedaj, gospoda moja, da je ura popolnoma razbita?« »Da, da!« so vpili vsi. Vzel sem jo ter jo držal minuto za hrbtom in jim jo potem zopet pokazal. Kako sem se pa prestrašil, ko sem videl de je še vedno razbita in da se ji noče vrniti prejšnja lepa oblika. Drugi dečki so bili tudi prestrašeni in zato smo razbito uro skrili v jasli; ljudje bodo potem lahko mislili, da jo je princ — to je naš konj — vzel iz jasli in jo potem razgrizel. »Noža še nisi požrl!« je pričel potem vpiti mali Vilček Braun. Odgovoril sem mu, da nimam noža. »Če hočeš, ti ga jaz posodim,« mi je rekel Bob Šmid. Rekel sem mu, da hočem poskusiti. Odprl je nato svoj dolgi nož in mi ga opdal. Poskusil sem ga požreti in sem ga grizel, da mi je kri tekla iz ust, dokler ni Bob zavpil: »Kar pusti! Ti ne boš nikoli čarovnik? Še vinarja ni vredno tvoje čarovanje!« Nato so pričeli vsi vpiti, da sem jiti goljufal, in celo vstopnino sem moral plačati nazaj. Jezik me je grozno bolel in otekel mi je v ustih, da sem ga komaj preobračal. Razdražen sem bil kot sršen, ker so tako o meni govorili, zato sem jih pustil in se vrnil v hišo. Mama me je vprašala, zakaj da sem tako rdeč okrog ust, in odgovoril sem ji, da je to gotovo od pese, katero smo jedli pri obedu. To popoldne mi ni bilo posebno dobro; na jeziku me je žgalo, kakor bi imel živ ogenj v ustih in bil sem v hudem strahu tudi radi mamine ure. Ko smo sedeli pri čaju in sem pl« ske operacije pa so vedno večji, tako da c. kr. deželna komisija za agrarske operacije več ne more izhajati s kreditom 50.000 K, je deželni odbor tej komisiji na njeno ponovno prošnjo izplačal za leto 1908 še dotacijo 4000 K s pridržkom, da to izplačilo posledobno odobri visoki deželni zbor. Za leto 1910 se kaže, da bo znašala denarna potreba 65.000 K. Če se prišteje k tej vsoti primanjkljaj iz lela 1909 v znesku 9262 K, se bo potrebovala 1. 1910 vsota 74.262 K ali okroglo 75.000 kron. Na tej višini bo 'ostala denarna potreba tudi v poznejših letih, ker je računati s stroški, ki se sedaj še ne vpo-Btevajo, ki pa bodo sigurno nastali, če naj se dela pospešijo. Sicer pa bi se eventualni presežki porabljali za razne nujne skupne naprave, katerih izvršitev je potrebna obenem z zadevno agrarsko operacijo. Se odstopi odseku. MOSTNINA OD AVTOMOBILOV NA DEŽELNEM MOSTU ČEZ SAVO V RADEČAH. Poročilo deželnega odbora o uvedbi mostnine od avtomobilov na deželnem mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem Mostu naj se tarifa po 46 h od osebnih jn po 80 h od tovornih avtomobilov uvede tudi za radeški most. Se odkaže odseku. Dolg za zgradbo deželnega gledališča. Poročilo deželnega odbora v zadevi dolga za zgradbo deželnega gledališča iz leta 1892 se odkaže odseku. Iz njega posnamemo: Na podlagi sklepa deželnega zbora Z dne 22. novembra 1890 se je najelo leta 1892 za gledališki zaklad v svrho pokritja nedostatka pri stavbenskem eakladu za zgradbo deželnega gledali-žša v Ljubljani pri Mestni hranilnici ljubljanski posojilo v znesku 200.000 K. Po zadolžnici z dne 1. januarja 4892 je to posojilo iVoJctno, ter se ima Vrniti do 1. julija 1931. leta. Zavarovano je posojilo v korist Ljubljanski mestni hranilnici pri posestvu deželnega gledališča. Polletne anuitete v pokritje obresti In amortizacijskih obrokov so znašale od 1. julija 1892. leta po 5400 K, od 1. julija 1906 dalje pa znašajo po 3550 K. Anuitete so se zmanjšale radi tega, ker ■je deželni odbor dne 1. julija 1906 plačal izven načrta odplačevanja na rač in idolga znesek 55 000 K, katera vsota je bila pri gledališkem zakladu na razpolago iz kupnine za 1. 1897. Ljubljanski mestni občini prodano redutno poslopje in pa hiši št. 4 in 6 v Florijan-Bkih ulicah v Ljubljani. Po vseh dosedanjih plačilih znaša dolg še 99.702 K 37 vin., odnosno bo znašal po plačilu dne 1. januarja 1910 zapadle anuitete le še 96 998 K C6 vin. Glede tega ostanka dolga Je Mestna hranilnica ljubljanska z dopisom z dne ,9. septembra 1909 napovedala, da se s 1 januarjem 1910. leta zvišajo dosedanje letne obresti na letnih 4%%. Ker ne kaže, da bi se plačevalo tako visoke obresti, je deželni odbor mnenja, da naj se dojg poplača. Predlaga se: I. Deželnozborska sklepa z dne 3 marca 1897. leta in z dne 15. februarja 1898. leta v zadevi ustanovitve posebnega zaklada za pospeševanje Kre-ditovanja javnih del in podjetij odnosno nalaganja delnih zneskov iz plačil na zapuščinskih doneskih za normal-nošolski zaklad se razveljavita. II. Glavnica v znesku 41.721 K, ki je naložena za normalnošolskl zaklad na knjižici Mestne hranilnice ljubljanske št. 24.850, in vso glavnico, ki je naložena za zaklad za pospeševanje kre-ditovanja javnih del in podjetij, je porabiti v poplačilo ostanka dolga pri Mestni hranilnici ljubljanski za zgradbo deželnega gledališča iz zadolžnice z dne 1. januarja 1892. III. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši sklep pod II. leta 1910. Predlog se nakaže finančnemu od-seku. Preložitev okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnieo. V razpravi je poročilo deželnega odbora o preložitvi okrajne ceste iz Kranja na Zgornjo Besnieo v Rakovico. Deželni odbor predlaga Sledečo postavo: V cestnem skladovnem okraju Kranjskem je iz Kranja na Zgornjo Besnieo držečo okrajno cesto preložiti na delni progi Rakovica v dolgosti 1077 m po projektu, ki ga je predložil okrajnocestni odbor. Na predlog poslanca Zabreta se sklene, da se o postavi o preložitvi okr. ceste iz Kranja na Zgornjo Besnieo. v Rakovici takoj sklepa. Predlog obvelja z veliko večino. Poročevalec deželni odbornik dr. E. Lampe priporoča, naj se postava odobri. Poslanec Pire tudi priporoča postavo. Poslanec Zabret izvaja, da je ta cesta najslabša v kranjskem cestnem okraju. Leta in leta so prosili posestniki za to, kar določa postava. Prav toplo priporoča zbornici, naj odobri postavo. (Pritrjevanje.) Postava obvelja z veliko večino. Za vdove deželnih uslužbencev. Deželni odbor poroča: Visoki deželni zbor izvoli dovoliti, da se zvišajo pokojnine in sicer: 1. Ani Hofbauer po V. plačilnem razredu od 875 K na 1400 K; 2. Neži Tekavčič po V. plačilnem^razredu od 875 kron na 1400 K; 3. Mariji Kreč po V. plačilnem i razredu od 875 K na 1400 K; 4. Mariji pl. Pagliaruzzi po VI. plačilnem razredu od 800 K na 1200 K; 5. Mariji Preinič po VI. plačilnem razredu od 800 K na 1200 K. Se nakaže odseku. Dopolnilna volitev v odsek za de?- "-"a podjetja. V odsek za deželna podjetja se izvoli iz kmečke volivne skupine poslanec Zabret, iz cele zbornice pa poslanec Kobi. Proti razširjanju davka na vino. Upravni odsek je rešil nujni predlog poslanca Hladnika o razširjanju davka na vino. Deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje podeli besedo poročevalcu upravnega odseka poslancu Hlaclniku, da utemelji predlog. Poročevalec v imenu odseka izvaja med drugim sledeče: \ 1. Razširjanje davka na vino bi vplivalo na konsum. 2. Pridelovanje vina se že itak ne izplačuje. 3. Vinogradniki bi imeli neznosne sitnosti s finančnimi organi, radi popisa pridelka vina, radi naznanil ob prodaji. 4. Gospodarji, ki zdaj kupujejo vino za delavce in posle, bi v mnogih slu- i čajih opustili nakup vina in se popri- ' jeli strupenega žganja, kar bi bilo v • ! Veliko nesrečo in pogubo naših delavskih slojev. 5. Ves nameravani davek bi ne do-našal mnogo in bi ne bil v nikakršni j primeri s škodo, ki bi jo povzročil. Predlaga, naj zbornica pritrdi sledečima resolucijama: * Resolucija 1. Vinogradnikom , naj bi se dovolilo prodajati svoj lasten I vinski pridelek v količinah čez V» hI brez zadacanja. Resolucija 2. Državna oblast se poživlja, da pospešuje prodajo vina s podporo vinogradniških zadrug z znižanjem prevoznine na železnicah in za vinogradništvo ugodnimi carinskimi pogodbami. Pri razpravi govori poslanec Matjašič, ki se pridružuje poročevalčevim izvajanjem. Če se ta davek uvede, je vinogradnik uničen. Le glejte sedanje nizke cene, če pa pride še višji davek, bo prisiljen, da opusti vinogradništvo. — (Dr. šusteršič: Tako je!) Priporoča, naj se predlog odobri. Pri glasovanju obveljajo vsi poročevalčevi predlogi soglasno. Izpremembo ljubljanskega občinskega in volivnega reda odstavi glavar z dnevnega reda in jo nakaže ustavnemu odseku. Računski sklepi. V razpravi so računski sklepi. Grof Margheri priporoča odobritev računskega sklepa zaklada prisilne delavnice. Odobri se nadalje račun o učiteljskem penzijskem zakladu za leto 1908 in za leta 1900—1907. Čisto premoženje je znašalo leta 1908. 