Stev. 38. (Piitaa tek. raton. - L l ni h Pesta).	V	Trstu,	petek	19.	septembra	1924.
izhaja vsak petek opoldne.
N tulov : Trat-Trieate Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Iidaja: konsorcij Malega lista
MALI
m
Leto II.
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Stane i	20 itotink. |
- C. C. Post.
mjižica (Dr. Puntar)
31, J AN A (JUGOSLAVIJA)
Hale novice
Mali koledar.
Petek, 19. septembra: Januarij. Sobota, 20.: Evstahij. Nedelja, 21.: apostol Matej. Kvaterna nedelja. Pondeljek, 22.: Tomaž Villanova. Torek, 23.:	Tekla.
Sreda, 24.: Marija rešiteljici jetnikov. Četrtek, 25.: Kleofa. Petek, 26.: Justina. Kaj pravi 'ljudska stranka ? Duševni vodja ljudske stranke don Sturzo pi§e v «Popolu» takole: «Trikrat le bila duhovna enota Italijanov razdejana. Prvič se je to zgodilo, ko je papež prepovedal katoličanom, udeleževati se volitev. Ta razdor se je popravil 7‘ ustanovitvijo ljudske stranke. Drugič Je enoto razbil social-komunizem, kar Se je že preživelo. Tretjič je enoto razbil fašizem, ki ne da živeti nobeni drugi stranki.« Pri prvi krizi, ki je bila verska, se ni nikdar lomil zakon; pri drugi krizi, ki je bila socialno-gospo-darska, je moč države oslabela, toda država je ohranila vso moralno silo. Tretja kriza, ki je fašistovska, ki hoče spremeniti državo v orodje eno stranke, lzPodkopuje vsak pravni red in podlago ustave.
Za invalidne južne železničarje.
Z ozirom nato, da se rešitev vprašanja tistih revežev južne železnice vleče brez konca, je poslanec Besednjak vlo Ml na predsednika Mussolinija, na bilančnega, na notranjega ter na ministra- za narodno gospodarstvo nastopno interpelacijo :
Podpisani hoče vedeti, zakaj vlada nastopa drugače z invalidnimi južnimi železničarji ter rudarji na Primorskem kakor pa z južnimi železničarji ter rudarji na Trentinskem. Zakaj se tem Poslednjim na podlagi kraljevega de k reta 1284 od 1. sept. 1920. izplačuje in-validnina in zakaj prvim ne?
Podpisani hoče znati, kaj misli vlada Ukreniti za imenovane nesrečneže na Primorskem, kjer so se zgodile usmiljenja vredni slučaji, da so nekateri od velike bede izvršili cel6 samomor?
No, vendarle !
I* prvega vira smo zaupno izvedeli, Pride do Narodnega sveia. Goriška orpanizacija je poskušala z dr.jem Wil-tynom vse, da bi končno došlo do Narodnega sveta. Ker pa je gospod dr, '''Uian pokazal absolutno intransigen, tako da je celo izjavil, da se o Na-rndnem svetu ne sme več govoriti, je B°riška organizacija skupno z istrsko 'dno odločena, da se vendarle usta n°vi Narodni svet. V ta namen se bodo Pozvale vse najvažnejše gopodarske, Prosvetne, strokovne ter politične orga^ ai*acije (Z izjemo tržaškega pol, urustva), da pristopijo k Narodnemu Svetu, ki bo najvišji narodni forum za narod razun za maloštevilne ku-mvce.
Todor Aleksandrov ubit.
Todor Aleksandrov je stal na čelu ?r8,unizacije «Makedonstvujuščih», to J® revolucionarjev, ki so se borili za eodvisnost, Makedonije. Podporo mu e dajala Bolgarjja in ministrski predalnik Cankov je bil Aleksandrovemu ik Prijatelj, ker njegova politika gre j_a tem, da bi Makedonijo iztrgal Sr-j°m in jo pridružil Bolgariji. Aleksan-rov je s svojimi četami neprestano znemirjal meje Jugoslavije. Sedaj pri-^a.iajo z Balkana poročila, da je bil ta °glasni vojvoda ubit. Menda je na-sP°r v njegovi organizaciji in je tako žrtev svojih lastnih bojev-
Zopet en poslanec ubit
V petek dne 12. t. m. je bil s streli iz revolverja ubit v Rimu poslanec Ar-mando Casalini, ki je pripadal stranki fašistov. Dogodek se je izvršil na sledeči način : Okoli 10. ure dopoldne je poslanec zapustil stanovanje, ki je precej ven iz mesta. Spremljala ga je 14 letna hčerka Lidija. Stopila sfa na tramvaj. Med vožnjo prišel je v isti voz morilec, potegnil iz žepa revolver in sprožil na poslanca iz neposredne bližine tri strele zaporedoma. Casalini se je zgrudil smrtno ranjen. Hčerka ga je vsa presunjena objela in zavpila:	«Ate, moj
ate 1» Morilec je skočil s tramvaja in se spustil v beg. Vse to se je zgodilo v par sekundah. Neki orožniški maršal in drugi so skočili za morilcem, tekli za njim, streljali in kričali: «Primite ga, primite morilca!« Neki finančni stražnik mu je zastavil pot z naperjeno puško in tako se je dal zgrabiti.
KDO JE MORILEC.
Morilec se piše Giovanni Corvi, je po poklicu tesar in star 28 let. Vsi poročajo enoglasno, da je hud pijanec. Vse svoje zaslužke je puščal po gostilnah. Zapisan ni bil v nobeno politično stranko, ker je raje kvantal o pijači kakor razpravljal o politiki. Kaj ga je nagnilo k uboju poslanca Casa-linija, ni še pojasnjeno. Gotovo je to, da je bil v Casalinijevi družini dobro znan, jih večkrat obiskal, se poigral z otroki, storil kako malo uslugo in prejel kako lirico, ki jo je nesel potem gostilničarju shranit. Da bi imel torej kak spor z rodbino, ni verjetno. Iz zgolj političnih namenov tudi ni ravnal. Zato se domneva, da je še največ kriva pijača, ki mu je zmešala možgane. Poročajo, da je že prej bila opaziti na njem zmedenost v besedi in v ravnanju. Upajmo, da bo sodnijska preiskava prinesla več luči v to vprašanje.
Umor že drugega poslanca je napravil
velikanski vtis na vso javnost po Italiji, pa tudi zunaj države. V prvi naglici se je pač smatral ta uboj kot povračilo za umor Matteottija. V tem smislu so zlasti pisali nekteri fašistovski listi, ki so hoteli odgovornost za to zločinsko dejanje zvrniti na vso državnozborsko opozicijo. Pisali so, da je opozicija neprestano ščuvala narod proti vladi in proti fašizmu in uboj Casalinija da jc žalosten sad tega ščuvanja.
