Leto LXVI mostnina plačana v golov!ril 1 Ljubljani, v Torek, žfne 5. JuTT]a 1938 alev. 151 i Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111 VEJ Telefoni uredništva la uprave: flUJI, 4B4J1, 10-03, 40 01, 4BJM — Izhaja v«ak dan «j»traj jena"1.80 Din Cek. račun: Ljub« Ijana št 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 U prava: Kopitar* jeva ulica štev. W Plodno delo Ko je po polomu diktature najnesposob-»ejšili v naši državi prevzel vlado dr. Milan Stojadinovič, ni napovedal samo novih smernic v naši notranji politiki, ampak postavil nove cilje tudi državnemu gospodarstvu, ki je prej tefclo 20 let brez vsakega načrta kar avtomatično iz dneva v dan. Iz prograinnih besed predsednika nove vlade pa je odmevala odločna volja, da se sploh vse panoge državnega udej-stvovanja postavijo na novo podlago ali pa temeljito preuredijo. Dasi je nezmožnost bivšega režima, ki'se ni lotil'nobenega življenjsko važnega stvarnega vprašanja v težkem času, ampak je vršil samo nasilje nad političnim in narodnim prepričanjem jugoslovanskih državljanov, ustvarila v naši domovini ozračje nevere, splošnega nezaupanja in globokega dvoma v vsako dobro voljo in sposobnost od zgoraj, je dr. Stojadinovičev program dvignil duha po vsej državi in zbudil upanje v boljše čase. Saj se je vedelo, da močni roki šefa naše \lade odgovarja globok vpogled v potrebe njenega prebivalstva in dobro premišljen načrt za izpodbudo in praktično izrabo vseh njenih bogatih sil. Nova vlada, ki jo podpirajo najboljše sile slovenskega naroda, je v treh letih svojega delovanja, ki so potekla do sedaj, zastavila svojo roko povsod, kjer država usmerja ali bodisi naravnost, bodisi posredno vodi obče posle, v harmonični povezanosti vseh panog. Najbolj vidna pa je bila v teh začetnih letih njena delavnost in najbolj vidni so bili njeni uspehi na področju zunanje državne politike. Ne da bi se količkaj zrahljala naša stara prijateljstva, je sedanja vlada, zavedajoč se notranje moči države, ki ima tak položaj kakor Jugoslavija, navezala stike z državami drugega evropskega tabora na tako srečen način, da je njen ugled in njema cena v očeh njenih tradicionalnih zaveznikov le še bolj zrastla. To pa naše države mi utrdilo samo v mednarodnem političnem ozi-iru, ampak je ustvarilo nove pogoje in trdno podlago za njen gospodarski procvit po sedmih letih zastoja, ki ga niso bili povzročili samo svetovni gospodarski činitelji, ampak so ga bili v velikem delu tudi krivi politični Ln gospodarski diletanti bivše diktature. V sedanjem trenutku se začenjajo že kazati začetki velikopoteznega načrtnega gospodarstva novega režima v zvezi z ostalimi izpodbudami, ki jih daje na vseh področjih državnega vodstva in narodove samodela vmosti. Pozornost našega ministrskega predsednika je bila od samega začetka obrnjena na bogastvo Jugoslavije ma rudah, ki nas postavlja na eno prvih mest ▼ Evropi po količini in po kakovosti naših rud in kovin. Od ustanovitve naše države do danes mi vladala na tem področju nobena druga smernica kakor naravni gon posameznikov in posameznih družb, da se s produkcijo naših rud in kovin obogatijo tisti domači in inozemski krogi, ki so srečni posestniki teh naravnih zakladov, dočim so koristi države in njenega prebivalstva bile šele na drugem mestu, tako da je vladal pri nas do danes v tej panogi, kaikor tudi v drugih, skoraj neomejen gospo-garski liberalizem, ki mu je oče neizmerni pohlep, mati pa skrajna nemarnost tistih, ki bi morali gospodarstvo dirigirati, ne pa imeti deleža na izrabljanju našega narodnega bogastva v zasebni blagor. Če bi bilo v naši državi veljalo dalje to načelo gospodarske proizvodnje in pridobivanja ter izrabljanja, bi gotovo ne bila dolgo sposobna nobenega dviga na nobenem polju, ne sodelovanja s sodobnim človeštvom, ki bodisi v demokratičnih, bodisi v avtoritarnih državah skuša preokreniti gospodarstvo ■y prid vsega občestva. Naša država bi tudi v •zunanji politiki ničesar ne pomenila, če se ne bi obenem notranje gospodarsko temeljito preuredila. V tem ožim pomeni vlada dr. Stojadinoviča začetek take preusmeritve, ki se bo inorala izvesti prav v vseli panogah našega gospodarskega življenja. Duha brezvestnega dobičkarstva, nečistih poslov in oškodovanja države v prid posameznikov mora biti enkrat konec in gospodarska politika dr. Stojadinovi-čeve vlade nam je porok, da bo posledica njenih gospodarskih reform po vladnem načrtu popolno izčiščenje naših gospodarskih razmer tudi v moralnem pogledu. V svojem govoru 2. julija v Boru nam je dr. Stojadinovič povedal, kateri so njegovi nadaljnji gospodarski načrti, potem ko je bila ustanovljena tvornica železa v Zenici in ko je sedaj v Boru uvedena elektroliza bakra. Obe ti dve veliki napravi imata namen, da bomo rudo izdelali v kovino doma, ne pa da bi jo še nadalje v sirovem stanju izvažali ,v inozemstvo za cenen denar, da potem drago kupujemo svojo lastno rudo, predelano v žlahtno kovino, za drag denar nazaj od tujcev. Ko se bomo zdaj osvobodili tujine, kar se tiče železne in bakrene rude, v kateri je srebro, se bomo v dogledni bodočnosti osvobodili tudi od inozemstva, kolikor izdeluje in nam drago prodaja iz naših rud izdelani aluminij, cink in svinec. Na ta način nam bodo prihranjene vsako leto stotine milijonov, ki bodo odslej tvorile vedno živ dotok zaslužka in dobička nnšega lastnega narodnega gospo laistva. Aluminij je ?.ntcla izdelovati že tovarna v šibeniku, g'ede svinca pa se bomo domenili z Angleži, k: zdaj v tej panogi i'.vlečejo največ dobička iz nagega naravnega rudniškega bogastva Če še ?riš'e-jemo domačo proizvodnjo jekia, ki bo nrigoča ob nadaljnjem razvoju naše železne industrije, ier možnost, da bomo doona izdelovati tudi Velik shod JRZ na južnem koncu države Dr. Stojadinovič govori v Skopi ju Bodočnost Južne Srbije: tobak, opij, oljnata semena, svitoprejka, bombaž, riž Skopi je, 4. julija. A A. Danes ob 10 dopot- dne se je pričel v strankinih prostorih v Skop-lju, v taiko imenovani Krangovi palači, shod JRZ. Pred začetkom shoda so se zbrali v teh prostorih senatorji, poslanci, banski svetniki, , predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij JRZ in druge ugledne osebnosti iz Skoplja in vse Južne Srbije. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je pripeljal v spremstvu ostalih ministrov pred Krangovo palačo nekaj po 10. uri. Pred vhodom je predsednika vlade pozdravilo veliko število prijateljev iz Skoplja in Južne Srbije. Dr. Stojadinovič je zatem odšel v dvorano, kjer je bila napoveelana konferenca, in so mu ob tej priliki navzočni priredili viharne ovacije, ki so trajale več minut. Predsednik banovinskega odbora JRZ Ugrin Joksimovič je nato začel konferenco z jedrnatim govorom, v katerem je pozdravil voditelja JRZ dr. Stojadinoviča ter poudaril njegovo veiiko državniško delo za preporod Jugoslavije in njegove velike zasluge za zboljšanje kmetijskih razmer v vsej državi, posebno pa še v južnih krajih. Zatem je poslanec Stojadin Di-mitrijevič prebral poročilo banovinskega odbora JRZ za vardarsko banovino, ki govori tudi o potrebnih kreditih za javna dela v vseli okrajih vardarske banovine. p,Za volitve \e časa še leto dni" Znova je vzkipelo veliko navdušenje, ko je stopil na govorniški oder predsednik vlade dr. Stojadinovič ter v daljšem govoru pojasnil svojo splošno nacionalno gospodarstvo in socialno politiko. Ko je v svojem govoru poudarjal navzočnost velikega števila ostalih ministrov na tej konferenci, je dr. Stojadinovič dejal, da v tem dejstvu ni treba gledati bližnjih volitev narodnih poslancev. Za te volitve imamo še časa leto dni. Proč so zdaj tisti časi.— je dejal dr. Stojadinovič, ko so ministri hodili med narod samo pred volitvami. Ministri današnje vlade bodo hodili, kakor so hodili dozdaj, neprestano med ljudstvo, da pridejo z njim v neposreden stik ter da se seznanijo z ljudskimi potrebami in željami. O notranjem posojila Govoreč o velikih javnih delih, ki bodo Izvedena iz novega notranjega posojila štirih milijard din, v veliki meri tudi v vardarski banovini, je dr. Stojadinovič poudaril, da je uspeh za vpis tega posojila že zagotovljen. Nihče ne bo prisiljen, da vpiše posojilo, in tudi se nihče ne bo dotaknil hranilnih vlog. Pred nekaj dnevi — pravi dr. Stojadinovič — sem bral v časopisih, kako je bilo v neki tuji državi vpisano posojilo v času 4 minut. Ne vem za kateri čas se bo odločil naš fi-načni minister dr. Dušan Letica, vendar verjamem, da bo, čim pride dan vpisovanja tega poaolija, uradno poročilo objavilo, da je bilo posojilo vpisano, če ne ravno v štirih, pa morda že v treh minutah. Pogajanja s Turčijo o izseljevanju Turkov Nato se je predsednik vlade dotaknil posameznih vprašanj, ki posebno zanimajo Južno Srbijo, ter je med drugim tudi dejal, da se vodijo pogajanja s turško republiko glede izseljevanja Turkov iz naše države. Takšna pogajanja so se že prej nenkajkrat začela, vendar pa se tudi zdaj ne da reči, če bo prišlo do sporazuma. No, v vsakem primeru je tu govora samo o onih Turkih, ki so naši držav-ljani in ki so sami izrazili željo, da bi se izselili. Dr. Stojadinovič je pri tem pripomnil, da je turška manjšina v naši državi zelo lojalna iu da je kr. viada z njo zadovoljna. Ustanovljen bo .Zavod za Južno Srbijo" 99* Ministrski predsednik je zatem govoril o zunanji politiki in posebno še o paktu večnega prijateljstva z Bolgarijo. Na vseh straneh kraljevine Jugoslavije — je dejal — je danes mir zavarovan in naše državne mejo priznavajo vsi naši sosedje ter jih smatrajo za svete in nedotakljive. Da bi Južna Srbija doživela še večji gospodarski razmah, bo ustanovljen Zavod za gospodarsko p o v z d i g o južnih krajev, preko katerega ho prišlo do sodelovanja med gospodarskimi strokovnjaki iz južnih krajev naše države in organi raznih gospodarskih reso-rov. Posvečena bo posebna pozornost vprašanju tobaka, opija, oljnatih semen, sviloprejki, bombažu in rižu. (Ta del govora ministrskega predsednika so navzočni še posebno navdušeno pozdravili.) Končno je predsednik vlade razložil, kako je treba razviti delavnost tudi v bodoče pri organiziranju stranke ter nazadnje obljubil, da bo še večkrat prišel v Skoplje, saj ga je Skoplje celo izvolilo za častnega meščana. Poslanec preševskega okraja Acim Popovič je podal poročilo o stanju tobaka na jugu, o povečanju tobačne proizvodnje in o ukrepih, ki so potrebni za boljšo prodajo tobaka iz Južne Srbije na domačih in tujih tržiščih. 0 vprašanju opija je govoril poslanec Dušan Popovič iz Negotina.o oljnatih semenih in gojitvi sviloprejke pa je podal izčrpno poročilo poslanec '£aelav Nikitovič. O vladni zunanji in notranji politiki je govoril poslanec prof. Peter Kosovič iz Bitodja. V svojem lepem in dovršenem govoru je Kosovič poudaril razliko med današnjimi in prejšnjimi razmerami. Naglasil je velike uspehe triletnega pozitivnega dela vlade. Vsi navzočni so po njegovem govoru ponovno navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu ter dr. Stojadino-viču in vladi, nakar je bili ta važni shod ob 12.40 končan. Banovinski odbor JRZ za vardarsko banovino je priredil danes v mestnem parku Idabija na čast predsedniku vlade in ostalim uglednim gostom svečano kosilo, katerega se je udeležilo 230 ljudi, med njimi vsi senatorji, narodni poslanci, banski svčtniki ter predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij JRZ iz vse vardarske banovine. Skoplje, 4. julija. AA. Finančni minister Dušan Letica je danes zjutraj v spremstvu svojega šefa kabineta Trifuna Jovanoviča obiskal tobačno postajo v Skopi ju. Tu ga je pričakal generalni ravnatelj mono|x>lov Gašič s preko 2000 delavci. Finančni minister Dušan Letica se je nato z lepim govorom