64.100 kron. Dovolijo se miloščine za 1. 1910., 1911. in 1912. vdovam: Mariji Hiti, letno 240 K, Karolini Hočevar 240 K, Mariji Kogej in njenemu sinu 60 K, Matildi Kokalj 240 K, Magdaleni Kra-tochwill 200 K, Mariji Lednert 300 K, Magdaleni Venedig 200 K, Filomeni Vidmar 144 K, Ani Adamič, siroti, 144 kron, Alojziji Novak, siroti, 240 K, Mariji Praprotnik, siroti, 240 K, Mariji Osana 240 K, Mariji Ferlan 240 K, Ivani Stupar, siroti, 240 'K. Odobre se tudi računski sklepi normalnošolskega zaklada za leto 1908 in za leta 1900—1907. Premoženje je znašalo 224,912 kron. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1908. in za leta 1900—1907 se odobre. Razkaz čisto imovine ustanovnih zakladov koncem leta 1908 v skupnem znesku 4,455.364 K 30 vin. se vzame na znanje. V prihodnje se opusti sestavljanje proračunov ustanovnih zakladov. Poroča poslanec Žitnik. Po poročilu poslanca Žitnika se: 1. Računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1908. in za leta 1900—1907 odobre. — 2. Razkaz čiste imovine ustanovnih zakladov koncem leta 1908. v skupnem znesku 4,455 364 K 30 vin. se vzame na znanje. — 3. V prihodnje se opusti sestavljanje proračunov ustanovnih zakladov. Isti poročevalec predlaga: 1. Računski sklepi pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1098. in za leta 1900—1907 se odobre. — 2. Razkaz čiste imovine koncem 1. 1908. v znesku 47.827 K 18 vin. se vzame na znanje. Škote pomakal v čaj. ker sem imel jezik čisto razrezan, stopi v spremstvu Beti in kuharice Sam — naš kočijaž — v obednico in drži uro v roki. Vsi so pogledali najpoprej tje, potem pa rrecej name. Zakaj vendar ravno name ? »V jaslih sem jo našel!« je vzdihnil Sam in jo podal mami. »Mama,« sem poprijel hitro za be- j sedo, »gotovo jo je vzel princ iz mizni- \ ce in jo potem razgrizel. Pokaži, če se morda ne poznajo na pokrovu še njegovi zobje.« »Otrok moj, moj otrok, ali se nič več ne spominjaš povesti o lažnjivem dečku, ki je videl velikega psa, predno je šel čez most?« je rekla mama; pogledala je še enkrat uro, potem pa zajokala in šla iz sobe. »Kako si pa prišel do ure?« vprašal me je papa tako strogo, da sem se stresel. Z onimi, ki pišejo povesti, naj rečem, da rajši molčim o tem, kar se je potem zgodilo, ker meni se ob samem spominu ježe lasje na glavi. Nerad bi omadeževal tvojo vsebino, ljubi dnevnik, s tako žalostnim pripovedovanjem. Dovolj naj bo, ako zapišem, kako vroče sem cel naslednji teden mislil in želel, da bi bil Edison in da bi dobil patent izdelovati male dečke iz elastike. Ko bom postal velik in tudi imel družino, ne t>nru nikogar kaznoval za : kaj takega, kar niti hotel ni storiti. Taka krivica lahko malega dečka tako popari, da pobaše svojo nočno srajco in zobno krtačico ter uide k Indijancem. Zakaj niso šli kupit nove ure? Dovolj jih je in še vse lepših v izložbi gospoda Zlatarja. Zakaj me po nepotrebnem tepejo? Slednjič jim je vendar Bog poslal, nekaj, da ne mislijo samo na to, kako zloben deček je Jurček. Zdaj so prijetni, prijazni in dobri z menoj, kakor skleda maslenih štrukljev. Stara teta Montaga de Jones na Irskem je umrla in mu zapustila 5000 funtov. Ne vem sicer, kaki so ti funti, ali če je toliko funtov denarja, mora to biti strašno veliko. Z Lili se bodeta sedaj poročila. Papa pravi, da je bil vedno prepričan, kako prijeten mlad mož jc Montag — mislil jc le, da je še premlad za že-nitev. Vse je torej zopet dobro. Potruditi se hočem, da ostanem do ženitovauja priden deček; Lili me je namreč vzela v svojo sobo in tam me jc s solzami v očeh prosila, da naj radi nje ničesar ne napravim, ker ona želi, da bi šlo vse hitro in mirno svojo pot. Ko sem ji obljubil, da se hočem na vso moč potruditi, podarila mi je kar cel cekin. Lili jo dobra deklica. Njo imam najrajši. Ubogati jo hočem, da bom pozneje, ko bo imela svoje gospodinj- stvo, smel pri njej stanovati; obljubila mi je že. Imela bo zame posebno sobo, kjer bom smel imeii žago, zaboj ček žrebljev in drugo podobno orodje. Mislim, da vseeno ne bom Montagu povedal, da si umiva lase s terom, ker hoče, da se svetijo kot zlato — poprej so bili lasje črni kot oglje. Kako sem vesel! Toliko tort! Pri Janezkovih ne morejo napraviti takega ženitovanja, kakor pri nas. Danes ga še nisem videl, gotovo mora biti doma. Toliko dela sem imel, da že zelo dolgo nisem pisal v dnevnik. Sedaj vidim, kako potrebni smo marsikdaj mali dečki ljudem, seveda prijazni morajo biti z nami. Kadar se vležem v posteljo, šele čutim, kako zelo sem utrujen; ni čudno, ako moram biti cel dan na nogah; enkrat po sukanec, potem po svilo in katun, optem zopet po šivanke, vzorce, eitrone, rozine, drugič zopet na pošto in vrhutega vsak dan pi desetkrat k gospodu de Jones s pisemčki. Želel bi, da bi si zvečer noge kar proč lahko vzel, kakor na primer stari Vili Giles, ki si jih vsak večer odveže in zjutraj zopet priveže. Jutri napoči veliki dan ženitovanja. Ilitro moram spat, da zjutraj ložje v stanem. (Dalje prihodnjič.) I ----o-- Na predlog poslanca Povšeta se sklene: 1. Računski sklepi deželnega kulturnega zaklada za leto 1908. in za leta 1900—1907 se odobre. — 2. Razkaz čiste imovine koncem leta 1908. v znesku 14 957 K 80 vin. se vzame na znanje. Sklene se na predlog poslanca Povšeta: 1. Računski sklepi muzejskega zaklada za leto 1908. in za leta 1900 do 1907 se odobre. — 2. Razkaz Čiste imovine koncem leta 1908. v znesku 908.849 K 50 vin. se vzame na znanje. Na predlog istega poročevalca se sklene: 1. Računski sklepi melioracij-sega zaklada za leto 1907. s prometom 12,786.691 K 84 vin. ter z aktivnim stanjem 3,035.522 K 70 vin. in Pasivnim stanjem 4,047.283 K 62 vin., torej s čistim dolgom 1,011.760 K 92 vin. in za lota 1900—1907 se odobre. — 2. Računski sklep melioracijskega zaklada za leto 1908. s prometom 16,913.523 K 21 v. ter z aktivnim stanjem 5,540.922 K 39 v. in pasivnim stanjem 7,227.504 K 81 v., torej s čistim dolgom 1,686.582 K 42 v. se odobri. Na predlog poslanca Pogačnika se sklene: 1. Računski sklepi bolničnega, blazničnega, oprodničkega in najdeniš-kega zaklada za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz čiste imovine koncem leta 1908: bolničnega zaklada v znesku 711.526 K 92 v, blazničnega zaklada v znesku 164.640 K 30 v, porodniškega zaklada v znesku 15.900 K in najdeniškega zaklada v znesku 14.600 K, se vzame na znanje. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu pokojninskega za* klada okrožnih zdravnikov za leto 1908 (priloga 82) in pretekla leta. Isti poročevalec predlaga: Visoki deželni zbor skleni: 1. Računski sklepi pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz imovine pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov koncem Je-ta 1P08 v skupnem znesku 35.262 K 35 v so vzame na znanje. Obvelja. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega za* klada za leto 1908 (priloga 72) in pretekla leta. Na predlog poslanca poročevalca Kobija se sklene: 1. Računski sklepi gledališkega zaklada za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz čiste imovine koncem leta 1908 v znesku 348.317 K 74 v se vzame na znanje. Na predlog istega poročevalca se sklene: 1. Računski sklepi garancijskega zaklada dolenjskih železnic za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz imovine koncem leta 1908 v znesku 1,199.820 K 36 v se vzame na znanje. Lenarčič predlaga: Visoki deželni zbor skleni: 1. Računski sklepi deželnega posojilnega zaklada za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz čistega dolga koncem leta 1908 v znesku 5,493.200 K, se vzame na znanje. Poročevalec dr. Krek predlaga: 1. Računski sklepi deželnega za* klada za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre. 2. Razkaz čiste imovine koncem leto 1908 v znesku 4,819.068 K 86 v se vzame na znanje. — Obvelja. Razprava o računskem sklepu mell* oracijskega zaklada. Računski sklepi melioracijskega zaklada so se rešili brez vsake razpra-. ve. Pri tej točki se javi k besedi posla« nec Mandelj. Naglaša, da se je ta zaklad Votira) iz posojila štirih milijonov na podlagi zakona iz leta 1909. Ves ustroj, vsa upirava in poraba tega zaklada pa je proti vsem določbam omenjenega zai kona. Govornik graja, ker so se iz meli^ oračnega posojila refundirali razni de5 želni zakladi, istotako, da se protj vsem pravilom porablja najeta glavni* ca v plačevanje obresti od te glavnice, Predlaga sledeče resolucije: Deželni zbor skleni: 1. Deželni odbor se pozivlje, da predloži čimpreje deželnemu zboru za-> konski načrt, po katerem se zadeva a zakonom leta 1900 ustanovljenega za klada legislativno sanira. 