KAJ PRAVI OPOZICIJA.
V opoziciji so zbrane večinoma stranke, ki obsojajo vsako politično ubojstvo. Te stranke se bore le z dovoljenimi in poštenimi sredstvi, da bi zrušile sedanjo vlado. Zato vse opozicijsko časopisje odkritosrčno izjavlja svoj gnus nad umorom fašistovskega poslanca, obenem pa odklanja vsako sumničenje, kakor da bi bil umor posledica zakonitega in poštenega delovanja opozicije.
NEMIRI.
Ponekod so razgreti fašisti mislili, da ie zopet prišla njihova ura. Hoteli so se maščevati nad vsemi nasprotniki. V Milanu so napadli socialistični dnevnik «Gfustizia» in vse po tiskarni razmetali. Drli so tudi pred uredništvo največjega italijanskega časopisa «Corriere della Sera«, toda tega so zastražile močne čete orožnikov in vojakov, tako da ni prišlo do hujšega. Razen manjših nasilstev se je počeli državi posrečilo vzdržati red.
POGREB POSLANCA CASALINIJA se je izvršil v pondeljek 15. t. m. z velikimi slovestnostmi. Pogrebnega sprevoda se je udeležil tudi sam Mussolini in drugi ministri. Na povratku so fašisti požgali nektere milanske in rimske liste. Hoteli so tudi napasti uredništvo liberalnega «Giornale d ltalia«, pa so bili zavrnjeni. Zato so samo s ceste metali kamenje in pobili mnogo šip.
Kako se Tržačani zabavamo.
Tržačani imamo novo igračo, ki je nimajo še povsod. Imamo «ringlšpil» s hidroplanom. Hidroplan je tak pol rni-ša pol tiča, ki leti po vodi in po zraku. Na pomolu «Audace» se vsedeš vanj, motor zabrni in po morju zleti barčica s svojimi velikimi kreljutmi. Naenkrat zapusti morsko gladino in se začne dvigati v zrak, zavije v krog in te ponese preko mesta. Pa spet nenadoma motor utihne in kakor kragulj med kokoši se spusti hidroplan tiho in bliskovito med ladje v pristanišču, pa ne odnese piščeta, ampak tvoj pedesetak. Če mu imaš par, te pa ponese ne le prek Trsta, marveč tja do Portorose. Če pa imaš gada v žepu, kakor večina odrešenih Tržačanov, moraš odspodaj stati in dobre ali slabe volje gledati to najnovejšo zabavo bogatih revežev.
Med bankirji.
V Rimu so odkrili velik borzni škandal. Max Bondi je pripadnik rimske narodno'stranke, na vseh shodih se je ši-rokoustil «živio narod !« te dni pa. se je doznalo, kaj je tičalo za njegovimi besedami. Skupina bankirjev, med katere spada Bondi, ki jo tudi upravni svetnik največje petrolejske tovarne v državi, je. ogoljufala državo za več milijonov lir. Na podlagi prič' je policija ukazala aretacijo Bondija in tovarišev. Med preiskavo je prišlo na dan, da je bil Bondi glavni denarni podpornik
9"^
mmme
[IM
JAKEC
MIHEC' Na Munah ces*<> čakajo
JAKEC:
iz Podgrada čez goro.
Za snop volilo jih je sto,
a ceste še ne bo.
glasilo narodne stranke, a je pisal — zelo rafinirano — v prid petrolejske fa-brike. Skozi več let je «Epoca» tajila podporo in ljudstvo je res listu verjelo, ker je list pisal zelo narodno.
Kaj dela vlada?
Celi okraji goriške podprefekture so bili strahovito udarjeni po toči. Pod-prefekt se je prvi hip zainimal, nato pa je spet popustil, ker ima polne roke dela z neprestanim preganjanjem Slovencev in z oviranjem društvenega življenja. Poslanec Besednjak je vložil na vlado interpelacijo :	«Podpisani želi
znati, kaj je vlada ukrenila, da se pomaga ljudstvu, ki je bilo tako močno prizadeto po toči.
Kaj je narod?
je vprašal Mussolini rudarje v Monte Amiata ter jim odgovoril takole : «Na-rod je resničnost, narod ste vi 1 Ljudje, ki imajo isti jezik, iste običaje, isto kri, isto- usodo in iste interese, to je narod.«
Nam Slovencem pa pravijo da nismo narod. Ali ne govorimo tudi- mi" istega jezika, ali nimamo istih običajev, ali se ne pretaka v nas ista kri, ali nas ne združuje ista usoda?
Razstava se bo vršila.
Po Gorici kroži vest, da se bo v kratkem vršila velika razstava butelj-nov. Hudoben jezik je pri Fieglu dejal, da se je bo udeležil tudi goriški pod-
rimskega dnevnika «Epoca», ki je bilprefekt, ki jo bo slovesno otvoril.
Predstava.
Marijina družba v Rojanu priredi v nedeljo 21. septembra v svojem domu igro «Dve materi«. Začetek ob petih popoldne. Vabi se k obilni udeležbi.
Kar je prav, je prav.
V pondeljek 22. t. m. se prične vpisovanje v slovensko šolo pri SV. Jakobu. Starši, storite svojo dolžnost in pokažite, da še bivajo zavedni Slovenci v Trstu.
Zadružni tečaj.
Zadružna Zveza v Trstu bo priredila novembra in decembra meseca letos zadružni tečaj. Kdor se ga želi udele-žeti, naj pošlje tozadevno prošnjo na' naslov «Zadružna Zveza v Trstu«, Trieste, Via Torrebianca 39. I. Prošnje morajo biti vložene do 15. oktobra. Priložiti se mora priporočilo kake zadruge, v katere okrožju prosilec biva, zraven tudi spričevalo ljudske ali kake druge šole. Siromašnim udeležnikom se bo dala podpora. Kdor podpore želi, naj to v prošnji omeni.
Naši poštni uslužbenci.
Nešteto odpuščenih poštnih uslužbencev se je pritožilo na ministrstvo. Poštno ministrstvo je odgovorilo, da so se izvršile vse odpustitve premišljeno in da zato naj uslužbenci ne pričakujejo zopetnega sprejema v službo.
Zastanki za poštne uslužbence.
Na posredovanje poslanca Besednjaka je poštno ministrstvo pozvalo računski dvor v Rimu, naj hitro uredi vprašanje zastankov, ki jih uslužbenci pričakujejo (po ekonomični asimilaciji) Za dobo od 1. jul. 1920. do 1. dec. 1923.