zahvalil za navdušene pozdrave monopolskih delavcev in naglasil, da bo dr. Stojadinovič in njegova vlada vedno skrbela za delavce in upoštevala njihove upravičene želje. Zatem je finančni minister pregledal finančno ravnateljstvo in davčno upravo za skopljanski okraj. Danes zjutraj je prosvetni minister Magara-ševič obiskal banovinsko tiskarno Nemanja in žensko gimnazijo, kjer si je ogledal razstavo, ki jo je zavod priredil za zaključek šolskega leta. Razen tega je minister obiskal še nekatere druget prosvetne ustanove. Madžarska med Nemčijo in Italijo Najprej regent Horthy v Berlin, nato ministrski predsednik Imredy in zunanji minister de Kanya v Rim Budimpešta, 4. julija. TG. V budimpeštanskih krogih potrjujejo, da bo regent admiral Horthy uradno obiskal Nemčijo, in sicer bojno pristanišče Kiel. Povabilo nemškega državnega kanclerja Hitlerja mu je prinesel admiral Raeder, ki je bil nedavno v madžarski prestolnici. Horthy je povabilo sprejel in se bo v Kielu udeležil splavitve nove nemške bojne ladje, ki bo nosila njegovo ime. V uradnih krogih izjavljajo, da v nobenem primeru ne gre za uradni državni obisk, kajti, kadar Madžarska govori o »osi Rim-Berlinc, je Italija vedno na prvem mestu in bi tudi pri obisku admirala Horthyja v Kielu radi preprečili, Gospodarski sporazum med Italijo - Mandžurijo - Japonsko Tokio, 4. julija. TG. Danes so bile objavljene nekatere točke gospodarskega sporazuma, ki je bil dne 5. junija podpisan med Italijo, Japonsko in Mandžurijo, in sicer v imenu Japonske od zunanjega ministra generala Ugakija, za Mandžurijo od veleposlanika Juan Čentua, za Italijo pa od predsednika italijanske delegacije Ettore Contija. Sporazum vsebuje v glavnem naslednje 3 te>čke, ki imajo tole vsebino: 1. Med Italijo na eni, Mandžurijo in Japonsko na drugi strani se uvede načelo: »Kolikor ti meni, toliko jaz tebi«. 2. Mandžurija in Japonska smeta uvoziti t Italijo skupno blaga v protivrednosti 150 milijonov lir, in sicer Mandžurija za 120 milijonov lir, Japonska pa za 30 milijonov. Mandžurija ho smela uvažati v Italijo za 100 milijonov lir poljskih pridelkov, kot žita, riža, svile, za 20' milijonov pa soja — fižola in olja. 3. Skupen izvoz Mandžurije in Japonske iz Italije dosega tudi 150 milijonov lir, in sicer pade na Mandžurijo obveznost, da nakupi v Italiji blaga za 60 milijonov lir, na Japonsko pa ostalih 90 milijonov. Mandžukuo bo na primer kupil v Italiji vsako leto za 34 milijonov raznih strojev in za 25 milijonov avtomobilov ter za 1 milijon gip-sa. Japonska bo kupovala stroje poljedelskega in vojnega značaja. Japonski trgovinski sporazum z Avstralijo Sidney, 4. julija. AA. DNB: Včeraj je bil podpisan trgovinski sporazum med Japonsko in Avstralijo. Ja|>onska se obvezuje vsako leto kupiti v Avstraliji 400.000 svežnjev avstrilske volne, Avstralija pa 1k> kupovala na Ja|k>nskeni tekstilne izdelke v dosedanjem razmerju. kable, za katere moramo zdaj plačevati vsako leio ogromne vsote inozemski proizvodnji, bomo nneli šele kolikor toliko popolno sliko tega, kako zelo more ob spretnem in vestnem vodstvu napredovati naše narodno go«i odarstvo v prid vseh slojev prebivalstva in državne blagajne. Razumljivo je, da tako velikopotezno delo na dvigu in razširjenju naše proizvodnje in na izrabi našega naravnega bogastva sloj-koprej zahteva tudi udeležbe inozemskega kapitala, s katerim ostajamo v živi zvezi nujno potrebnega in koristnega mednarodnega izmenjavanja, toda osamosvojitev naše proizvodnje v toliki izmeri, kakor se vidi iz programa in dosedanjega dela naše vlade na tem področju, bo imela nujno za posledico, da nas inozemski kapital ne bo izžemal, ampak le koristno pomagal naši narodni gospodarski delavnosti. To so pa stvari, ki ne koristijo samo nujni državni obrambi, s katero je treba v sedanjem času računati v prvi vrsti, ampak pomenijo trajno oživljenje. in napredek ter vir narodnega blagostanja v Jugoslaviji. Nobena stvar ne pomeni boljše in realnejše utemeljitve, kako potreben nam je bil režim dr. Stojadinoviča in njegovih sodelavcev, kakor je njegov gospodarski načrt, ki meri na dejanski dvig narodnega življenja v Jugoslaviji, ki sloni na blagostanju vseh pridobivajočih in delujočih slojev. Dočim so lažinacionalni režimi razblinili vse delo države v prazno in pusto prerekanje o nekih nacionalnih formulah in geslih ter teorijah, zaradi katerih so morali zvesti in pridni ljudje v ječo, nam sedanja .vlada odpira perspektivo v bodočnost živahnega in realnega dela v vseh panogah našega gmotnega in kulturnega udejstvovanja, ki ne bo porajalo zdražb, ampak družilo vse delovne sloje ljudstva v plodovitem naporu za izrabo vseh naših velikih in bogatih sil. da bi se mu dale razlage, ki se ne ujemajo t uradno madžarsko zunanjo politiko. Iz istih krogov so se v Budimpešti tudi odločili, da bodo pred potovanjem regenta llorlhy-ja v Nemčijo poslali ministrskega predsednika Imredyja in zunanjega ministra de Kanyo na uraden obisk v Rini. Tako bo ohrajen videz ravnotežja med obema prijateljicama. Iinredy in de Kanya bosta |>otovala v Rim v drugi polovici meseca julija. Pri Madžarih se je udomačila navada, da vsakokratni novi predsednik vlade, kakor hitro se je seznanil s svojim poslovnim delokrogom, obišče italijansko vlado. Sedanji obisk ministrskega predsednika Imredyja v Rimu pa jo tudi sicer poslal potreben zaradi tega, ker je priključitev Avstrije k Nemčiji popolnoma prevrnila stavbo tako imenovanih rimskih protokolov, ki so ustvarili gospodarsko skupnost in politično zavezništvo med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Sedaj je Avstrija izpadla in je na mestu vprašanje, kaj je otrebno, da napravi uraden obisk tudi v 11 c r 1 i n n. Čudna vest madžarskega lista Budimpešta, 4. julija, b. Ekstremističnl list »Viradatc |>oroča iz Berlina, da namerava nemški državni kancler Hitler v prvi polovici septembra obiskati madžarsko prestolnico. Razširilo so se vrsti, da l>o Hitler prišel v Budimpešto H; septembra. Isti list trdi, da hoče tudi Mussolini v septembru obiskati Budimpešto, in sicer teden dni za Hitlerjem. »Viradatt je znan kot list, ki rad prinaša senzacije, znan pa je tudi kot list, ki ima izredno dobre zveze z nemškimi političnimi krogi. Italijanski general v Berlina Berlin, 4. julija. AA. Havas: Italijanski državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pa-riani je snoči prišel v Berlin. Pariani je prišel na vabilo generala Brauschitza in si bo ogledal vcS nemških vojaških središč. Dunajska vremenskn napoved: Zopet se ba pooblačilo z zapada, na vzhodu mogoče še jasno. Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Zemunska vremenska napoved: Delno se bo zjasnilo, vendar bo ponekod precej močno oblačno, zlasti v južnih krajih. Nalivi bodo bolj i>oredki. Toplota se ne bo znatno spremenila. Poslanik generala Franca pri sv. očetu Spomenica o sodelovanju med cerkvijo in državo v novi Španiji Želje sv. očeta Rim, 4. julija. Najvažnejši politični dogodek v tem trenutku je bil slovesen sprejem prvega uradnega zastopnika v čina poslanika, ki ga je poslala nacionalna Španija zastopat svojega vodjo, generala Franca, pri sv, očetu, poglavarju vsega krščanstva. 30. junija je papež Pij XI. v Castel Gandolfo sprejel prvega poslanika narodne Španije, dooa Jose Mes-sia, z vsem sijajem in častmi, ki pripadajo poslanikom. Na poti do papeževe prestolne dvorane so izkazale vse straže poslaniku najvišje časti. Ko je 6v. oče na prestolu sprejel poslanika, je poslušal besede, katere mu je poslanik sporočil v imenu generala Franca. To je prava spomenica, ki je zbudila splošno pozornost v vsem diplomatičnem svetu in je imela zlasti globok odmev v krogih Vatikana in po Vsem katoliškem svetu. General Franco pravi v svoji vdanostni izjavi svetemu očetu, da je napisal svojo poslanico tudi v imenu sto tisočev mučenikov in iunakov, ki so padli v držav- ljanski vojski za katoliško vero, ki jim je bila sporočena po njihovih očetih — v imenu tiste večne Španije, ki je skozi vse vekove bila zvezana s sveto katoliško vero. Trpljenje Španije za njeno versko in narodno tradicijo dokazuje, da za Španijo katoliška vera nI stvar preteklosti, ampak duhovna realnost, ki slej ko prej Eoraja velike žrtve in dela. Španija Suareza, Ignacija ojolskega in sv. Tereze ter Frančiška Ksaverskega se more tudi danes ponašati s tem, da še nikoli v zgodovini krščanstva, razen v prvih časih preganjanja, ni padlo toliko škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov, ki so pretrpeli smrt za Kristusa, ne da bi ena sama duša odpadla. Katoliška vera je bila vsekdar duša Španije in vez njene narodne edinosti ter pobuda njenih največjih podvigov. Ona je rešila Evropo pri Le-pantu in v protireiormaciji posredovala Evropi novih sil prerojenega krščanstva, ki je tudi danes Španijo rešilo pred poplavo brezboštva z vzhoda, Ta podvig se vrši v' znamenju svetega križa in kulture, ki jo je ta križ rodil, Pred vsem svetom izpričuje narodna Španija, da je prinesla in prinaša vse svoje žrtve na oltar te krščanske omike in da hoče ostati povezana z očetom vsega krščanstva v Rimu. Krščanska narodna Španija hoče izvojevati popolno svobodo katoliški veri in prepričanju, ki ga je tlačila brezbožna laži-demokracija republike. V bodočnosti bo narodna Španija delala samo v polnem soglasju med Cerkvijo in državo. Zaenkrat pa smo v narodni Španiji vzpostavili versko vzgojo, odpravili razporoko in dali zopet svobodo verski združbi jezuitov, ki jih je republika pregnala, ter smo tudi priznali pravno osebnost Cerkve in s svojo socialno zakonodajo sprejeli določbe ki so v smislu papeških okrožnic, Poudarjamo, da gre na bojiščih Španije za bodočnost krščanske omike, ki jo hoče skupna brezbožna fronta pod vodstvom sovjetskega materializma zadušiti. Sv. oče Je odgovoril, da so ga vzvfSena h plemenita čuvstva nagovora Francovega poslanika globoko ganila, kakor tudi sporočilo generala Franca, kako je španski narod bistveno zvezan s katoliško vero in tradicijo. Sv. oče globoko ceni general« Frane* in njegove namere ter delo za vzpostavitev krščanske tradicije v narodnem življenju Španije, Sv. oče pa je tudi vzel na znanj« obljubo, da bi se državljanska vojna, kolikor |e to mogoče, omejila, kakor sploh trpljenje ljudstva. Sv. oče upa, da bo kmalu napočil dan, ko bo tega trpljenja in žrtev konec. Sv. oče je dejal, da vedno moli za srečno bodočnost Španije in vsega člo-veitva k želi, da bi general Franco mogel kmalu oznaniti vsej Španiji veselje boljie bodočnosti toli ljubljene dežele. Papežev nuncij pri Francu Dne 2, julija je izročil prvi papežev poslanik pri vladi narodne Španije, ms^r. Cicognani, svoja poverilna pisma generalu Francu, 'ludi Cicognani je bil sprejet z največjimi častmi. Papežev poslanik se je v svojem nagovoru spominjal vseh velikih del Španije, ki so bila storjena v duhu katoliške vere in katoliškega sporočila. Papežev nuncij je nato prešel na sedanjo tragično dobo, v kateri je napela Španija vse svoje junaške sile, da vzpostavi tisto Španijo, ki je vršila svoje poslanstvo v duhu krščanstva. Končno je z zagotovilom potrdil, da bo sodeloval, kolikor mu bo mogoče, da se ta ideal doseže. General Franco je odgovoril, kako zelo so ga ganile besede papeževega poslanika v času. ko 9e Španija ne bori samo za neodvisnost in edinstvo domovine, ampak tudi za vse vrednote in dobrine zapadne krščanske kulture. Španija je bila vsekdar navdihnjena od katoliške dogme in misterija, iz katerega so zrastli vsi njeni filozofi, poeti, likovni umetniki in misijonarji, katerih delo je obogatilo vse človeštvo. Tisti pa, ki so, poslušajoč tuja gesla, požgali božje cerkve, mučili njihove služabnike in uničili skoraj vse, kar ima v Španiji