2. Deželni odbor se pozivlje skrbeti za to, da se obrestovanje dolga zgoraj' šnjega zaklada za leto 1909 v račun> skcm zaključku za to leto vpiše v breme deželnega zaklada. 3. Finančni odsek sc pozivlje, dfc postavi v proračun deželnega zaklada za leto 1910 primeren znesek za obre' slovanje in uničevanje navedenega dolga. Velezanimiv, strogo stvaren govor poslanca Mandlja objavimo dobesedno v eni prihodnjih številk našega lista. Po izpremenjenem poslovniku lahko določi deželni glavar deželne uradnike, da dajo zbornici pojasnila. V današnji seji podeli besedo deželni glavar dvomi svetnik pl. Šuklje računskemu svetniku Lindtnerju, ki poda pojasnila z ozirom na melioračni zaklad. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da se knjigovodstvo o tem zakladu pod prejšnjo večino res ni vodilo strogo v smislu po etave. Dr. Lampe. Takoj ko sem podedoval melioracijski zaklad, sem zapazil, da ni zveze med tem zakladom in upravo. Razvide sem, da ni mogoče spraviti zaklada v sklad s postavo. Melioracijski zaklad se mora upravljati svobodne je, kakor drugi zakladi. Knjigovodstvo ga je upravljalo tako, da je posojilo več prinašalo, kolikor je stalo. Predlaga, naj se po poslancu Man-delju stavljeni resoluciji odkažejo finančnemu odseku. Mandljevi resoluciji se nakažeti finančnemu odseku. Sklep je bil soglasen. Ob 12. uri 40 minut popoldne prekine deželni glavar sejo, ki se nadaljuje ob 4. uri popoldne. Dnevne novice. -L Iz kluba kranjskih deželnih poslancev S. L. S. Včeraj se je namesto odstopivšega dr. Kreka izvolil za pod-načelnikovega namestnika dr. Lampe. t Prelat Jožef Smrekar. Včeraj popoldne ob 3. uri je bil pogreb umrlega papeževega prelata, častnega kanonika, vpokojenega profesorja bogoslovja g. Jožefa Smrekarja. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo iz vseh slojev. Zemelj,«'ie ostanke blagega pokojnika je blaboslovil pred hišo žalosti na sv. Petra cesti prečastiti gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, kakor tudi v frančiškanski cerkvi. Ganljivo so peli pred hišo kakor tudi v cerkvi ljubljanski bogoslovci. Iz frančiškanske cerkve ie vodil kondukt na pokopališče sv. Križa prelat in knezoškofijski generalni vikar g. Ivan Flis s številno asistenco. Med spremljevalci rajnega smo opa-fcili: stolni kapitelj ljubljanski, dvornega svetnika grofa Chcrinskega, župana Ivana Hribarja, ravnatelja gubica, zastopnike Vincencijeve družbe, dr. Grudna in Ivana Rogerja, muzejskega ravnatelja dr. Mantuanija, mnogo dekanov in župnikov iz dežele poleg ?ko-ro vse mestne duhovščine, zastopnike oo. jezuitov in lazaristov, vse frančiškane, sestre, bogoslovce itd. Petje pred hišo, v cerkvi in na pokopališču je vodil gvardijan župnik H. Sattner. Bil je veličasten pogreb. Kako odličnega moža smo izgubili v umrlem prela-tu, priča najbolj pismo nadškofa Fr. B. Sedeja preč. zboru bogoslovnih profesorjev v Ljubljani, ki se glasi: Bridko me je pretesla novica o smrti insgr. Jožefa Smrekarja, odličnega, veleza-služnega, pobožnega in izredno nadarjenega člana zbora Vašega. Življenje njrgovo, dasi je bil vedno bolehen, je bilo neprestano delovanje. Kranjska in vsa Slovenija bo pogrešala njegov talent in njegovo vsestransko znanje. Večni mir in pokoj mu bodi po dolgem bol>*hanju in mučni bolezni. ~rrfs,<*iite-mu zboru bogoslovnih profesorjev pa izrekam svoje prav srčno sožalje zaradi tolike izgube. Orenvas pro anima illiu&l — Jako toplo sožaljo so izrekli tudi profesorji goriškega bogoslovja in pročta v Mariboru in Novem mestu. H- Nadškof Stadler nevarno bolan. Poroča se iz Sarajeva, da se je stanje nadškofa Stadlerja, ki je hotel še pred nekaj dnevi potovati na Dunaj, znatno poslabšalo. Zdravniki se boje najres-nejšega. + Nov udarec hrvaškim železničarjem. Košutov državni tajnik Szte-renyi je zadnji hip pred odhodom še enkrat dvignil bič mažarskega nasilja proti hrvaškim železničarjem na državnih železnicah. Povzročil je namreč odlok ravnateljstva teh železnic, glasom katerega bodo posebni emisarji imeli nalog dognati, ako so res vsi železniški uslužbenci zmožni mažaršči-ne; v nasprotnem slučaju se uporabi zakon, t. j. odpusti se jih iz službe. — Naučno ministrstvo je odredilo, da se imajo v berila za šole uplesti tudi povesti vojaškega značaja, da se mladina navduši za vojno življenje in goji patriotiški čut. Podobno se dela sedaj po vseh modernih državah. Berila spišejo častniki. Slomškova podružnica za Ljubljano in Kamnik ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne v »Katoliški tiskarni«. — Utopljenega so našli 30. decembra v vodi SOletnega posestnika Jožefa Štebeta iz Podboršta pri Komendi. Xra- Eal se je iz LJubljane, pa se je nekoMo napil in zašel v vodo. — Promet čez soški most pri Sa-gradu je zopet otvorjen. — Morilcev sedemletnega fantka Maksima Grill v Miljah pri Trstu še zdaj niso našli. Zaprta stariša venomer zatrjujeta, da sta nedolžna; očeta stra-žijo, da ne bi si končal življenja, mati vedno joče. Kljub temu je velik sum, da sta ga onadva morda tako hudo pretepala, da je izdihnil, potem pa ga šla skrit v neko luknjo, kjer so ga našli. — Nagle smrti je umrla v Trstu Karolina Klopčar, 35 let stara. — Dar zagrebškim »veleizdajni-kom«. Bogati veleposestnik Lazar Dungierszki je daroval za družine obsojenih v zagrebškem veleizdajniškem procesu 100.000 kron. Novo zgrajene hiše v Zagrebu. Statistika zagrebškega stavbinskega urada dokazuje, da je bilo letošnje leto zgrajeno v Zagrebu 52 pritličnih, 25 enonadstropnih, 13 dvonadstropnih in 21 trinadstropnih zgradb. Teh lil zgradb ima 512 stanovanj, in sicer 198 z eno sobo in kuhinjo, 192 z dvema sobama in kuhinjo, 90 s tremi sobami in kuhinjo, 26 z štirimi sobami, 5 s petimi sobami in končno eno stanovanje z devetimi sobami. — Tekom 24 ur vdova. V četrtek se je poročila v Lincu gospica Gabrijela Pretz s poštnim asistentom Birngru-berjem v Smirni. Pri poroki je ženina, ki ni mogel priti iz Smirne, zastopal uradnik Lettmayer. Drugi dan pa je prišel iz Smirne brzojav, da so našli Birngruberja ponoči mrtvega. NOVE VOLITVE NA OGRSKEM. Ogrske stvari se zanimivo pletejo. Gospod Lukacs je cesarju poročal, da so se njegova pogajanja z vsemi strankami razbila. Cesar ima najbrže namen poveriti vlado Khuen - Hederva-ryju, ki bo parlament razpustil in razpisal nove volitve. novemu vinskemu davku. OČfvfdno stranki čemdaljebolj zmanjkuje predmeta za govore, in tudi opslušalcev. Zato je dr. Božič začel svoj govor z značilnimi besedami: »Tukaj je tako prazno!« š Odvetnik dr. Leskovar je otvoril danes 11. t. m. svojo pisarno v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. Opozarjamo somišljenike na izbornega zastopnika, ki je prakticiral v dr. Šusteršičevi pisarni v Ljubljani. š Zadružni tečaj v Mariboru se je včeraj otvoril. Trajal bo ves teden. Oglasilo se je nad 70 udeležencev. š Poročil se je g. Franc P 1 e v č a k, gostilničar in mesar v Gaberju, z gdč. Tereziko Kranjc iz Gaberja. Bilo srečno! š Deželno vinsko klet preurede v Gradcu in ji napravijo nove za občinstvo ugodnejše in udobnejše prostore. š Sv. Trojica v Halozah. Svojemu bivšemu župniku, sedanjemu minorit-skemu gvardijanu in župniku v Ptuju, P. Norbertu Povoden, so poklonile občine trojičke kot novoletno darilo častne diplome. S tem je postal častni član občin: Podlehnik, Dolena, Gruškovje in Nova cerkev, kar zasluži po pravici, saj je v njem imela farna cerkev svojega prenovitelja, gospodarsko in bralno društvo svojega ustanovitelja in marsikatera dobra reč v našem kraju svojega pokrovitelja. Res lep vzgled hvaležnosti faranov do svojega, enajst let med njimi službujočega duhovnika. š Nesreča aH zločin? Iz Nove cerkve se poroča, da sta našla 2. t. m. orožnik Gol in posestnik Jožef Korenak na poti od Vrbe do Čreškova truplo 361et-nega posestnika Jožefa Jamnišeka. Na desni strani glave je imel precejšnjo rano. Doslej se še ni moglo dognati, ali se je zgodila nesreča ali kak zločin. Jamnišek zapušča vdovo in dva otroka. gih tatvin. Policija poizveduje še po drugih storilcih, Rovha je pa izročila deželnemu sodišču. lj Prijet tat črevljev. Včeraj dopoldne je policija aretovala 20Ietnega hlapca Martina Kokalja, rodom iz Dra-gomelja, okraj Kamnik, ker je nekemu hlapcu ukradel par črevljev. Pozneje se je pa dognalo, da je Kokalj tudi nekemu starinarju ukradel par črevljev in