Kongres v Ljubljani, ki se je vršil dne 7. in 8. t. m., je zelo veličastno izpadel. Ljudstva se je zbralo od vseh strani kakih 60 tisoč. Zunanji sijaj te slavnosti sta povečala s svojo navzočnostjo zlasti kardinal Cagliero in papeški poslanik Pellogri-netti. Posebno pomenljivo je bilo to, da je pri marijanski akademiji nastopil sredi katoličanov tudi pravoslavni arhijerej dr. Jankovič iz Srbije z lepim govorom v proslavo Marije. S tem so slovenski katoličani pokazali, da niso pravoslavnim Srbom sovražni, kakor trdi kapitalistično brezversko časopisje, ampak delujejo za zbližanje in zedinjenje vseh vernih kristjanov v eni vesoljni in apostolski Cerkvi. Marijanski kongres v Ljubljani je veliko pripomogel, da se je med množice slovenskega ljudstva zanesla misel in volja delovati za krščansko edinstvo.
Kam gre denar?
Trnovski gozd na Goriškem je prinesel vladi 1924. leta 1K milijona čistega dobička. Idrijski rudnik izkazuje 5 milijonov, uradniki pa govore o 9 milijonih dobička.
Deielnozborske
Neki naš zaupnik, ki službuje v kraljevi službi, nam je sporočil, da stojimo tik pred volitvami. V višjih krogih da so namerjali razglasiti volitve še za avgust, da so se pa premislili.
Tržaška dežela šteje 325 tisoč oseb. Za volitve pa jo je prefekt razdelil na prav umeten način na šest volivnih okrajev.
Prvi okraj, ki šteje 49 tisoč oseb, obsega poleg mesta Tržič-Monfalcon nastopne občine: Avber, Devin, Doberdob, Dutovlje, Poljan, Gradež, Kopriva, Mavhinje, Nabrežina, Ronke, San Pier d’Isonzo, Skopo, Slivje, Staranza-no, Šempolaj, Škocijan ob Soči, Štjak Štorje, Tomaj, Turjak, Veliki Repen. Zgonik ter sledeče občine s Postojnskega: Britof, Dolenja vas, Gorenje Vreme, Hrenovice, Famlje, Laze, Senožeče, Sinadole.
Drugi okraj, ki šteje 58 tisoč oseb. obsega del tržaškega mesta (Novo mesto ter frakcije Bane, Barkovlje, Greta, Kolonja, Kontovelj, Miramar, Opčine, Prosek. Rojan, Sveti Križ, Škorklja Trebče) ter občini Povir in Sežano.
Tretji okraj, ki šteje 57 tisoč oseb, obsega del tržaške občine (Barriera nuova, Bazovica, Gropada, Lipica, Pa-driče, Vrdela, kraške občine Lokev, Naklo, Rodik ter nastopne občine na Postojnskem: Bukovje. Kačja vas, Košana, Postojna, Slavina, Šmihel ter Št. Peter na Krasu.
Četrti okraj, ki šteje 50 tisoč oseb, obsega del tržaške občine (Barriera vecchia, Kjadin).
Banke in politika.
Nevešči ljudje mislijo, da politiko delajo ministri in poslanci in kar je terhu podobnega. Je že tudi res in brez njih ne gre, toda prav mnogo ve-levažnih odločitev ne narede oni, ampak bankirji. Seveda bankirji ostajajo skriti zadaj in prepuščajo odgovornost politikom po poklicu, znajo pa vendar dosegati svoje namena. Poglejmo vzglede.
London.
Sporazum med Francijo in Anglijo glede nemških odplačil za vojne škode ne bi bil še podpisan, če ne bi pritiskali posebno ameriški banlyrji. Znani miljardar Morgan je bil sam v Londonu, bili so pa tudi drugi bankirji. Vendar smo čitali po časopisih le imena ministrov Macdonalda, Herriota, Marxa itd. Pa sveta vladar je bil tudi v tem slučaju denar.
Ljubljana.
Kričeč vzgled bankirske vlade je zgodba občinskega sveta v Ljubljani. Občinski svet in župan imajo odločilno besedo pri Mestni hranilnici. Ta je najmočnejša hranilnica na Sloven-
___________PODLISTEK__________
Popotna torba
strica faka.
I. Iz Trsta do Verone.
Star pregovor pravi, da nič prida ni kdor doma tiči. Ker pa ne maram biti med tistimi nič-prida, jo rad mahnem po svetu, če le dovolijo gospod finančni minister. Za letošnje počitnice sem se namenil iti malo po Zgornji Italiji pogledat. Dolgo sem odlašal s potovanjem. Najprej se mi je izneveril prijatelj Martin — dolgo je obljuboval, da bo šel z menoj, no, potem se je pa odločil, da ostane raje doma pr j svoji ženici. Bog ti jo blagoslovi, sem si mislil, pa sem se odločil, da grem kar sam. Pa mi še ni bilo dano iti od doma. Čakati sem moral lepega vremena. Ne vem, kaj letos vreme misli, vedno nam nagaja. Moj prijatelj Miha, ki ima dober daljnogled in rad gleda pro-
itve pred durmi
Peti okraj, ki šteje 5G tisoč oseb, obsega del tržaškega mesta, to je Staro mesto, Rocol, Sveti Jakob ter Zgornjo Magdaleno.
Šesti okraj, ki šteje 55 tisoč oseb, obsega del tržaške občine (Dolenja Magdalena, Čarbola, Lonjer, Sveti Vid; Škedenj, ter občini Dolina in Milje.
Kaj bo z volitvami?
Oblastvo je okraje tako prikrojilo, da imajo Lahi povsod večino, Slovenci pa nikjer. To je vsekakor krivično, ampak je popolnoima «pravično» po kapitalističnem naziranju, ki danes vlada. Povprašali smo več brihtnih naših ljudi z dežele, kaj bo z udeležbo. Vse sodbe so izrekle te možnosti: Lahko bi Slovenci volili eno skupno listo, seveda brez uspeha. Toda ta skupna lista je nemogoča, ker pojde ogromen del slovenskih volivcev s komunisti, kakor smo videli že pri zadnjih državnih volitvah. Ravno okraji (SV. Ivan, Rojan itd.), ki so bili stebri tržaške slovenske napredne stranke, so popolnoma odpovedali. Druga možnost je ta-le: slovensko ljudstvo se volitev ne udeleži, četudi ga v to pozove «Edinost», ker vidi že vnaprej, da je trud, čas in denar zaman zavržen. Tretja možnost je pa tale: ker vidi slovenski kmet in delavec, da je njegov volivni boj — ako je o-samljen — zaman, se bo pri volitvah združil z laškimi komunisti, da tako d& izraza svoji nezadovoljnosti ter da pomaga tako rušiti kapitalistični red, ki sedaj mrcvari svet.