katoliški značaj, gotovo niso pravi Španci. General Franco je prosil apostolskega blagoslova za ves španski narod, da bi čimprej dosegel zedinjenje vse Španije v katoliški veri in tradiciji. Te izjave so važne v dveh ozirih. Prvič zavračajo vse tiste, ki skušajo — kar se tiče nekaterih francoskih kulturnih delavcev, dejansko bolj iz patriotično-političnih nego iz verskih razlogov — dokazovati, da ima prav rdeča Španija. Drugič pa je izjava generala Franca važna zato, ker so v Burgosu na delu sile in vplivi, ki bi radi njegov režim usmerili vse drugim nego v krščansko kulturno smer. Obe struji, krščanska z levim predznakom in poganskonacionalna, sta dobili sedaj jasen odgovor. Francija za varnost Indokine Tokio, 4. jul. b. Tukaj je v vseh političnih in vojaških krogih napravila veliko senzacijo vest, da so Francozi na otočju Paracelsus južno od Hojnana izkrcali svoje čete ter jih vojaško zasedli. Zaradi vznemirjenja je japonsko zunanje ministrstvo izdalo uradno poročilo, s katerim potrjuje resničnost zasedbe otočja, istočasno pa je izjavilo, da pozorno zasleduje vse dogodke, ki se sučejo okrog otoka Hajnan ter v vodah okoli tega otoke. Japonska je hladnokrvno sprejela vest, da so francoske ladje na otočju Paracelsus izkrcale svojo posadko, ki bo, ikakor kaže, tam tudi ostala. V poročilu zunanjega ministrstva poudarjajo, da bo japonska vlada proučila položaj, ki je nastal zaradi vojne okupacije itega otočja in da bo pravočasno sprejela sklepe, ki bodo morda tudi takšni, da bo Japonska posadko na tem otočju eventuelno tudi razorožila. To 1)0 sicer povzročilo hud mednarodni spor, toda fe bo potrebno, se Japonska tudi tega ne bo ustrašila. Iz Kitajske pa prihajajo poročila, da je maršal Cankajšek poslal okrožnico vsem krajevnim oblastem. v katerih jih opozarja, da morajo brezpogojno ostati na svojih mestih tako dolgo, dokler ne prejmejo uredbe za umik. To je potrebno zaradi tega, da se prepreči nepotrebna panika pri eva-ikuaciji mest. Po izjavi maršala Čflnkajšeka gredo borbe v odločilno stopnjo in bo v najkrajšem času prišlo do velike bitke, od katere bo odvisen nadaljnji potek vojne operacije proti Japonski. Japonci poročajo, da jih poplave in nevihte zelo ovirajo, zaradi česar je nastal v zadnjem času relativen mir. Peiping, 4. julija. AA. Reuter! Reka Jangce je sedaj dosegla vrli zaščitnih nasipov pri Kajfen-gu in trenutno ni nevarnosti, da bi se razlila čez Onebne vesti Belgrad, 4. julija, m. V 7. skup. so napredovali meščanskošolski učitelji: Ida Pogačnik v Novem mestu. 'Gustav Lnzner v Novem mestu, Dragotin Krištof v Ljubljani. Vera Souvan v Slov. Bistrici, Peter Šuhadolee v Žalcu. Upokojeni so sledeči učitelji: Ivan Makarol v Gornjih Pirnifah, Ivan Puternoster v Tržiču, Ida Papler v Borovnici, Anton Ravniher v Mariboru, Marija Pfeifor v Radomlju in Terezija Cerjak v Mariboru. Pri generalni direkciji državnih železnic je napredoval za načelnika v 3. skup. 1. stop. načelnik dr. Ivan Kavčič, Belgrad, 4 jul. m. /, odlokom prosvetnega ministra jo imenovana absolventka učiteljišča Bernardina Hafner za učiteljico v Zavrču. Belgrad, 4. jul. m. Na predlog pravosodnega ministru so s kraljevim ukazom imenovani po prošnji: za pisarniškega uradnika 6. skupine Nikolaj Furlan pri okr. sodišču v Ljubljani in Franc Oblak pri okr. sodišču v Šoštanju, za višjega pisarniškega oficinla 7. skup. Josip Ma-,kiie pri okr. sodišču v Ljubljani, in za voditelja zemljiške knjige v 6. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru Ivan Drame. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovana pri upravnem sodišču v Celju za dnev-iničarkn Marija Vrtučnik i/, Viča. Belgrad, 4. julija. A A. Za višjega kontrolorja 0. skupine v prometnem oddelku pri generalnem ravnateljstvu je postavljen Viljem HBnlg. dosedanji višji kontrolor proinetno-komercialnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. _ Napredovali so pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic za načelnika 3-1 dr. Iv. ' .i. v , ., no _ ..Igla .ffilnll'. O O .(. K a vri C, nacelIMK O--, /.<1 vu>ja »Vrmma •>-- postavljena dr. Evgen Hasil in Karlo Zupaulč, višja svetnika 4-1, nasipe. Tujci, ki so v letalih potovali Jez Honan, izjavljajo, da se reka že razliva čez nasipe in da Japonci nasipov niso mogli pravočasno zavarovati. Med begunci pri Kajfengu je izbruhnila epidemija kolere. Tuji misijonarji poročajo, da je na stotine mrtvih. Mlkadoa dvor varčuje Tokio. 4. julija. AA. (Havas) Mikado je odredil največjo varčnost na vseh področjih državne uprave na podlagi poročil, ki sta jih vladarju predložila predsednik vlade knez Konoje in finančni minister o finančnem položaju države. Tudi na dvoru odslej ne bodo več trošili denarja za tuje pijače, temveč bodo pili domačo pijačo »sar kmikov, proti pa samo 21 glasov, ki to šli za komunističnega kandidata. Zborovanie čeških Nemcev Praga, 4. julija. AA. (Štefani.) Danes so su-detski Nemci v Koniotovu priredili shod, katerega se je udeležilo okrog 200.000 ljudi. Poslanec Hen-leinove stranke Kundt Je Imel govor, v katerem je poudaril, da se mora narodnostno vprašanje rešili na kar se da radikalen način, tako da bodo zadovoljne vse narodne manjšine. Manifestacije so se končale v redu in miru, razen ne-kega manjšega incidenta, ko je prišlo do prerivanja. Nemški nameni v Gdansku Varšava, 4. julija. AA. Pat: Znani ameriški novinar Knickerbocker je objavil v francoskih listih senzacionalne vesti o nemških namenih z Gdanskim. »Express Porany« zavrača sedaj te vesti in pravi, da imajo za cilj škoditi odnošajem med Poljsko in Nemčijo in da ameriški novihar t)og ve iz kakih razlogov netočno obvešča javno mnenje. Tako pisanje je treba obsoditi, ker izziva spore med Nemčijo in Poljsko. Berlin, 4. jul. b, Veliko senzacijo je vzbudil včeraj v Berlinu članek «Berliner Lokar-Anzelgerja«, ki je šele sedaj objavil članek, iz katerega izhaja, da je Amerika sovražna Nemčiji. Zadnji Rooseveltov govor, v katerem je napravil nekaj opazk na račun nemških državnikov, v Nemčiji ni bil ob;avljen. V diplomatskih krogih pravijo, da je članek «Lokal Anzeigerja« videl Gflbbels in da je bil odobren tudi z višjega mesta. List kritizira Rooseveltov govor in mu očita sodelovanje z židovskimi emigranti v Ameriki, H I — Izredna morska riba, imenovani rOZOl! »Lisica«, dolga 4 metre, ujeta pri ' Sv. Jakobu pri Crikvenici, je danes na ogled na Pogačarjevem trgu (ribji trg) proti prostovoljnim prispevkom v korist poškodovan« mreže ribičev, ki so prisotni. Oglejte si to izredno ribo I Pravitnik o posadkoh na pomorskih trgovskih ladjah Belgrad, 4. julija. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je podpisal pravilnik o številu posadk na pomorskih trgovskih parnikih. S tem so predpisani vsi pravilniki, ki jih predvideva uredba o ureditvi dela na pomorskih ladjah kraljevine Jugoslavije. Z novim pravilnikom se odreja najmanjše število posadke na vsaki ladji, dalje število častnikov po obsežnosti in vrsti plovbo in število strojnikov po številu konjskih sil. Odreja se dalje število kvalificiranih mornarjev, mornarskih učencev, voiffj moštva na krovu, kakor tudi število in kvalifikacija kurja-čev, mazačev, vodij moštva pri strojih in ostalo. Ta novi odlok je bil potreben zaradi tega, da se spravi v sklad načelo osemurnega delovnega dneva. Ta pravilnik stopa v veljavo prav takrat kakor pravilnik o delovnem času, s čimer se enotno ureja stanje na naših parnikih in^ omogoča konkurenca s tujimi paroplovniuii družbami. Dva mlada ubijalca v Zagrebu Zagreb, 4. jul. b. V soboto med 2. in 3. uro j® bil na tajinetven način umorjen v neki garaži na Kaptolu šofer Zdenko Puh. Preiskava je ugotovila, da sta ga umorila 15 letni Drago Paraskovič in 12 letni Vlado Pari. Ubila sta ga s kladivom, nato pa sta ga prebodla še z nožem. Mlada zločinca sta napravila krvavo delo pod vplivom elobih romanov. Hotela sta mu ukrasti avto ter z njim pobegniti v Bosno, kjer bi se preživljala od lova. Prvotno sta oba fanta tajila, končno pa sta povedala resnico. Umor je povzročil veliko senzacijo. Enoten blok rta vzhodnih obalah Sredozem. morja Sporazum med Francijo in Turčijo Velifto veselje v Antiohiji. Turška delegacija odpotovala iz Aleksandrete Ankara, 4. ju'l. AA. Anatolska agencija poroča: Včeraj je bil ob 8 podpisan v Antiohiji sporazum med obema generalnima štaboma. Ti sporazumi slone na jamstveni pogodbi o Sandžaku, ki je bila podpisana 1. 1937 in ki določa zunanjo in notranjo varnost te dežele. — Pogajanja za podaljšanje pogodbe med Francijo in Turčijo iz 1. 1926, ki uvaja prijateljske odnose med obema velesilama, so bila snoči ob 17 zaključena med turškim zunajim ministrom Ruždi Arasom in francoskim veleposlanikom Ponsotom. London, 4. jul. b. Medtem ko v Španskem problemu v zadnjih tednih ni tiil zabeležen noben napredek, pa se v drugem delu Evrope in v Aziji dogajajo stvari, ki postantejo lahko največjega pomena za bodoči razvoj odnosov med evropskimi državami. V Antiohiji je bil včeraj popoldne podpisan sporazum med francoskim in turškim generalnim štabom ki je bil sklenjen na temelju lran--cosko-turško pogodbe iz I. 1937. S to pogodbo je ustvarjen enojni blok na vzhodni obali Sredozemskega morja. Na tej pogodbi je neposredno inte-resirana tudi Velika Britanija, ki je nedavno posodila Turčiji 16,000.000 funtov (4 milijarde din), zaradi česar sta se obe državi še bolj povezali. — Obe pogodbi sta bili sklonjeni v smislu londonskega sporazuma med Francijo in Anglijo. S temi pogodbami je preprečeno razširjenje drugih velesil proti jugovzhodu Evrope. Gospodarska pogodba za vzhodno-evropske države pa obstoji v tem, da bo Anglija kupila večje množine bolgarskega tobaka in rožnega olja. Glede Romunije poročajo, da bo dobila veliko finančno pomoč Francije za otvoritev novih petroIejsldK vrelcev. Francija pa bi prevzela večje množine petroleja iz teh vrelcev 111 že obstoječih. Madžarska dobi posojilo, ki je IzplaČljivo v petih letnih obrokih, od katerih je prvi že izplačan. Antiohija, 4. jul. AA. Havas: Prebivalstvo v Antiohiji prireja manifestacije hvaležnosti francoski in turški delegaciji za sklenjeni sporazum. Pred odhodom so se turškemu generalu Asimu Gindisu v znak spoštovanja poklonili zastopniki vseh občin in vodilne osebnosti mestnih in verskih oblasti. Polkovnika Colleta in odposlanca visokega komisarja polkovnika Burgeta, načelnika štaba levantskih čet, je množica tudi navdušeno pozdravljala. Turški zastopniki so jih spremili do meje.'Pred Aleksandreto je množica pozdravila zastopnike ■ generalnega šitaba in turšiti konzul" js njim na čast priredil sprejem. Lad a 8 396 potniki in dragocenim tovorom se ie potopila New York, 4. julija, b. Iz Quebecka poročajo, da se je potopila ladja »Ostanda« s 396 potniki in tovorom zlata v vrednosti 1 in pol milijona dolarjev, ki je bil namenjen za angleško banko. Ladja se je pričela potapljati pri Big Islandu 257 km severovzhodno od Quebeck«. V ladjo je pričela naenkrat vdirati voda. Šah Roparski napad v Studencih pojasnjen | Maribor, 4. julija. V današnjem »Ponoči. Slovenca« smo objavili vest o drznem roparskem napadu, ki se je v noči od sobote na nedeljo izvršil v Studencih. Dva neznanca sta napadla v temi na Aleksandrovi cesti delavca Alberta Curka. Podrla sta ga na tla. ga močno pretepla, raztrgala obleko in mu prizadejala več ran na rami in na vraiu, obenem pa sta mu vzela suknjič, v katerem je imel denarnico s 130 din. Orožniki v Studencih so stvar hitro pojasnili. Zvedeli so, da je imel napadeni delavec Curk pred tednom incident v neki mariborski kavarni. Pri igri na karte se jc spri z nekim soigralcem, ki gu je napadel in pretepel. Orožniki so ugotovili, da je do-tični napadalec zaposlen kot