jih prodal. Oddali so ga sodišču. Hofrlchterjeva afera. Potrjuje se najnovejše poročilo, da se je dokazalo, da manjka v zalogi Hof-richterjevega sorodnika, nekega lekar-narja v Šleziji, doslej še na neznan način več ciankalija. Dokazalo se je pri sestavi inventure, ki jo je izvršila vojaška sodna komisija, da manjka celo več ciankalija, kot se je prvotno misli-, lo. Preiskava glede Hofrichterjeve afere je zelo otežkočena, ker so poizvedovanja ne vrše samo na Dunaju in v, Lincu, ampak tudi v Litomericah, Mo-starju in drugih krajih, kjer je Hof-richter služboval. V Lincu so zaslišali okoli 500 rezervnikov, ki so jih pozvali iz raznih krajev. Ne bo čudno, ako bo cela stvar končana šele meseca marca tega leta. Preosnova poboljševalnega oddelka v kranjski prisilni delavnici. NEMŠKI NAMENI. Čuje se, da namerava vlada zopet sklicati na Dunaj konference čeških in nemških voditeljev. Namen vlade in Nemcev je Čehe pripraviti do tega, da privolijo v nacionalno razdelitev Češke, zato pa dobe mesta v novi vladi. Račun naj bi plačali Jugoslovani. Ljubljanske novice. Velika nesreia v Rablju. Dela ob kotlini. V nedeljo so vojaki četrtega lovskega polka celo dopoldne kopali ob kotlini, v katero se je pogreznila bolnica. Pomagajo jim rudarji. Delo vodijo rudniški inženirji. Voda, ki se nahaja v kotlini, se dviga z električnimi sesal-kami in odpeljuje v rabeljski potok. Pogled v kotlino je grozen. Ob visokem pobočju je videti raztreseno pohištvo in zidov je, vse razmetano in pokrito s kamenjem in blatom. Trupel ponesrečencev ni videti nikjer. Doslej še niso na jasnem, na kak način, naj bi dobili trupla iz kotline, posebno, ker se morajo vršiti dela z vso previdnostjo, da se ne spravi reševalnega moštva samega v nevarnost. Za hiše v Rablju ni nobene nevarnosti. Žrtve nesreče. Predno bodo dobili trupla ponesrečenih, bo še mnogo težav zaradi vode. Prej ne bo mogoče priti do trupel, dokler se ne odvede v drugo strugo rabeljski potok, ki napolnjuje votlino z vodo. Trupel do sedaj še ni mogoče dobiti na noben način. Sin ponesrečenih Langsteiner, ki služi pri sedmem peš-polku je prihitel v soboto zvečer na mesto nesreče, kjer je zvedel na veliko žalost, da je vsaka človeška pomoč zaman. Dr Vesely je bil zdravnik bratov-ske skladnice. Njegova 24 let stara žena, Marija, je bila hči pred nekaj leti umrlega profesorja Cejkara na višji poljedelski šoli pri Podnioklyh na Češkem. Rešil se je pri katastrofi tesar Matija Ebner, ki je bil v bližini bolnišnice. Ko je videl, da pada omet s stene, je hitro pobegnil. Nekatere vesti trdijo, da se je rešil s tem, da je skočil skozi okno v kuhinji bolnišnice na prosto, 14 let stari ključavničarski vajenec Bierkopf, druge vesti pa zopet trdijo, da je bil to neki delavec Franc Wink'er. Štajerske novice. š Ustanovitev kmetijske šole v št. Juriju ob južni železnici je včeraj štajerski deželni zbor odobril. š Shod narodne stranke v Vuzme-tincih je bil celi fiasko. Dr. Božič je prišel agitirat za liberalno celjsko vinarsko zadrugo, a se pred zaključenjem shoda ni nihče prijavil. Pač pa so zdaj žo drugokrat sklep.aii resolucijo proti lj Mestno gospodarstvo. Ljubljanski župan je kriv, da se je oddalo stavbeno delo za okoli 140.000 K dražje, nego najnižjemu ponudniku. Res je bila takrat razlika samo za 60.000 K, ali gospod podjetnik je naknadno za funda-mente zahteval še 80.000 K. Ljubljanski župan je nadalje kriv, da se je brez razpisa oddala naprava za centralno kurjavo v obrtni šoli najdražjemu ponudniku in tako se je mestna blagajna zopet oškodovala približno za 10.000 K. Upamo, da se boelo proti tej zadnji oddaji davkoplačevalci pritožili, sai ne gre tako dalje. Zadnji čas, da se mestna zastopstvo izpremeni! lj Čolnar Urbas ni utonil, kakor so domnevali ter se zdrav in čil vrnil do mov. lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v torek se vrši deseta predstava Failove dražestne operete »Dolarska princesa« z gdč. Hadrbolčovo, g. Fialo, g. Iličičem in gdč. Thalerjevo. V ulogi Daisy gostuje gdč. Ivanka Hrastova, gojenka »Glasbene Matice«. lj Bivši načelnik ljubljanske poli cije F. Podgoršek deluje sedaj v New Yorku kot korespondent v banki Bi-schof. lj Umrl je včeraj popoldne pošlo vodja Zalaznikove slaščičarne g. Jožef T r a m p u š, star 57 let. Svetila mu večna luči lj Umrli so: Pavel Mlinar, kurilec v pok., 77 let, Ulica na Grad 7. — Juli-jana Kneisel, delavčeva hči, 1 mesec, Cerkvena ulica 21. — Andrej Vidmar, posestnikov sin, 1 mesec, Karolinška zemlja 42. — Fran Cunder, delavec, 49 let, Florijanska ulica 17. — Franja Po-gačar, zidarjeva žena, 66 let, Na Zavrtih 9. — Josip Šinkovec, delavec, 50 let, Hrenova ulica 16. — Makso Wieder-wohl, preglednikov sin, 4y2 leta. lj Družba mladih tatov. V soboto zvečer je bil v Prešernovi ulici areto-van 15Ietni mesarski vajenec Jož. Rouh iz Rojna pri Kočevju, ker se je po mestu potepal. Fanta je že od junija meseca iskalo kočevsko orožništvo zaradi javnega nasilstva in se ga dolži, da jo v družbi nekega 131etnega. dečka na že-leznični progi pri Kočevju ukradel več izolatorjev pri brzojavnih drogih in da je ubil tudi šipo osobnega vlaka. Fant je pobegnil v Ljubljano in vstopil kot mizarski vajenec k nekemu tukajšnjemu mojstru, akteremu je pa kmalu pobegnil. Nato se je seznanil z večimi fanti enake vrste, s katerimi so kradli v mestu in Šiški. Prenočevali so po hlevih v senu. Nek gostilničar na sv. Jakoba trgu je nekaj te družbe pred kratkim zasačil, ko so nesli izpred sobe steklenico pokalic. V tej družbi sta bila tudi dotična dečka, ik sta v stolni cerkvi, kakor smo že poročali, s cunjami zamašila nabiralnike, da sta potem lož-je denar jemala. Voditelj te družbe je bil Rouh in je sam izvršil še veliko dru- Zalostna slava našega deželnega poboljševalnega oddelka, namenjenega mladostnikom do 18. leta, se širi bolj in bolj. Iz poročila, podanega I. avstrijskemu kongresu za otroško var-> stvo, je našla svojo pot v znamenito knjigo dr. Reicherjevo, »Die Theoric der Venvahrlosung«, str. 249, 295, — v, zadnji številki mesečnika »Zeitschrift fiir Kinderschutz und Jugendfvirsorge« se pa zopet članek Henriette Ilerzfel^ der »Unsere Besserungsanstalten« obširno peča z razmerami v tem našem laži-»poboljševalnem« oddelku, poslužujoč se jih kakor najizdatnejšega svarilnega zgleda. Deželni zbor kranjski je že približno pred enim letom sklenil preosnovo tega tako znamenitega poboljševalnega oddelka. Čas je, da se ta sklep sedaj tudi izvede. Od prisilne delavnice popolnoma ločene poboljševalnice, same v svojem poslopju, po kakršni je stremeti, pač ne dosežemo tako hitro, ker bo stala precej denarja; a začasno se da tudi v staro hišo uvesti toliko novega reda, da bo poboljševalni oddelek zaslužil vsaj svoje ime, in da se za njegovim imenom ne bo kakor sedaj skrivala zgolj kaznilnica, in sicer slabo urejena, zanikarna kaznilnica. Prvi korak k tej preosnovi je že storjen. Deželni odbor je v svoji seji od 25. septembra t. 1. sklenil pošiljati za-naprej, dokler ne ukrene kaj drugega, na Kranjsko pristojne dečke, kateri niso še izpolnili 14. leta in so določeni v poboljševalnico prisilne delavnice, y, salezijanski zavod na Rakovniku. Ta sklep se je storil dogovorno z deželno vlado na podstavi § 14. zakona od 24. maja 1885, štev. 90 drž. zak., ki pravi, da se z odobren jem državne uprave, dokler ni samostojnih deželnih poboljševalnic, mladostni poboljševan-ci lahko oddajajo tudi v zasebne poboljševalnice. Pri tej priliki bodi z zadoščenjem priznano, da veje zadnji čas iz pisarne deželne vlado in deželnega odbora splošno svežji duh, ki svedoči, da se širi in poglablja umevanje potrebnosti mladinske skrbi in ki jamči, da preosnova poboljševalnega oddelka res dozoreva. Tako je deželna komisija, kateri je po § 7. zakona od 24. maja 1885, št. 90 drž. zak. le v slučajih kazenske obsodbe odločati o oddaji v poboljševalni! oddelek, že parkrat naklonjeno zatis-nila oko in se za to odločno smatralo kompetentno, dasi dopustnosti držanja v poboljševalnem oddelku ni izrekeli kazenski sodnik, ampak politična oblast. In to niso mačje solze! Kajti, kadar govori deželna komisija, tedaj je rešeno tudi vprašanje zastran pokritja stroškov, drugače je pa treba poprej /beračiti in našteti groše, dobodi jilii koder hočeš, predno se ti odpro težke duri poboljševalnega oddelka. Še v nadaljnjem pogledu kaže novejša praksa te deželne komisije važen napredek. Ker utegne v kakem slučaju že strah pred neposredno pretečo