skem in razpolaga z visokimi miljoni — vse prihranki malih ljudi. V sedanjem pomanjkanju denarja se banke rujejo za tiste miljone. Tako je na primer «Slavenska banka« dolgovala Mestni hranilnici 8 miljonov, ki bi jih morala vrniti dne 1. julija tega leta. Ker je bila za gotovino v zadregi, je delala politiko, naj se občinski svet razpusti in postavi ljubljanskemu mestu komisar, češ potem bo že novi komisar tako naredil, da se rok odplačila podaljša. Tega pa niso tako ven povedli, ampak so v časopisju, ki ga banka plačuje, začeli gonjo proti mestnemu svetu in županu, češ da so to sami bolj-ševiki in klerikalci, da bodo vničili državo in razdrli narodno edinstvo. S takim pisanjem so slepjli javnost, ministri in visoki uradniki pod Pašičevo vlado pa so igrali z njimi isto igro in naredili ukaz, da se ljubljanski mestni svet razpusti in občini postavi komisar. Vse to se je zgodilo ravno pravi čas, da je «Slavenska banka« lahko še obdržala onih 8 miljonov, ker novi komisar je bil seveda imenovan po volji banke.
■ Banke proti državi.
V Jugoslaviji je nepričakovano hitro padel Pašič in se je sestavila bolj po-
ti zvezdam, pravi, da dela letos to sla-‘ 'o vrame sosed Mars. čakal sem nekaj časa, da se spametujeta Mars in vreme, a tam v začetku avgusta sem jo kar mahnil od doma.
Bilo je v nedeljo ponoči, ko sem vzel v roke popotno palico in torbo, se poslovil od svojih ljudi in šel na postajo v Trstu. Pozno je bilo — a vse polno ljudi, vseh vrst. -S težavo sem se preril do blagajne in si kupil vozni. listek, nato pa brž v voz. No, dobil sem še skoro prazen voz, osvojil si lepo kar celo klop, naslonil glavo na popotno torbo in zaspal. Pri svojem potovanju sem se privadil, da lahko sredi hrupa in šuma v vlaku zaspim. Blagor mu, kdor ima to lepo navado ! Kaj naj pa delam sredi tujih ljudi, sredi gluhe noči v slabo razsvetljenem vozu? Ko sem se zbudil, je bil voz napolnjen z raznimi ljudmi, vsi so se trudili, da bi spali. Marsikomu se je to posrečilo; blizu mene je neki rodoljub z dežele tako
štena vlada. Nova vlada, kateri načeluje Davidovič, je razne krivice popravila, tudi Ljubljani je vrnila njenega župana nazaj. «Slavenska banka, čuti, da sedaj ne bodo šli «kšefti» tako gladko, zato je brž pozabila državo, narodno edinstvo in druge lepe besede, ter začela z vsemi sredstvi boj proti novi vladi; celo kralju groze v prikritih besedah in obetajo konec sveta, če ne bo veljala njihova. Načelo bankirske politike je samo eno: «Za pol procenta gremo magari s hudičem!«
Zdravilo.
Najboljše zdravilo proti takemu stanju je neodvisno ljudsko časopisje, ki naravnost pove, kako se godi po svetu. Ljudska politika mora iti za tem, da se velikim bankam vzame vpliv na časopisje in politiko. Načelo ljudske politike je: »Poštenje in pravica čez vse!«
jlaflloi je zelo Inf.
Tako se čuje. To ni nič čudnega, ker živimo v kapitalistični dobi, ki pa se bo tem prej končala, čim bolj bodo ljudstva odpirala oči, katere jim kapitalistično in podrepniško časopisje skuša po sili držati zaprte.
Vlada in sladkor.
Vlada je namreč v seji 23. majnika izdala odlok, s katerim je dovolila izvoz domačega sladkorja (100 tisoč kvintalov) brez carine, ki je znašala doslej 300 lir na kvintal.
Velekapitalisti so veseli.
V državi imamo tri velekapitalistič-ne sladkorne družbe, ki so «Industria Zucclieri«, «Eridania’», «Raffineria L. L.». Te tri družbe so zahtevale od vlade, naj odpravi carino, da bodo mogle izvoziti svoj sladkor.
Interesi bogatinov.
Sladkorni fabrikantje težijo strahovito na narodnem gospodarstvu države, to je na ramenih ljudstva. Konsu-mentje, ki so po 90 od sto kmetje in delavci, plačujejo neke vrste zasebnega davka, ki je znašal v sladkornem letu 1922-1923 nekaj nad 200 milijonov lir. Da bi vlada še bolj podprla fabri-kante od inozemske konkurence, je tako zvišala carino na tuj sladkor, da bo tuj sladkor posili več veljal kakor domači. Ako vlada ne bi ustregla želji sladkornih bogatinov, bi ostalo letos v zalogah par sto milijonov kvintalov sladkorja in cena bi nujno padla, kar bi bilo v veliko korist ljudstva. Vlada pa je storila ravno narobe. Tako so sladkorni bogatini zlahka zaslužili okrog GO milijonov lir (200.000 kvintalov po 300 lir).
Še več : borzna špekulacija.
Gorenji vladni odlok — s katerim je vlada odpravila izvozno carino na sladkor — je bil znan sladkornim fa-brikantom že več dni predno je bil sprejet v ministrskem svetu. Kaj se to
krepko piskal in godel in pel skozi nos, da bi ga dirigent sloparske «bande« takoj sprejel med godce, pa kar brez izpitov. — Sprevodnik nam ni kratil nočnega miru, šele v Mestrah nas je zbudil, preluknjal karte in povedal, da smo kmalu v Benetkah. Spravili smo svoje stvari skupaj in se pripravili na odhod. Ni bila še ura šest, ko smo izstopili v Benetkah. Jutranja megla se je ravno poslavljala od mesta in se dvigala v višave, solnce je s prvimi žarki zlatilo krasne stavbe, ko «em se izpred kolodvora ozrl po mestu.
Benetke ! Ko sem bil še otrok, sem enkrat čital v koledarju Mohorjeve družbe o Benetkah: o doževi palači, o mostu vzdihujočih, o sv. Marka cerkvi, o trgu sv. Marka, o golobih, o kanalih, o gondolah itd. Takrat mi je — otroku — vstala silno lepa slika tega mesta pred duhom. A resnica presega največje pričakovanje. Nekaj posebnega je to mesto. Z vso svojo nenavadno-
pravi? Sladkorni bogatini so delali špekulacije na borzi ter pri tem brez dela zaslužili miljone in miljone. Delnice omenjenih treh družb so namreč v tistih dneh takole rastle: Delnice «In-dustria Zucclieri«, ki so vredne sicer 100 lir, so zrastle od 730, na 740 in na dan pred objavo vladnega odloka na 785 lir. Delnice «Raffinerie L. L.» so zrastle v istih dneh od 919 na 948 in na 950 lir. Delnice «Eridania» od 585 na 680 in na 700 lir.