oddajo v poboljševalni oddelek uspešno učinkovati, prepušča deželna komisija na predlog varstvenega oblastva le-te-mu, da izvrši izrečeno oddajo mlado-; letnika v poboljševalni oddelek po lastnem prevdarku v tislem hipu, ko spozna to za neizogibno. In če ta hip sploh ne pride = tem boljše! Takisto dovo^ ljuje imenovana deželna komisija na I predlog varstvenega oblastva pogojni I izpust poboljšcvanca, to se pravi: ako izpuščeni poboljševanee ne gre v oclka-zani mu uk ali na preskrbljeno mu delo, ali v njem ne vztraja ali se kakorkoli izkaže nepoboljšanega, ga varstveno oblastvo lahko kar kratkim potom in brez daljnih ceremonij zopet vrne poboljševalnici. Tako deluje že sedaj preudarna praksa, dasi varstvenemu oblastvu prepuščene oddaje v poboljševalni oddelek in pogojnega izpusta iz njega kar nič še ne pozna njegov štatut. Novi duh se pač ne ustavlja ob črkah! $ XXX Da, nov duh, ta je najvažnejši pri vsi preosnovi. Novega duha je treba v poboljševalni oddelek, brez njega bi tudi najvzornejši nov štatut ostal zgolj pa papirju. Nov duh bo celo poleg starega štatuta neprimerno več zalegel, nego še tako nov in napreden štatut, 'Če duh ostane stari. Saj se tudi v starem štatutu marsikaj lepega čita. Tako določa § 37.: »Poboljševancem naj se nudi tudi pri-Jika za mladinske igre in telovadbo in "tuintam naj se jih pod primernim nadzorstvom vede na izprehod v mesto ali okolico, s čimur naj se prilično združi obisk kake delavnice, tovarne itd.« Iz-borna določba, ki pa ima edino to hibo, da se ne izvršuje! Nov duh mora prevevati vse osob-je poboljševalnega oddelka, od vodstva do pazništva, pa tudi hišni zdravnik se zavedaj svoje zdravstveno - vzgajalne naloge v tem zavodu. Vzgojeslovje za zanikamo mladino še ni spisano in po kopitu se tukaj ne da nič delati! Kdor nima srca, zanimanja, veselja za poboljševanje mladine, kdor sam neprenehoma ne opazuje, z angeljsko potrpežljivostjo zopet in zopet poizkuša in si sam ne išče potov, ta ne bo na tem polju nič dosegel in nima v poboljševalnici kaj iskati! Najemniki niso za ta poklic! XXX Namen poboljševalnice bodi: Telesno in duševno ozdraviti in okrepiti zanikamo mladino in nudeč ji primeren poduk in vajo v delu z železno močjo navade jo rešiti človeški družbi. ?V dosego tega namena mora biti na eni strani telesna in duševna vzgoja preudarno urejena in izročena čim sposobnejšim rokam, na drugi strani je pa treba tudi v poboljševancih samih vzbuditi in trajno vzdržati najživahnejše zanimanje na lastnem poboljšanju. Glavna načela preosnovi našega poboljševalnega oddelka bi bila potemtakem sledeča: a) Šoloobvezni otroci ne spadajo v poboljševalni oddelek (glej § 18. načrta »Gesetz iiber die Fursorgeer-ziehung«). Kakor v začetku povedano, se to načelo glede kranjskih otrok že izvaja. b) Na predlog varstvenega oblastva se lahko prepusti le-tcga prevdarku, kdaj da hoče oddati v poboljševalni oddelek poboljševanca, čigar oddaja je načeloma sklenjena. *:) Izpust iz poboljševalnice se dovoli lahko tudi s pridržkom, da se prekliče v slučaju, če se v teku dveh let po izpustu zanikarnost zopet pojavi ali pripravlja ali če sploh kaže, da je bil preklic prezgoden in neumesten (glej §§ 25., 27. omenjenega načrta). S pridržkom preklica izpuščenim poboljševancern je nakazati določeno delo (mogoče tudi v kakem deželnem kmetijskem zavodu) ali pa uk v rokodelstvu in jim tako zagotoviti prehrano; dajo se jim lahko tudi posebni ukazi glede nadaljnega zadržanja, zlasti da morajo v gotovih rokih | ustno ali pismeno poročati vodstvu o važnejših točkah svojega stanja, in stavi se jih lahko tudi pod dobrohotno zaščitno nadzorstvo (§8 25., 27., 28. om. nač. — Glej tudi dr. Paul Herr »Das moderne amerika-nisehe Besserungssistem«, Stutt-gart, 1907, str. 329 in sled.) £) Hišni komisiji poboljševalnega oddelka je pritegniti tudi zastopnika varstvenega oblastva, ki ga določi deželnosodno predsedstvo. (Prim. j >8 21. om. načrta.) d) Voditelj poboljševalnega oddelka bodi pedagog; z upravnimi in go- , spodarskimi posli zavoda se mu ni j ukvarjati. e) Vse vzgajalno osobje, tudi zdravnik, bodi čim natančneje poučeno o telesni in duševni kakovosti vsakega slehernega gojenca, o njegovem dosedanjem življenju in o njegovih rodbinskih razmerah. Temu namenu naj služijo zlasti posebne tosebne vprašalne pole, katerih zdravstveni del je izpolnili zdrav- r-Ji... (n >«J rl,. r> tt„.,.. r.1« ir.a ,«.. iiurvu. \uicj UI. i . uui, on. i,jO CIO '158, 162, 163.) 1. o f) Ker je večina poboljševancev tudi telesno zanemarjena, je zboljšanju njih zdravstvenega stanja posvetiti največjo pozornost. Skozi telo bo vplivati na dušo. Zdrav človek se bo lažje upiral zlim skušnjavam, nego slabotnež. Stvar zdravnika bo ne le, da pri sprejemu preišče in ugotovi duševne in telesne lastnosti poboljševanca, nego tudi, da trajno nadzoruje njegov razvoj v obojih ozirih in ga pospešuje s svojimi zdravstvenimi odredbami. — Njega bo treba tudi slišati o tem, v katerem rokodelstvu ali delu naj se izobrazuje ali uporablja mladostnik. V telesno krepitev je gojiti telovadbo, vojaško vežbanje, mladinske igre, kopeli, plavanje. Vodi naj vaje in igre redno kateri izmed vzgojiteljev. g) Gojiti je v čim širšem obsegu primeren rokotvorni pouk, ki naj budi in množi spretnost za rokodelstvo in druga opravila. h) Pouk v rokodelstvih bodi urejen sistematično in tako, da se ga v istini udeležujejo lahko vsi dotič-nemu mojstru odkazani gojenci. To se da doseči, ako se pri obrtnem delu v poboljševalnem oddelku gleda bolj na instruktivni nego na produktivni uspeh. (Dr. P. Herr, str. 195 in si.) Cilj rokodelskega pouka v poboljševalnem oddelku ne sega dalj, nego pridobiti gojencu toliko spretnosti, da ga, čim bo izpuščen iz zavoda, i*ajši in pod ugodnejšimi pogoji sprejme kak mojster za vajenca. i) Šolski ponavljalni in nadaljevalni pouk naj bo kar najbolj prilagoden potrebam onih opravil, s katerimi se pečajo gojenci v zavodu, suče se naj torej na eni strani okoli obrti, na drugi strani okoli poljedelstva in vrtnarstva, j) Poboljševanci se po pridnosti, nravnosti in napredku ločijo v tri stopnje ali vrste. Vsak novi gojenec se uvrsti v drugo stopnjo; ob dobrem vedenju in uspevanju skozi določeno dobo se premesti v prvo, višjo, — ob slabem v tretjo, nižjo stopnjo. Razlikujejo se te stopnje: po obleki, po visokosti nagrad, ki se gojencem v izpodbudo pridnosti lahko izplačujejo za delo, 3. po meri odstotkov, koliko jih smejo od teh nagrad porabiti za svoj priboljšek, po priboljških k hrani, po manjših ali večjih omejitvah pri sprejemanju obiskov in odpošilja-nju pisem, 6. po meri zabav. S poboljševanci prve stopnje se zlasti delajo izleti. Na določen dan vsakega tedna ocenjuje vodstvo dogovorno z ostalim osobjem pridnost, nravnost in napredek vsakega gojenca v preteklih sedmih dneh. Posledke (rede) si zabeležuje vodstvo, pa tudi vsak gojenec imej v rokah knjižico, kamor se mu vpisujejo tedenski redi, da lahko sam kontrolira svoj napredek. Določeno število dobrih redov, doseženo v odmerjeni dobi, daje pravico na premestitev v boljšo vrsto oziroma na pogojni izpust. Nerednosti provzro-čijo pomaknitev v nižjo vrsto. — Knjižica v rokah gojenca mu orno-gočuje vsak čas pregled, ali in kdaj mu je upati na zboljšanje ali na izpust, in ga vzpodbuja k vztrajnosti. (Glej dr. Paul Herr, str. 163 in sled.) k) Rešiti je poboljševanee obupnega čuta zavrženosti, dvigniti jim je misli iz dosedanje zaduhle nižine k hrepenenju po plemenitejši sreči, nego jo je najti v hipnih vžitkih: to se zgodi z duševno vzpodbudo in zabavo, s predavanji, z razgovori, s petjem, z glasbo itd. (Glej dr. Paul Herr, stran 302 in sled., 324.) XXX Nekako tako bo torej preosnovati naš poboljševalni oddelek. Kakor razvidno, ta začasna preosnova ne bo pro-vzročila kaj znatnih stroškov. Tem ne-odpustnejše bi bilo, še dalje jo odlagati! Bližnje leto bo imelo ugledno društvo za prisilno vzgojo (Verein fiir Zwangserziehung) svoj letni shod v LJubljani. Tem odličnim strokovnjakom nikakor ne sme naš poboljševalni oddelek več priti pred oči tak, kakršen jc sedaj. Prehud bi bil škandal! —1. J*" Danes ob pol 8, uri zvečer javno predavanje v dvorani S. K. S. Z,, hiša siavbinske družbo »Union« (Frančiškanske ulice). Vstop vsakemu prost! 4. 5. PALAČA VELIKEGA KNEZA NIKO LAJA V OGNJU. Poroča so iz Petrburga, da se je soboto popoldne razletela zaloga bencina pri palači velikega kneza Nikolaja. Pri tem sta izgubila življenje nek monter in kočijaž. Vsled eksplozije je nastal požar, ki so ga pa omejili. Pogorelo je več gospodarskih poslopij. Požar je izbruhnil v poslopju, kjer so bili tudi konjski hlevi in kjer je iz doslej neznanih vzrokov eksplodirala velika posoda bencina. Knezove ekvipaže so popolnoma zgorele, med tem ko so rešili 12 konj. Ogenj se je razširil po vseh štirih nadstropjih velikega poslopja. Žene in otroci uslužbencev so pobegnili na streho, od koder so jih rešili ognjegasci. Knez Lvov, ki je lastnik zasebne ognje-gasne družbe je z lastno nevarnostjo rešil več dragocenih zgodovinskih zbirk velikega kneza Nikolaja. Škoda po požaru znaša nad en milijon rubljev. Požar se je začel v poslopjih na dvorišču, od koder se je razširil v drugo nadstropje glavnega poslopja. Vse je bilo eno ognjeno morje. Palača je bila zavarovana za en milijon, hišna oprava za dva milijona in porcelan tudi za mi-ljon rubljev. Pri gasilnih delih je dobilo več ognjegascev nevarne opekline. Veliki knez Nikolaj točasno ni stanoval v svoji palači, ker se mu ni zdela dovolj varna in se je preselil v zimsko palačo. Posamezni ljudje, ki so pobegnili precl ognjem na streho, so dobili tako hude električne udarce, da so se zgrudili nezavestni in se niso mogli gibati. SKLADIŠČ SMODNIKA NA LJUBLJANSKEM POLJU vojno ministrstvo ne premesti ter je na dotično vlogo mestnega magistrata odpisalo, da »po zakonu skladišča popolnoma odgovarjajo zahtevam«. KHUEN - HEDERVARY NA ČELU NOVE OGRSKE VLADE. Dunaj, 11. januarja. Ker se je Lu-kaesu misija ponesrečila, je cosar danes poveril sestavo nove ogrske vlade, ki naj ima nalogo izvesti nove volitve, grofu Khuen-Hedervaryju. Lukacs in Hedervry sta bila danes oba pri cesarju v avdijenci ter se nameravata zvečer vrniti v Budimpešto. Predstava v ogrskem cirkusu se, kakor vse kaže, bliža koncu. Ni izključeno, da vladar že danes da nalog za razpustitev ogrskega državnega zbora in za razpis novih volitev. Dunaj, 11. januarja. Grof Khuen-Hedervary pricle jutri v Budimpešto ter bo pričel pogajanja s strankami. Prej se noče o svojem programu izraziti ter stori to šele jutri. Tudi o tem se napram časnikarjem ni hotel izjaviti, ali razpusti zbornico ali ne. Izjavil se pa je, da se volivna reforma mora izvesti in da ni pristaš kake konservativne volivne reforme. O RAZMERJU MED NEMČIJO IN ANGLEŠKO. London, 11. januarja. »Times« pri-občujejo senzacionelen članek o razmerju med Nemčijo in Angleško ter pravijo, da mora Angleška imeti +ako močno mornarico, cla je njena zmaga gotova, če ji tudi napovesta vojsko dve državi. GROZNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Berolin, 11. januarja. Včeraj popoldne je ustrelil z revolverjem 501etni poclobar Karol Jager svojega lOletnega vnuka in svojo 401etno ženo težko ranil. Nato je ustrelil sam sebe. Bržkone se mu je omračil duh. NOV MLADOČEŠKI DNEVNIK NA DUNAJU. Praga, 11. januarja. Konzorcij, ki je kupil »Narodni Listy- od Gregrjevih dedičev in kateremu načeljuje poslanec dr. Kramar, namerava izdajati na Dunaju mladočeški dnevnik. V ta namen se vrše pogajanja z lastniki na Dunaju izhajajočega lista »Viclensky Dennik«. Književnost. * »Missa Seraphica« je napis moji prvi latinski maši, ki sem jo zložil za mešan zbor, orgije in orkester. Dobi se v »Katoliški Bukvami« parlitura za 3 K 20 vin., vsak glas po 50 vin. Orkestralni glasovi so v tisku in izidejo meseca februarija. — P. II. Sattner. * »Quo vadiš« v slovenskem prevodu. Ravnokar je izšel v novem natisu svetovnoznani roman velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkie-wicza »Quo vadiš«, ki je najboljše delo označenega romanopisca. Povpraševanje po slovenskem prevodu je bilo vsik-dar zelo nujno in ne bo se moglo pogrešati tega romana, čegar zanimivo, zapleteno dejanje se vrši v prvih časih krščanstva, ne bo ga mogla pogrešati nobena slovenska knjižnica. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je oskrbela obširni knjigi lično platneno vezavo in velja vezana knjiga 5 K 50 vin., po pošli 30 vin. več. Jakoba Alešovca »Izbrani spisi«: I. zvezek: »Kako sem se jaz likal«. I. del. Priredil Jožef Vole. Založila »Kat. Bukvama v Ljubljani«. Cena broš. izvodu 1 K 20 v, vez. 2 K. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. Spisal J. Spillmann D. J. I. in II. del Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Oba dela veljata 3 K 80 v, vezana 5 K 40 vin. Znan pisatelj je Spillmann. Skoro vsi njegovi spisi so prevedeni v slovenščino. Razne stvari. Bivši sultan Abdnl Hamid zblaznel. Iz Soluna poročajo, da je bivši sultan Abdul Hamid zblaznel. Že dva dni noče nič zavžiti. Oskrbovalnina v praški splošni bolnici. Cesarsko namestništvo je sporazumno s češkim deželnim odborom določilo, da morajo plačati zunanji bolniki v letu 1910 v III. razredu praške splošne bolnice po 2 K 60 v na dan oskrbovalnine. Zvišali so oskrbovalni-no za-20 vinarjev zaradi povišanja plače osooju in podraženju živil. Italijanske vojne ladje z 32.000 to* nami. Različni italijanski listi poročajo, da je italijanski mornariški minister pozval inženirja Michelija, naj izdela načrt za vojno ladijo z 32.000 toi nami, ki naj bi bila oborožena s topovi 40 cm kalibra. Micheli je že izdelal več načrtov za sedanje novejše laške vojne ladje. Vdova cesarja Maksimilijana. Vdova rajnega cesarja Maksimilijana, ki je zdaj stara 70 let, je prvič, kar je umobolna, imenovala Maksimilijanovo ime in vprašala, kako se godi bratu že umrlemu belgijskemu kralju Leopoldu II. Žid — izgnan. Iz Peterburga se 28. decembra poroča: Kiparja Aron-sona, ki se je hotel udeležiti tekme za izdelovanje spomenika Aleksandra II. in je dospel v Peterburg, da si ogleda za spomenik določeni prostor, so izgnali, ker je Žid. Na ta način bi se moralo postopati tudi drugod. Zdravi ljudje. V Lincolnu na Angleškem je pred nekaj dnevi umrl Ri-hard Šmid, ki bi meseca junija že lahko praznoval svoj stoletni rojstni dan. Do deset dni pred smrtjo ni rabil nikdar niti zdravnika niti zdravil. Živel je zelo priprosto ter je dejal, da vsak človek lahko postane tako star kot on, ako bi ne jedel več, kot neobhodno potrebuje telo. Ko je sedaj nazadnje obolel ter so mu njegovi domači svetovali, naj pusti poklicati kakega zdravnika, se je zelo prestrašil in začel jc stokati: »Gorje mi, sedaj me bo kmalu konec, ko bom imel opraviti z zdravnikom.« In imel je prav. — Angleški listi poročajo še o nekem drugem nad sto let starem človeku, ki tudi še nikoli ni potreboval zdravniške pomoči. Na božični večer je praznoval v Granthamu pri Londonu IIenry Johnson v 103. letu svoje starosti popolnoma zdrav svoj rojstni dan. Johnson ni bil še nikoli resno bolan, če se je čutil včasih nekoliko slabega, vlegel se je v posteljo in ostal v njej, dokler ni bil zopet popolnoma pri močeh. V teku 50 let ni minulo dneva, na katerega bi ne kadil iz svoje pipe. Johnson je bil v svoji mladosti znamenit jongleur ter jc nekoč kazal svojo umetnost v posebni predstavi kralju Vilhelmu IV. in kraljici Viktoriji. Železniška nesreča v Italiji. Iz Rima se poročp t m., da se je prejšno noč zaletel li Foggie nek brzo< vlak v polni |i v tovorni vlak, ki je na odprti progi privozil proti njemu* Med potniki brzovlaka je nastala vej lika panika, ki se je še povečala vi nočni temi. Posledice so bile grozne. Iz razvalin, ki pokrivajo progo, so da-, slej izvlekli pet mrtvecev. Okoli 40 oseb je težko ranjenih. Škoda je velika. Lokomotive obeh vlakov so se popolnoma razbile, kakor tudi mnogo železniških voz. Kdo je kriv nesreči, so še ne ve. Milijoni za veliki ljudski park. Ia New-Yorka se poroča, da je vdova umrlega milijonarja Harrimana darovala newyorški državi 10.000 oralov zemlje in milijon dolarjev, da nareda velikanski ljudski park. Tudi milijo« narja Rockefeller in Morgan sta daroi vala vsak pol milijona v ta namen. Za nameravani velikanski ljudski park ima sedaj guverner ne\vyorški 2,650.000 dolarjev na razpolago. Božič v londonskih hotelih. Poslednja lota je nastal v Londonu običaj, da so obhaja božič v hotelih, ki igrajo v angleški prestolnici mnogo večjo vlogo kot po drugih evropskih mestih. Med tem, ko v Parizu, Peter-burgu in Berolinu pohajajo boljši krogi najraje v prve restavrante, ki jih je v Londonu razmeroma malo, se tu elegantni svet zbira v hotelih. Na božič in novo leto prirejajo tamkaj hoteli posebne svečanosti s sodelovanjem prvih umetnikov in plesom, ki se vrši po dl-neju. Vstopnina na te zabave znaša navadno po eno gvinejo, a v »Eaktru Hotelu« tudi po dve, kar je okoli 50 kron našega denarja. Za to zabavo se je v omenjenem hotelu javilo predlansko leto 350 gostov, a lani 700. Prostore hotela dekorirajo za to priliko aktuelno, t. j. kot arktični kraj, v katerem delita dva mala Eskima karte in razne spominke. Sluga prijaše v dvorano na oslu ln deli sladkarije. Bolj če je originalno, bolje je. Tudi drugi veliki hoteli kot »Savoy«, »Metropole« in »Rite« Itd. prirejajo podobne slavnosti. 