Tako so se bogatini še enkrat mastili na račun ubogega ljudstva.
Za uradnike bivše avstrijske države.
Na tozadevno interpelacijo poslanca Besednjakal je vlada dala nastopni odgovor, ki ga prinašamo v glavnih obrisih.
Likvidacija pokojnin uradnikom in njih družinam, ki so prešli iz službovanja prejšnje vlade pod novo državo, predno je izšel odlok o gospodarski asimilaciji (Dekret št. 440. 18. febr. 1923.), je zadeval ne centralnih, ampak do-tičPih deželnih uprav. Pokojne se določijo v smislu postav stare vlade.
Likvidacija pokojnin uradnikov, ki so prešli iz službovanja stare vlade pod novo vlado po goriimenovanem dekretu, se bo določila začasno po centralni upravi, koneno in stalno pa po računskem dvoru (Corte dei Conti), kamor bo treba po začasni določitvi pokojnine poslati vse listine, ki se tičejo pokojnine. Likvidacija druge vrste uradnikov se bo vršila v smislu laških postav.
Računskemu dvoru bo treba poslati: spričevalo o laškem državljanstvu; dokaz (če ni listine, navedi vsaj podatke), da si bil (uradnik ali uslužbenec) potrjen ali sprejet od nove uprave; listino, s katero si nehal službovati; prepis listine o začasni pokojnini; listino o službenem stanju (službo pred 30. jun. 1920. potrdi deželno oblastvo, službo od 20. jun. 1920. dalje pa centralno oblastvo). Listina o službenem stanju mora označiti službeni čas, ki se jo štel v pokojnino, morebitne presledke; v slučaju službovanja s provizorično veljavo naj se navede postava ali naredba, po kateri se je ta provizorični čas tudi štel v penzijo); navesti je treba letno svote provizorične pokojnine; legaliziran prepis krstnega lista. Ako gre za vdovo ali sirote ali dediča, jo treba dodati še druge listine, kakor poročno, smrtovnico itd. Priporoča se, da se doda prevod, ako je listina pi' sano v nelaškem jeziku.
Evharistični shod v Tolminu
jo sijajno uspel. Obhoda se je udeležilo 12.000 vernikov; na evharistično prireditev pa je prišlo nad 25.000 oseb. Pri slovenskih pridigah je bilo na tisoče vernikov, pri laški pridigi je bilo ob začetku okrog 50, proti koncu 16 osob.
stjo: mesto je zgrajeno na 117 mali'1 otočkih; veže jih 378 mostov, vimes je čez 150 kanalov, nobenega konja, avtomobila, kolesa — vse to človeka očara-In lepota beneška ! Pojdi na trg sv-Marka, ko sije solnce na prostrani trg in se njegovi žarki odbijajo na bru' šenem belem marmorju in lomijo na sijajnem mozaiku na pročelju cerkve sv. Marka in se zlato bleste zlati križ1 — za vse življenje te bo presunil ta p°' gled. Lani sem pripeljal v Benetke pri' jatelja Pavla. Z gondolo sva se pripf' Ijala do trga sv. M Sirka. Vso pot Je vzklikal. Ko sva se pa na trgu ustavil8 , in se je pred Pavlom razgrnila vsa 10' pota tega bogatega mesta, se je Pavlo —• meni nič, tebi nič — kar vsedel tja k onam-u izmed stebrov in občudoval na glas in se čudil, da so se ljudje ll' stavljali in gledali začudeni čudnega tujca. In nisem ga mogel na noben način spraviti s trga !
A danes nimam časa, da bi se ustav-
Bil
i, ovce ib svinje.
Vlada je izdala nov odlok glede tega davka z dnem 9. avgusta 1924. Vlada razlikuje štiri različne slučaje.
1- Ako ima občina javno klavnico.
Kaj potem ? Prometni davek se pobira od govedi, ovac in svinj istočasno s pristojbino za klanje in sicer od 1. julija 1924. dalje. Na boleto, ki potrjuje Plačilo pristojbine, se mora prilepiti še dvojna prometna znamka. Oni, ki izstavlja bolete za lclavniško pristojbino, Je solidarno odgovoren tudi za plačilo Prometnega davka.
2- Ako občina. nima javne klavnice,
tedaj se plačuje prometni davek istočasno s plačilom občinske užitnine.
3. Tretji slučaj.
So občine, v katerih se plačuje občinska užitnina na podlagi dogovora
V teh občinah se bo plačeval od 1. septembra 1924. dalje tudi prometni davek na podlagi posebnega dogovora ^d davkoplačevalcem in registrskim
dradom.
4. Četrti slučaj.
So občine, ki nimajo klavnice in kjer Se pobira občinska užitnina po tarifi Pri prevozu živine čez užitninsko črto ®-ll pa pri klanju. V teh občinah so plačuje prometni davek od goved, svinj in °vc istočasno z občinsko užitnino. Pa kako se plačuje ta davek? Na boleto, s katero je bilo izdano potrdilo o plačilu občinske užitnine, se prilepijo dvojne prometne znamke. Vselej je odgovoren tisti, ki je boleto izdal, ne tisti, k* jo je prejel.
Dožnost občin.
Občine morajo do 15. septembra 1924. Poslati pristojnemu registrskemu uradu seznam vseh pogodb, ki so jih sklece z mesarji glede občinske užitnine. Kavesti morajo ime, priimek, bivališče davkoplačevalcev; ravno tako mo-raio prijaviti tudi pogodbeno dobo, podojeno svoto in število goved, ovac in s^iuj, ki bi jih mogel mesar zaklati, v času, dokler traja pogodba.
Dolžnost mesarjev.
Mesarji, ki so že sklenili užitninsko Pogodbo z občino, se morajo najbolj Pozno do 15. septembra 1924. zglasiti ^ pristojnem registrskem uradu, da sk!onejo ž njim pogodbo za plačevanje Pametnega davka od ovac, svinj in govedi. Mesarji, ki bodo sklonili užit-Bloske pogodbe po 1. septembru 1924., Morajo v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe z občino sklepati dogovor glede Prometnega davka pri pristojnem re-gistrskem uradu.
bi mesarji zamudili ta rok, določi *egistrski urad uradno višino prometnega davka. Registrski urad mora
prijaviti določitev davkoplačevalcu, ki lahko v roku 20 dni po prijavi zaprosi za davčni konkordat.
Če bi se davkoplačevalec ne zglasil v roku 20 dni za sklepanje konkordata pri registrskem uradu, postane uradna odmera prometnega davka pravomočna in neizpodbitna.
Davkoplačevalec zapade tudi veliki denarni kazni če ne sklene konkordata za prometni davek z registrskim uradom.
Vinski davek
odpravljen!
Južnotirolski kulturni svet je poslal prvemu ministru Mussoliniju spomenico z nastopno vsebimo.
KAJ ZAHTEVAJO TIROLCI?
Popolno odpravo vinskega davka. Strogo postavo proti ponarejevanju vina. Prepoved pridelovanja petjota razen za domačo rabo. Prepoved prodaje petjota. Odpravo prometnega davka. Dosedanje žganjekuharne naj se vzdržijo še naprej vse brez razlike in izjeme. Krivični «abbuono» od 600 lir naj se prekliče in naj ostane v veljavi 300 lir. In to do konca 1. 1925.
JE ŽE POMAGALO.
Neprestano protestiranje je' slednjič zaleglo. Vlada je na seji dne 12. t. m. sklenila, da se vinski davek odpravi. Od dne 15. septembra naprej vinski davek ne obstoji več. Nadalje je vlada sklenila znižati tudi tozadevni občinski davek. Prometni davek od vinske kupčije se zniža za polovico (to velja tudi za grozdje in mošt).
Semenj v Sežani 12. 9. 1924. Prignanih je bilo 500 glav goveje živine; cena 4.50—5.50 žive teže. Konj 350; cena 1000—2000 L. glava. Prašičev 250; cena 120—150 L. glava. Kupčija živahna.
Zlata lira. Za 100 zlatih lir je določena borzna cena sedaj na 441.57 papirnatih. Stari dvajsetkronski cekin velja 88 lir.
Po čem je lir«?
Dne 10. septembra si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 31.— L.
■a 100 č. kron — 68.40 L.
*a 100 avstr, kron — 3'20 st. za 1 dolar — 22.60 L. za 1 funt — 101.70 L. za 100 fr. frankov 121.75 L.
Da bo živel «Mali list»
so zložili 10 Lir tri reveži kraj Katinare : kmet, šoštar in tišler, vsi uboge pare, ker piše za nas in povzdiga svoj glas vedno resničen, mogočen in čist.
Živio «Mali list» !
JaJ delj časa tukaj; daj, dragi moj, P°idimo, meni se mudi po Zgornji Italiji i
Hitro sem opravil svoje male oprav-e v Benetkah in zapustil še isti dan Ponosno kraljico morja.
Ho	štiri kilometre	dolgem	mostu
^ je brzovlak pripeljal v Mestre (dol-K°casno mestece I), kjer je na vlak ea-2a‘° polno ljudstva. Kmalu je hlapon aPiskal in s silno naglico oddrdral je j^ros^rant beneški ravnini. Lep dan v, “H. Toplo je sijalo solnce na bene-oh° ravan — &- t meni je ta ravnina doU<^ia dolgočasje in hrepenenje po ^ ?laoih gričih in gorah. Kamor pogle-1 Vlis	ravnine, polja,	nizko	drevje,
_____	Kanali, da moči	voda širne njive,
g . malu zavpije blizu mene preprosta Prek0*-- "®cco Padova!* Pobožno se je §tj Tj^žala, dvignila	svojega	komaj
Hiega sinčka, da je videl skozi ter 0 ln mu kazala veliko cerkev, ka-mogočne kupole so se blestele v
solncu. Mali je od daleč pozdravljal sv. Antona in mu pošiljal poljubčke Na vlaku je zašumelo: potniki so se pripravljali do izstopijo in obiščejo sv. Antona čudodelnika.
Neznansko časti Ital jan sv. Antona, ki mu pravijo le: naš Svetnik (il Santo). Saj se pripoveduje o delavcu, ki je preklel Boga, Devico Marijo, angela, vse, kar je svetega, sv. Antona pa počastil z molitvijo.
Ker mi čas ni dopuščal, sem se kar oddaleč priporočil velikemu svetniku, ostal na vlaku in se peljal dalje.
Te poti ne bom popisa val, ker nič nimam popisati. Dolgočasna ravan, na obe strani polja in nizko drevje, to je vse, kar vidiš z vlaka. Dolgočasno mi je začelo biti — zato sem se jako razveselil, ko se je od daleč začela kazati Verona. Zadovoljen sem pospravil svoje stvari skupaj, izstopil in sedel na tramvaj, ki me je čez deročo reko Adi-žo prepeljal v mesto. (Dalje prih.).
Važno za društva.
, O ustanavljanju in delovanju društev mora vsakdo vedeti sledeče:
1. V naših krajih je v veljavi izključno italijanski zakon, ki dovoljuje prosto ustanavljanje društev.
2. Vsa prepovedana društva so zopet dovoljena in smejo svobodno delovati. Nobeno oblastvo in noben orožnik nima pravice prepovedati društvu, da obnovi svoje delovanje.
Prefekt, podprefekt ali orožnik, ki bi zabranil obnovitev društva, bi ravnal proti zakonu.
3. Za ustanavljanje novih društev ni potreba prositi nobenega dovoljenja, predložiti ni treba oblastvu nobenih pravil.
4. Za javne društvene prireditve ni treba prositi dovoljenja podprefekture. O prireditvah ne odloča podprefektura, ampak županstvo, kakor predpisuje zakon.
NaSa posta.
B. J. - Trnovo :	Zakon	ne piše sicer
nič o tem, a Vi smete vložiti prošnjo na «Comando del distretto militare«, mogoče se Vam posreči. Pozdrav !
P. R. na Krasu. Na vaše vprašanje, kaj je sklenil kongres komunistične internacionale v Moskvi z ozirom na Italijo, vam sporočamo, da vsebujejo sklepi več' točk. V proglasu na kmete in delavce vse Italije postavlja kongres nastopne zahteve: 1. Razorožitev vseh oboroženih snoparskih družb in razpust milice. 2. Zrušenje vlade molivcev. 3. Boj kmetov in delavcev proti nasilju. 4. Organizacija delavskih bojnih oddolkov. 5. Organizacija delavskih svetov v vsaki tovarni. 6. Rešitev vseh delavcev in kmetov iz ječ.
Jojmene, tako vzdihuje urednik, kadar dobi kak dopis brez podpisa, ali pa samo z začetnimi črkami podpisan. Nekteri hočejo z vso trdovratnostjo skrivati uredniku svoj pravi naslov, potem se pa čudijo, če njihovo pisanje ne zagleda petega dne. Kdor urednikom no zaupa, naj piše s palico po vodi.