4000 sušičnih vojakov. Madridsko Vseučiliško dijaštvo je poslalo kralju peticijo, naj d& povzdigniti sanatorij za vojake, ki se vračajo iz Melile, ker jih je od 20.000 vojakov obolelo 4000 vsled sušice. Visoko odlikovana pisateljica. Že lani je imela Selma Lagerlof dobiti Nobelovo nagrado, a so to protifeminisli-ški strankarji preprečili. Sedaj je dobila ne le to nagrado, marveč ji je tudi kralj podelil visoko odlikovanje: svetinjo Pro literis et artibus na traku Serafinskega reda. Ta red se podeljuje sicer le osebam knežjega rodu. Turška vojna mornarica. Na Turškem je misel za ustanovitev močne moderne vojne mornarice našla v vseh krogih živ odmev. Na zbiranju darov sodeluje vojaštvo in vse ljudstvo. Zlasti agilno je društvo za ustanovitev mornarice, ki je nabralo že 150.000 funtov. Vlada sama je sklenila, da najame doma posojilo za povzdigo vojnega brodovja. Na strokovno študijsko potovanje je odšel šef pomorskega generalnega štaba Rasim paša; v Genovi bo inŠpiciral gradnjo turških križaric, potem se poda v London, da si ogleda dreadnoughte. Scottova ekspedicija na južni tečaj. Iz Londona se poroča: Kapitan Sčott, ki namerava povesti ekspedicijo na južni tečaj, se je moral boriti z velikimi neprilikami, predno je zbral vse potrebno za pot. Delal je vztrajno in zbral za to potrebni denar. Kupil je parnik in kakor se je izjavil nekemu obisokvalcu, bo odpotoval meseca junija na južni tečaj zemlje. Potovanje bo trajalo štiri leta. Preiskati hoče velike ledene pokrajino, ki leže med zemljo Edvarda VII. in Viktorije, ki jo je on odkril. Poleg tega hoče preiskati otok, b katerega je potoval Shakleton proti jugu in skušal doseči južni tečaj. S seboj bo vzel 25 sibirskih ponijev, ki mo rejo prenašati največji mraz. Dva avtomobila naj bi mu vozila hrano in prtljago. preko ledu. Ta dva avtomobila je sam konstruiral, in trdi o njih, da se mu je izvrstno posrečilo, urediti ju praktično. »Vodili bomo tudi pse s seboj ,« rekel je Scott, »ker oni bodo edini, ki nas bodo spremljali odločilne zadnje dni. Računati moramo, da bomo morali od prezimovališča v 150 dneh prepotovati 2500 do 3000 km, torej na dan okoli 20 km. Trdni ljudje morejo to prenesti, če so dobro in praktično opremljeni.« Scott se bo zlasti bavil z magnetskim preiskovanjem, ki naj bi izpopolnilo zanimive uspehe, ki so se dosegli v bližini južnega tečaja do sedaj. Samoumor trinajstletnega alkoholika. Iz Dunaja se poroča 4. januarja, da je vzbudil veliko senzacijo samoumor 131etnega dečka Seuseneggerja, ki je že več kot tri leta bil udan alkoholu. Namesto da bi hodil v Šolo se je deček potepal in služil z raznimi posli denar, ki ga je potem porabil za žganje. Dne 3. t. m. pa so ga našli mrtvega, obesil se je. Na nek listek je napisal sledeče: »Draga mama! Nočem več živeti. Obesil sem se, ker mi je gospa Ma-Chal rekla, da sem tat. Pozdravi očeta. — Adolf.« Iz Bosne. Nov vladni list v Sarajevu. Bosen-ski deželni vladi postajajo tla vroča pod nogami. Z ožitvorjenjem sabora pride v deželo kolikor toliko ustavnega duha, ki mu bo treba polagati tudi visoke vladine račune. Da ti računi ne bodo vedno popolnoma jasni in neoporečno čisti — kdo bi se temu še čudil! Zlasti kadar bi saboru padlo v glavo, da zahteva račune o raznih gospodarskih in industrijskih pogori Da h » privatnimi podjetji n. pr. s tvrdko . »Bosnische Forstindustrio Eissler & Ortlieb (!) in Zavidovič, Bosnien,« ki zrožo na dan 1500 kub. metrov desk, a živ krst v javnosti ne ve, pod kakimi pogoji so se ji stavili na razpolago bogati gozdni zakladi — in o drugih »gospodarskih« činih prejšnje vlado, bi znalo sedanjim bosenskim vlastodrž-com zmanjkavati sape. Pa tudi njih lastna dela niso posebno pripravna za odgovarjanje javni kritiki in zato so se gospodje še za časa ozrli za primernim brambenim orožjem. Pri tem so pokazali, da prav dobro razumejo duh časa — izvolili so si namreč najmodernejše orožje: Časopisje. Sicer je imela vlada že doslej svoj uradni »Sarajevski List« in tudi »Bosnische Post« ji je bila poleg nekih drugih listov popolnoma na razpolago, a za vsem tem se vlada še ni čutila dovolj varne za bodoče težke dneve . Zato si je ustanovila sedaj še en dnevnik: »Večernji Sarajevski List«, ki je pričel izhajati z novim letom in so je predstavil občinstvu pod precej nedvoumnim naslovom: Audiatur et altera pars. »Hrvatski Dnevnik« pripominja, da bosenski vladi ni zameriti, da si je za bodoče borbe najela odvetnika, čeprav seveda mora biti na drugi strani človeku hudo za ljudske žulje, ki se bodo tako obilno trošili v to svrho. Samo temu oporeka, da se list dela za nepristranskega, češ, da bo »miren glas in izraz čiste hi prave objektivnosti«; da bo poročal o dogodkih v deželi »na čisto nepristranski način,« kakor piše v prvi številki novega lista njega uredništvo. Saj vendar vsak otrok ve, da bo uradno glasilo moralo zagovarjati vlado tudi tedaj, ko si bodo uredniki med štirimi očmi rekli: Prijatelj, vlada je v krivici — pranje bo hudo! Sicer pa »Hrv. Dnevnik« pozdravlja novega kolego v nadi, da se bosta večkrat sešla na »razgovor«. — Pokrovitelj uredništva »Več. Sar. Lista« je gorak prijatelj katoliških Hrvatov: glasoviti baron Pittner. Zadružništvo v Bosni. »Hrvaško hranilno in posojilno zadrugo« so ustanovili v Odžaku v Bosni. Do ustanovnega shoda se je oglasilo zadrugarjev za 500 deležev po 50 K, a po shodu se oglašajo člani še obilneje. To je veselo znamenje za preporod Bosne. — Srbski kmečki zadrugi sta se ustanovili v Bo-ljaniču in Tavni. Naslov železnic v Bosni, ki so podrejene bosensko - hercegovski deželni upravi, je odslej v vsem notranjem in zunanjem, strokovnem in poslovnem prometu: »Bos. herc. deželne železnice«. je SCOTT-ova emulzija najzanesljivejše sredstvo, da se izognemo resnim boleznim. Kdor prvič poskusi Scott-ovo emulzijo, se začudi, kako naglo more obnoviti izgubljene moči. Dober sloves, ki ga povsod vživa Scott-ova emulzija temelji poglavitno na čistoti in izbornosti vseh njenih snovi. Celo na najbolj občutljiv želodec in še tako oslabel organizem najugodneje vpliva 2615 Scoff-ova emulzija. _ _ . . Le Scott-ova emulzija je 'garancijskim Prava in neprekosna vzor-emulzija. Cena izvirni steklenici i K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le sto znamko — ri- znakom SCOTT-ovc-ga ravnanja I Za mnogobrojne dokaze ginljivega sočutja povodom smrti naSega nepozabnega soproga ln očeta, gospoda Jakoba Grudna posestnika in gostilničarja izrekava vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujeva se slavnemu gasilnemu druStvu, kakor tudi slavni Kmetski delavski hranilnici in posojilnici za sprevod in deputacijo z vencem ter vsem, ki so prihiteli od blizo in daleč izkazat dragemu pokojniku zadnjo čast. Bog plačaj! 47 Žalujoča ostala: Jakob Gruden, Neža Gruden, sin. soproga. V Spodnji Idriji, 6. januarja 1910. 88 Zahvala. 11 Ob smrti iskreno ljubljenega ter nepozabnega mi brata g. prelata. Josipa Smrekar izrekam najpresrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so mi ob britki izgubi lajšali žalost z raznoterimi izrazi sočutja. Prav posebno se moram javno zahvaliti pievzv. gosp. knezoSkofu, prečast. stolnemu kapitelju, čast oo. frančiškanom, jezuitom, lazaristom in drugi čast. duhovščini ljubljanski in z dežele, pa čast. šolskim sestram in usmiljenkam za vdeležbo pri pogrebu. Posebna zahvala bodi še izrečena bogoslovnemu semenišču za ganl;ivo petje in obilno spremstvo, darovalcem krasnih vencev in vsem onim gospodom, gospem in gospodičnam, kateri so ob pokopu zadnjo čast skazali predragemu rajnemu. Bog bodi vsem plačnik! V Ljubljani, 10. prosinca 1910. Jerica Smrekar, sestra. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 11. januarja. Pšenica za april.......14-31 Rž za april.........11 98 Pšenica za okt . . . . . * 9-98 Rž za okt..........7-67 Koruza za maj ........6 68 __ Efektiv: trdno. Dnnnr imetje in fan-iUtlUl. tje! v moji lekarniški praksi, ka-—» tero izvrSuiem že 25 let, <4Š? se mi je posrečilo, sča- soma iznajti sredstvo za rast brk in las proti iz-§S" padanju las in za odstra-njteY PrUia (luskin) na S»avl, to je Kapilor št. 1. Cena (franko na vsako .