Velika skladišča
steklenine, poroelana, resiljenega, blaga, Sipra, stavbe in emailirane kuhinjske posode
Murna zalaia za iilljilio Benečijo
Zemljenega, belega in dekoriranega posodja ttAnelll". - Zemljene kuhinjske posode »Vulcanla". - Konservnih vaz za vku-hanje sadja nWack".
is-lrsl
D=	K,Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in n« deželi, župnim, občinskim im šolskim ura. dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasobnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Ve deža, Kleinmayer jeve ital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najno-vejže slov. knjige.
Zatazrirariiški ambnlalortj
Zobotahnik
M. Godina
Oanova it. 13 prvo
TRST
Od 9-1, od 3-7 ob aodaijah od 10*12
Pisarne in skladišča: Via Coroneo 13 In v prosti Infel man. št. Z priti, vrata 15
Stiskalnice za grozdjs. Mlini zn grozdje, Mlini za jabolka, Plugi, Brane, Slamoreznice, Repireznice, Sesalke za gnojnico;
Velika zaloga vsa~ kovntnih poljedelskih in obrtnijskih strojev.
log. Risbi d Vtdovicb
Trst, via Sanita Štev. 8 ----------------hipinlli)
A. DELLA SAVIA & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37
edini razprodajalec vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otoka
LAST0V0, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
Za preprodajalce znižane cene.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za betežni v istUb la na zobil
s greloma za vsa zotez&atniska in zMjiiika opravilo
v Gorid. na Inniki 20 (Piizzadeila Viiferla)
otl 9-ta in o«i M.
Dr. Ettore D' Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od' 3-4.
Trije mladeniči od 21 do 26 let, želijo znanja z gospodičnami prijetne zunanjosti in neomadeževane preteklosti od 18 do 21 let, pod čiiro gasilec srečno življenje! - Dopisi naj se poiiljajo na «GASILNO DRUŠTVO« v Knežaku -Fontana del Conte.
Dajajte prednost
Pivi JOII
Zaloga o Mm gti g. lil! Stare
Kai nam z dežele pišejo
Iz POSTOJNE.
Dekleta dekliške Marijine družbe so priredile na Mali Šmaren popoldne v prostorih g. Jordana malo zabave. Uprizorile so igro: »Svojeglavna Min-ka» in «V posredovalnici)) in zapele par narodnih pesmi. Če upoštevamo, da je bil to prvi poskus, da so dekleta prvikrat na odru javno nastopila, moramo reči, da se je poskus čisto dobro obnesel. Med dekleti je nekaj prav spretnih igralskih moči in dramatičnega talenta. Predstava je bila prav dobro obiskana in nam nudila nekaj domače zabave in razvedrila. Naj bi bil ta za-bavno-poučni nastop vesel začetek razmaha društvenega življenja. - Koncem preteklega meseca so našli v potoku Nanoščici pri zagonskem mlinu utopljenca, ki je molel glavo iz vode. Vtop-ljenec je kazal 30i do 35 let: bil je čedno oblečen in imil ob bedru privezan 40 kg težak kamen. Ker ni bilo na telesu nobenega znaka poškodbe, nikoli čuti nobenega vpitja na pomoč, ker je imel pri sebi tudi nekaj denarja, je komisija mnenja, da se je neznanec sam utopil. Pokopali so ga na po kopališču v Postojni. — Pretekli teden je 24 letni železničar Anton Ama-reli, doma s Sicilije snažil svoj revolver v družbi svoje znanke, neke Gian-sberg. Iz medsebojne šale je postala nesreča. Revolver je počil in krogla je obtičala v prsih Amarelija. Prepeljali so ga v postojnsko bolnišnico, dekle pa v zapor. Ker se je pa spriealo, da se je zgodila nesreča brez dekletove krivde, so jo spustili na svobodo. Amerelija, katerega stanje je postajalo čimdalje hujše so pa prepeljali preteklo nedeljo 7. septembra v tržaško bolnišnico, že čisto mrtvaškega, kjer je po par urah umrl. — Po dveh žalostnih novicah ena vesela. V sredo se je tu poročil g. Langi Ronchi, knjigovodja, sedaj komisar mestne občine v Postojni z gdč. Marijo Milavec. — Letošnje poletje prihaja ogledovat jamo zelo veliko gostov, ponajveč Italijanov iz starega kraljestva. Posebne izlete prireja Turistov-ski klub iz Milana, katerega člani prihajajo v posameznih oddelkih in delajo izlete na Nanos in pa v Reko,- — Dobili bomo tudi v kratkem nove stavbe. Vlada zida novo vojašnico na cesti proti Rauberkomandi, Banka d’ I-talia pa zida svojo podružnico.
RICMANJE.
Kamorkoli greš, povsod jadikujejo: v slabili easih smo. Malo dela, malo pridelka, stari dolgovi, pifcej dohodek, davki in-'razni družinski stroški. Ne smemo trditi, da ni pni nas tudi tako, ne, prepričani smo, da je v tem pogledu še veliko slabše.
A mi Ricmanjci smo bolj «kunštni» ljudje. Da pozabimo na vse križe in težave, i eemo času primernega razvedrila, alcoravno se še več poglabljamo v dolgove. Vsako drugo nedeljo plešemo da je veselje. Stariši seveda skrbijo, da so njihove hčere in sinovi oblečeni po modi in jim polnijo žepe z lirami. Dolgovi seveda rastejo a kaj to, plačati dolgove in umreti, pravijo, je zmiraj čas. V Logu smo imeli ples kar dva dni zaporedoma. Ples, ples, to je razvedrilo. Čeravno posrkamo valove prahu, tega že uničimo z vinom in šnopsom. In čeravno zamažemo in strgamo obleko in čevlje, za nakup novih, že skrbijo dobri
starši.
Kaj nam mar knjige, časopisje; ci-tajo naj «dohtarji», da se bodo več naučili, kako bi bolje spravili na boben premoženje ubogemu delavcu in kmetu. Delavcu in kmetu m treba citati saj za kopati, voziti, nositi omet (malto) in kamenje, ni potreba ne knjig ne časopisov. Danes je v modi lepo moderno oblačilo, lišpanje, parfum, lepe frizure, ples, ponočno razsajanje, nečistovanje in teimr podobna dela.
Kaj pravite na to Vi, g. urednik?
ZAGORJE na Krasu.
Tega še menda ne veste, da se naša vas imenuje po laško Sagoria di S. Martino. Pa nikar ne mislite, da imamo v farni cerkvi patrona sv. Martina; kaj še. Sv. Martin je podružnica na hribu med Zagorjem in Šmihelom. Pa je naša vas po tej cerkvici ime dobila; kot če bi se reklo: Trieste di Gropada. Toliko od laške modrosti.