„ n . , Pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči le od mene. Naslov P. Jurišič, lekarnar v......... St. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s pošt _nim povzetjem. 3190 a ■: -■■•-P v- r Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica št. 6 premestim, prodam vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko. Cenjenim odjemalcem pa vljudno naznanjam, da bodem od dne 1. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel samo na Jurčičevem trgu ,Pri Planinki1 katero bodem znatno povečal in založil. Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19 vso blago pod tvorniško ceno. Engelbert Skusek. L VSO 87 1 Ako kašljate ali težko sopete (astma) poskusite slavonski želiččni sok iz orlove lekarno v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci qa vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na želodčnih boleznih f,inaboleznih tem zahtevajte v lekarnah znamenito znane na črevih, po- ________ pakraške želodčne Kapljice Lnmi^Lsn\boste Cena: j steklenica slaven. zeli« solta K ra. I „ pateHiH želodčnih Haplilc II no. Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289 LeHarna, jri zlstem orlu" v PaHracu (HrvatsHo.) - Po pošti se ne pošilja izpod 1 steklenic. 3 f BS* Išče se v najem "«ai dobro idoča gostilna v bližini Ljubljane. — Več se izve Streliška ulica št. 2, Ljubljana. 86 2 i Restavracija pri,Zlati ribi*. Vljudno naznanjam, da priredim v sredo, 12. januarja na katero vse cenjene goste, prijatelje in znance vljudno vabim. 85 l i Predpustai krofi in spehovka. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča Beti Pilko-Kos. popolnoma izvežban v ma-nufakturni trgovini inteligenten, spreten prodajalec, vojaščine prost kot boljša moč proti dobri plači. Pismene ponudbe na Ljubljana, Stritarjeva ulica. Zlatt ntlioje Berlin Pari* Rim itd. Priznano dobre, pristne cebelno-uošceiie s eece priporoča Paue! Sesmann, LJubljana 6-1 Bolan želodec vpliva na ves organizem na zelo škodljiv način, zaduši delazmožnost in škoduje na duhu. Neredna prebava in zaprtje sta povzročitelja mnogih bolezni. Kot izvrstno, lajšajoče in zanesljivo učinkujoče sredstvo se priporočajo Orkenu-jeve Cascaradin tablete. Pol škatlje 1 K 20 vin., cela škatlja 2 K 20 vin po povzetju samo i z i« pri apostolu, M, Sepot 39. posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zatfod ,,Sanitgs" Velburg P 347 Bavarsko. 284 13 llgodna prilika! I iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vitia najboljše priporočljive, KžS" nsida po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 i Hartmanna nasl. TomažIC LSobifana, marife Tereziie cesta Državna vzorna kmetija v pazinu-60 Istra sprejme 3-1 in kravarja takoj v službo. Plača po dogovoru. pmSIšš v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231. Mila se sprejemalo v obeh skladnih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Telefon št. 165. KHREL HflEGLiC Telefon št. 165. 3340 lastnik tordke LaurenEič 6 Domlcel), žitna trgoolna. 3-i Išče se za takoj odnosno za čim hitrejši vstop skladišcar Reflektuje se le na strok, popolnoma izvežbano moč, veščo lokalnih prometnih razmer. Plača po dogovoru. Povoljnemu poslovanju sledi stalno nameščenje. Ponudbe je nasloviti na ji r. 11 o. i Za trgovino specerijske stroke se Išče trgovski pomočnik in prodajalka Ponudbe na upravništvo Slovenca. 62 3—1 Tri žlice železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Mlad človek kateri je vsled bolne noge navezan na sobo, prosi, proti malemu plačilu, za kako pisarniško delo na domu. Naslov pove iz pri-23 jaznosti upravništvo »Slovenca« , 3_t kvarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Skrivnosti srca. Francoski spisal Paul Bourget, poslovenil R. Kalan. Cena K 1'20. Obsega sledeče novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. „Quo vadiš ?" Roman iz Neronove dobe. Spisal Henrik Sienkiewicz. Drugi natis. Vezan K 550. Svetovni pisatelji so napisali več krasnih romanov iz Kristusovega časa oziroma iz prve dobe krščanstva; saj nudijo romanupiscu dovolj tvarine oni časi, ki so po svojih dogodkih za razvoj svetovne zgodovine tako pomembni in silni, da obstane pred njimi celo roka nevernega zgodovinarja s spoštovanjem in začudenjem. Med vsemi temi romani pa zavzema »Quo vadiš?«, čigar slovenski prevod se nam nudi že v drugem natisu, brezdvomno prvo mesto. »Quo vadiš?« je najboljše Sien-kiev/iezevo delo in naj ne manjka v nobeni slovenski knjižnici. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v. vezano 2 K 40 v, Kacijanar je gotovo ena najznačilnejših publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in visoko literaro vrednostjo. Dolina krvi. (Glenanaar). R. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. 4 K 20 v, vezano 5 K 80 v. Življenje zatiranih, a žilavih Ircev je našemu v marsikaterem oziru za las podobno. Boji Ircev za svobodo in boljšo narodno bodočnost, ki jih svetovno znani Sheehan opisuje, bodo pustili globoko sled v vsakem slovenskem srcu. X Jakoba illešovca »Izbrani spisi«: I. zvezek: »Kako sem se jaz likal«. I. del. Priredil Jožef Vole. Založila »Kat. Bukvama v Ljubljani«. Cena broš. izvodu 1 K 20 v, vez. 2 K. illešovca ni dosegel v šaljivosti noben slovenski pisatelj. Škoda bi bilo, da bi se po-gubili fUešovčevi spisi; njegova nedosežna ša-ljivost, priprosto odkrito pripovedanje, prepleteno z bogatimi zakladi zdravega humorja, lepimi mislimi in pametnimi nauki, je pristno ljudsko in zato vredno, da se zopet spravi med ljudstvo. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. Spisal J. Spillmann D. J. I. in II. del. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Oba dela veljata 3 K SO v, vezano 5 K 40 vin. Ta najobširnejša in najtemeljitejša Spillma-nova povest prekaša tudi po svoji bogati vsebini in dovršeni obliki, po svoji mikavnosti in poljudnosti ostale njegove spise, ki so se med Slovenci vsi brez razlike zelo priljubili. To povest iz najznamenitejših časov svetovne in cerkvene zgodovine bo čital vsakdo s prav posebnim veseljem in koristjo. 1. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman K 2"—, vezano K 3'—. Našemu izobraženstvu se je med vsemi prevodi modernih romanov ta skoro najbolj priljubil. 7. zvezek: Prihajat. Dr. Fran Detela. Povest. K —-90, vezano K 1"90. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih ■ z vso svojo resnobo in težavami ter nam Y predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. X Vojska na Daljnem Vzhodu. Dr. Evg. Lampe. 0 K 4 80, vezano K 6 -. Ta obširna zgodovina rusko - japonske vojske je vsled svoje živahnosti, premnogih lepo izvršenih slik in natančnega opisovanja modernih bojnih sredstev izredno poučna in zanimiva. 4. zvezek. Malo življenje. Dr, Fran Detela, Povest K l'—, vezano K 1'90. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. 5. zvezek. Zadnja kmečka vojska. Avg. Šenoa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'60, vezano K 2-60. To je res zlata knjiga kmečkega ljudstva. Slavni pisatelj nam popisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se naši očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne in okrutne graščake in junaško umirali mučeniške smrti. Pouk zaročencem in zakonskim. Ivan Zabu-kovec. Vezano K 1'40. Dušni pastir te knjige ne more pogrešati — pa tudi zakonski sami morajo, če hočejo biti o pravicah in dolžnostih svojega svetega stanu prav poučeni, po tem delu poseči. Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci. Uredil Valentin Zun. Cena K 1*20. Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi Y neobhodno potrebna knjiga. m . ' '.Trn •""■V* • iT< ■"• •>"» * i**I 1 '|** ^ 1 " ^fV'^' Katoliška Bukvama v Ljubljani Podružnice Spljet, Celovcc, Serajevo, Trst . Delniška glavnica - M 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritar e™ mica2 priporoča promese: na kreditno srečke ž K 24 -, žreb. 3/1, ql. dob. K 300.000; srečke za uravnavo Donave 4 K 12 -, žreb. 3/1, g), dob-K 1W000; ljubljansko srečke i K 8-, žreb. 3/1, gl. dob. K 50*000; 3% zem. kred. sročke a K 8'/a, žreb, 5/1, gl. dob. K 100.000. Vse 4 promese skupno le 17 kron. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih n Podružnice S pij c t, Celovec, Serajevo, Trst - Rezervni zaklad • K 350.000. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štele.