Dne 27. avgusta so pri nas umrli kar trije odraščeni — za našo župnijo nekaj čudnega: en star mož, ena stara žena in en fant. Ta fant — Franc Vad-njal iz ugledne družine Tomažkove, je bil invalid. Vsled strupenih plinov je v vojni izgubil vid, a kljub ponovnim prošnjam ni dobil še pokojnine. Kljub svoji nesreči je bil v naši vasi zelo priljubljen, kar je pričal zares lepi pogreb, ki so se ga udeležili tudi gasilci v uniformi, ker je bil prej marljiv član gasilskega 'društva. Počivaj v miru, dragi France !
PODGRAD pri Divafci.
V naši vasi je stanovala v neki hiši ženska z otrokom. Imela je ^ sobice Pripravljala se je na potovanje v Ame riko. Hišnim je bila posodila nekaj denarja. Ko je zahtevala obračun, so šli z gnojnimi vilami proti nji. Če bi st ne bila hitro umaknila, zgodila bi se lahko velika nesreča. Za % sobice, kjer je stanovala 10 mesecev in za 10 kv. sena, katere je bil svojčas porabil njen mož, je morala plačati 900 lir. Žena je bila vljudna in potrpežljiva, pa «če hočeš imeti sovražnika, posodi mu denar«, pravi star pregovor.
Iz LOKVI nad Gorico.
Iz naše vasi se skoro nikdar nič ne čuje. Živimo tako naprej in delamo - pa da bi le dela imeli dovolj, a ga je malo in mizerija na vseh koncih in kitaj ih. V državnem gozdu je zaposlenih le malo delavcev. Zato morajo vsi ostali naokrog s trebuhom za kruhom. Pred vojno so zahajali na Koroško in Kranjsko, v sedanjih razmerah tega ni več Kar je mlajših, naj bi se po mojih mislih sploh obrnili kam dalje v svet in pustili doma tiste, ki že tako morajo doma ostati. — Nekaj črnih imamo tudi, kar se mi zelo čudno zdi; ne vem kaj imajo od tega. In so taki, ki delajo; torej delavec proti delavcu. Za njih je to morebiti velika čast, da so prišli do tega. Mogoče si mislijo: Mi ukazujemo ! — <(Mali list« tudi radi prebiramo, a še ni dovolj razširjen med nami. vendar ga imamo zelo radi; naj bi se v večjem številu naročili nanj.
Iz SALEŽA.
Naša županija obstoji iz treh davčnih občin, katere niso ne po velikosti ne po davku enake. Prva teh dobiva 3000 lir lovnine ali letnega lovskega dohodka, druga 2000 in tretja G00. V smislu lovskega zakona za Goriško se je ta dohodek razdelil med posestnike davčnih občin po velikosti njihovih zcm^ ljišč. Naše starešinstvo pa je sklenilo, da se skupiček od lova obrne v prid občinskih davkov. To bi še šlo, ako bi vse tri davčne občine imele enake dohodke, ker pa je v tem razlika, se imenuje tak sklep nepremišljen.
Več Občinarjev.
Op. uredi.: — Kolikor je nam znano, veljajo v ti stvari še stari zakoni in na-redbe.
Iz RARKOVELJ.
V soboto, 13. septembra so pokopali nadebudnega mladeniča, 20 letnega Danila Pertot iz uglndhč družine pri Rumeni hiši. Ravno se je pripravljal, da odide Zopet študirat v Ljubljano na univferZo, kjer je bil vpisan na tehnični fakulteti, a smrt, je prestrigla vse njegove načrte. Ril je blag mladenič, ki ni poznal druge zabave nego knjige, fizikalne poizkuse, šport. O njegovem nepokvarjenem srcu priča dejstvo, da se
je še kot vseučiliščnik najrajši igral z malimi nedolžnimi otroci, ki so bili vedno okrog njega. Veliko je trpel zadnje dni svoje bolezni, a ni godrnjal, bil je potrpežljiv kot jagnje. Še malo pred smrtjo je na ganljiv način pokazal svojo ljubezen do skrbne mamico, ki mu je tako zvesto stregla noč in dan. Vesel je sprejel sv. zakramente in umirajoč je sam s prstom ugasnil mrtvaško svečo, ki jo je držal v rokah. Veliko spremstvo ob pogrebu in brezštevilni šopki cvetic so pričali, kako so ga vsi ljubili. — Dragi Danilo, Rog Ti bodi plačnik za tvoje nedolžno življenje; a vi žalujoči stariši, tolažite se, da Vaš otrok gleda sedaj nad zvezdami tisto večno Resnico in Lepoto, ki je po njej edno hrepenel.
MALI OGLASI
MEHANIČNA DELAVNICA NA OPCTNAfa ima v zalogi kolesa, šivalne troje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. - Uljudno se priporoča: JOSIP OSTROUŠKA.
ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—.
JOŽEF FERLUGA, kovač v Kortah 1*6® dobrega kovaea zmotnega v kovanju volov, konjev, vozov ter drugih kmečkih potrebščin. - Plača po dogovora.
Stab. Tip. S. Spazzal, vi« CommercUle 8.
NAŠA ZAVAROVALNICA
L’UNION
ustanovljena 1828
je največji svetovni zavarovalni zavod =
•i
GORICA
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik
Corso Vitforlo Emanuele III, 28 - GORICA
POZOR!
i®' POZOR!
Slavnemu občinstvu priporočam svojo
bogato zalogo kuriva: oglja, drvi in petroleja
TRST - Via del Bosco št. 10 - TRST CENE ZMERNE.	KAREL	BABIČ« lastnik.
Zobotehniini ambulatorij
TRST, Via settefontane S«. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno
E GIDI J SCHIFFLINt koncesij onirani zobotehnik.
a
M
0
m
■
*
*
*
*
■
»
2
s
Kovaški mojster g
TRST
Via Medla St. 6	§
Andrej Puri«
IzvrSufe
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne | ograje in omrežja - Takojinja izvršitev. | = Po rave	Štedilniki	vseh vrst. izdeluje tudi f
I 0fspopeinitwe	železne rolettes.
^liiiininHimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHMttnmiiMiMfiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiittHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiinp
Čevljarnica jPORCESSfJV
<Te najbolj ša, zaloga z dobrim blagom. TrSt via Caprin 5 vri Sv. Jakobu ]fSt
o
a
•>
0)
— pM
I *
«3
a
* "8 a
■PH fM
S I
S is
J
XI o tj
a
o o fl
* M
(6 » f 2
, a
73 o o ja
i—*
P. o .
m w
S M
h
S* S > ^
d
B o
O •=
■a „
► ...
° a
p. S _ 'o
^ I
£ 55
M 0 * - 8
M £
Čevljarntca
FORCESStM