zidarski pomočnik pri zgradbah v tovarni Doctor in drug. Danes popoldne so odšli z napadenim Curkom v ome- njeno tovarno in ie Curk tam res spoznal napadalca. To je delavec Alojzij žužek iz Mirne peči pri Novem mestu, žužku jc pomagal Aloi-zij Štefanciosa iz Sv. Ruperta pri Krškem, ki je tudi zaposlen v Mariboru kot zidarski pomočnik. žužek je napad priznal in izjavil, da ga je izvršil iz maščevanja, ker mit je Curk pred tednom dni pri igri s kartami v kavarni odvzel 100 din. Takrat jc Curka zaradi te izgube pretepel, obenem pa jc sklenil, da se bo tudi materialno na primeren način oškodoval. V soboto zvečer sta se nahajala Žužek in Šte-fancio>sa v gostilni Grmek v Studencih, Tam sta zapazila Curka, pazila sta nanj in sta ga zasledovala, ko je odšel iz gostilne. Nato sta ga na samotnem kraju napadla, pretepla in vzela suknjič z denarnico. Štefancipsa zanika, da bi bil udeležen pri tem napadu. Oba osumljenca so orožniki danes izročili sodišču. Po španskih bojiščih Pariz, 4. julija, b. Levičarski tisk zopet širi vesti, da general Franco utrjuje mejo v Pirenejih in da ee tam gradijo letališča, podzemne galerije itd. Desničarski tisk pa trdi, da je general Franco že pred nekaj tedni pozval francoski generalni štab, naj pošlje svojo komisijo, ki bo lahko pregledala vse, kar želi, da se prepriča o netočnosti francoskega levičarskega tiska. Francoski generalni štab Francovega predloga nt sprejel. Razen tega poroča desničarski tisk, da republikanci nekaj pripravljajo na francosko-španski meji, ker je propadel njihov načrt z italijanskimi lukami. Tako poudarjajo, da se v Rnrceloni že nekaj dni vodijo pogajanja niod sovjetskim poslanikom del Vajom in znano La Passionario. Vse kaže, da gre za neko akcijo na francosko-španski moji, ki naj bi poslabšala sedanji položaj. Salamanca, 4. julija. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva. Na castellon-skem odseku so nacionalisti odbili pri Rehia vse sovražnikove napade, in iiotein še nadalje napredovali. Na teruelskem bojišču so naclonnlistične čete napredovalo in pri odseku Puebla Vatverde zavzele zelo važne postojanke. V teku tedna je bilo ujetih vsega 407 republikancev. Bllbao, 4. julija. AA. (DNB) O uspehih nacionalističnih čet na leruelskeni bojišču so se izyede-le že naslednje podrobnosti; Operacije, ki jih izvršuje kolona generala Varele južno od Teruela, so zelo pomembne. Na izredno težkem ozemlju se je nacionalistom posrečilo ne samo potisniti sovražnika iz njegovih postojank, zlasti iz tistih, odkoder ie republikanska artllerlja še vedno mogla obstreljevati Teruel, temveč so nacionalisti prodrli še 17 km globoko in prišli v bližino Cnble, S tem so začele nacionalistične čete ogrožati cesto do Cuence, ki je ena izmed glavnih prometnih zvez republikanskih čel z ozadjem. Ob tej cesti se nahajajo tudi močne utrdbe. Čete generala Varele nastopajo raztegnjeno ter napredujejo tudi vzdolž ceste za Sagunt. Južno višine, po katerih se vzpenja ta cesta, so že v posesti nacionalistov. Tako obvladujejo nacionalisti nad mesti Cascante, Cubla in Valaclo-che. Tudi na castellonskem bojišču potiskajo kolono generala Garcije Valina sovražnika proti jugu. V hribih Espadana so nacionalisti zavzeli važne postojanke, 15 km od Segorhe na cesti proti Saguntu. Zagreb, 4. julija, b. Davi ob 9.15 je obiskal razstavo Jadranske ntraže nadškof dr. Alojzij Ste-pinac, ki si jo je zelo podrobno ogledul. Nadškof dr. Stepinac se je na razstavi pomudil nad 3 ure. Bad Hardburg, 4. julija, b. Danes je bilo zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja, ki ga jc priredila nemška šahovska zveza. Končni izid jo sledeč: Pire 6 'A, Bogoljubov 6, Kiorlnger, Eliskazes, Heinke 5 točk, Loquems i'/3) Petrov, SKmisch 9'A, Kreitz ys točke. Svetovna prvakinja Suzana Lenglen umrla Pariz, 4. julija. AA. (Havas.) Nekdanja svetovna prvakinja v tenisu Suzanna Lenglen je umrla. Rodila se je v Parizu leta 1899. Ze leta 1914. si je priborila naslov prvakinje sveta v igri poedink, v doublou dam in v mešanem doublu. Od leta 1919. do 1921. je spet nosila naslov prvakinje sveta. Naslednja leta je pobirala zmago za zmago. Na,olimpiadi v Antvverpnu je zmagala v tekmah poedink. Leta 1924. je začela njena moS polagoma padati, toda kljub temu je veljala v le- 1 tih 1925. in 1926. za brezkonkurenčno prvakinjo sveta. Znano je tudi njeno srečanje z Anierikanko Helen Wils leta 1927. Nekaj mesecev po drugi zmagi nad Anierikanko v Cannesu je Suzanna Lenglen prestopila med profesionale. Vlak s hitrostjo 201 km na uro London, 4. jul. A A. Havas: Lokomotiva železniške družbe »London Northen Railway« je včeraj potolkla angleški rekord hitrosti. Dosegla je hitrost 125 milj na uro (201 km). Prejšnji rekord je bil za 11 milj manjši. Lokomotiva je bila zgrajena lani za kronanje in je najmodernejša na 6vetu ter aerodinamične oblike. Minister Kujundžič v Skopi ju Skopi je, 4. julija. AA. Ob zaključku današnjega banketa je imel med drugimi krajši govor tudi minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, ki je med drugim dejal: »Mi sino bratje in prijatelji, prišli smo med vas kot pionirji dela, kateremu stoji na čelu spet dr. Milan Stojadinovič.« Naš program je kratek in jasen: Kralj in domovina!'(Navdušeni vzkliki: Živel kralj!) Tej misli služi ves naš narod. Njej služi tudi jugoslovanska radikalna zajednica. Zahvaljujoč se vam ponovno za vašo gostoljubnost, vam želim vso srečo, ki naj vam jo nakloni Bog « Skoplje, 4. julija. A A. Gradbeni minister Dobrivoje Stošovlč je danes obiskal tehnični oddelek banske uprave, ter si je ogledal razne načrte za bodoča dela v vardarski banovini. Posebno pozornost je posvetil izvedbi ten načrtov. Danes je minister Stošovič obiskal tudi druge uprave, ki spadajo v njegov resor. Velika letalska prireditev na Gorenjskem Ob navzočnosti zastopnika Ni. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla — Nad 4500 gledalcev. Akrobacije motornih letal nad gorenjskimi planinami Jesenice, dne 4. julija. ' Včeraj je bfla na Poljanah nad Jesenicami prireditev, kakršne zgodovina naše Gorenjske še ne pomni. Jeseniški delavci, tehniki in inženirji so iz lastne pobude pričeli že pred letom graditi lastno jadralno letalo. Ko je bilo tako rekoč že gotovo, so dali pobudo za ustanovitev Aero-kluba, ki naj bi okviril to njihovo delo. Ta Aero-klub je bil v našem mestu ustanovljen pred dobrimi 4 meseci in včeraj je ta agilna jadralna skupina pokazala prve uspehe svojega dela. Ta prvi javni nastop je pokazal, da ni več daleč čas, ko bodo Jeseničani prvi tudi v jadralnem športu, pokazal pa je tudi lepoto in krasoto jadralnega športa sredi in nad našimi največjimi planinami lepe gorenjske zemlje. Dopoldne na Jesenicah. Letalski dan je bil otvorjen z razstavo jadralnih letal ljubljanske in jeseniške jadralne skupine pred osnovno šolo ter z razstavo modelov v telovadnici osnovne šole. Že to prireditev si je tekom dopoldneva ogledalo nad 1000 ljudi. Ljubljančani so razstavili letalo H 17, jeseniška skupina pa svoj krasni prvi izdelek »Pulex«. Šolskih modelov je bilo nad '20. Dopoldansko prireditev so obiskali tudi Člani Oblastnega odbora iz Ljubljane, ki so šli jeseniški skupini vsestransko na roke. Razstava je pokazala, koliko dela je bilo izvršenega in kdor vidi, pod kakimi pogoji so jeseniški jadralci gradili svoje letalo, ta šele ve ceniti njihovo požrtvovalnost. Zadnje dni pred •razstavo so delali noč in dan in njihov trud je bil plačan v ponosu, ko so prinesii svoje prvo letalo na razstavni prostor. Ocenjevalna komisija je pregledala in ocenila modele, med katerimi so bili lepi eksemplarji. Omeniti moramo Krekovo godbo, ki je na razstavnem prostoru priredila koncert, kar je prireditev še bolj dvignilo. Razstavljeni izdelki dokazujejo, da se na Jesenicah organizira jadralna skupina, ki bo v najkrajšem Žasu prevzela vodstvo tudi v tem športu. Popoldne na Poljanah. Glavna prireditev je bila popoldne na letali-Bču na Poljanah, ki ležijo visoko nad Jesenicami. ■2e ob dveh so se pričeli zbirati na prostorih gledalci iz vseh krajev radovljiškega okraja. Sem gor z Javornika in Jesenic pa so prihajale kar nepretrgane skupine, tako, da je bil avtodovoz ekoraj nemogoč. Z one strani pa so prihajali Blej-ci in Gorjanci — vsi z namenom, da vidijo prvič •v zgodovini Gorenjske, če je res mogoče po zraku voziti brez vsakega motorja in da prisostvujejo tej otvoritveni prireditvi jadralnega športa v našem kraju. Na obsežnem prostoru se je zbralo mnogo nad 4000 ljudstva. Mnogi pa so prireditev opazovali z visokih pobočij. Malo čez drugo "uro se je na letališče pripeljal odposlanec Nj. ■Vis. kneza namestnika Pavla kapetan gosp. PirS, katerega sta na kolodvoru sprejela in pozdravila predsednik inž. Rekar Ciril in A. Kuhar. Istočasno so prispeli na prostor zastopniki garnizij v Boh. Beli gg. kapetan Kapetanovič in kapetan Mesarov, dalje iz Mojstrane gg. kapetanDukovič in podp. Rubijič, ki delujejo večinoma tudi v odboru Aero-kluba. Prisrčno je bil pozdravljen oblastni odbor iz Ljubljane. Prišli so predsednik dr. Orel, načelnik modelne sekcije prof. Ovsenek, blagajnik Osana Miroslav, načelnik Jadralne sekcije Šorn Gintar in še drugi člani. Iz Ljubljane je prispel tudi poznani jadralec g. Zajec, ki ga jadralci imenujejo kratko »Amerikanec«. Prišli so dalje zastopnik okrajnega načelstva g. podna-iSelnik Bizjak, zastopniki drugih oblastev in predstavniki društev, ki jih je bilo skupno zastopanih nad 70. Med svoje jadralce je prišel tudi priljubljeni generalni ravnatelj KID g. C. Noot. Jeseniško in zasipško faro je zastopal g. župnik Demšar, ki je tudi blagoslovil letališče, jeseniško občino član banskega sveta in podžupan Arnež. Prišli so tudi posestniki, ki so Aero-klubu odstopili zemljišče, tako član banskega sveta g. Jan, pos. g. Švegelj in g. Zemlja. Njim je klub za vso podporo najbolj hvaležen. Vseh zastopnikov društev in uradov je bilo 80. Na letališče je končno prikorakala še požrtvovalna Krekova godba z Jesenic. Najprej je bila ftekma modelov ljubljanske in jeseniške skupine. Po zraku so frčali lepi modeli in vzbujali dobro voljo. Posebno »priden« je bil modelček iz Ljubljane, ki nikakor ni hotel zlepa nazaj na zemljo. V muhastem vetru je izvajal tudi akrobacije. Nekaj čez tretjo uro pa se je prikazalo nad planino motorno letalo, ki ga je vodil pilot Raznožnik. To letalo je imelo v šlepu visokosposobno jadralno letalo YU-Pionir. Videla se je celo žica, s katero je bilo jadralno letalo privezano na motorno, da ga je vleklo iz Ljubljane. Nad Poljanami pa je bilo jadralno letalo odvezano in puščeno samo sebi. V jadralnem letalu je bil pilot Majdel. Marsikdo ni verjel, da f Alojzij Završnik Rajhenburg, 3. Julija. Danes je umrl v ljubljan. splošni bolnišnici tukajšnji slikarski mojster in najemnik gostilne Pod Lipo g. Alojzij Završnik, star komaj 47 let. Bil je zvest naročnik »Slovenca«, odbornik krajevne organizacije JRZ in podpredsednik obrtniške zadruge ter v času znanega bojevniškega gibanja eden najbolj navdušenih bojevnikov v našem kraju. Zadnje čase je začel vidno hirati in na dan svojega godu se je poslovil od svojih številnih prijateljev ter se odpravil v bolnišnico v Ljubljano. Kali svoje bolezni si je nakopal v svetovni vojni. Če si prišel k njemu v gostilno, ti je tako rad pripovedoval dolgo v noč svoje vojaške spomine, žital svoj dnevnik, ki ga je redno pisal na fronti, in razkazoval velik album strahotnih slik vojnih grozot, ki jih je večinoma sam posnel. In če je videl, da si ti, ki ti je pripovedoval in razkazoval vse to, sovražnik nesmiselnega klanja med narodi, je bil srečen dovolj. — Sedaj ga ni več, kot tat je prišla smrt in nam ga ugrabila iz naše srede. Pogreb dragega bo v torek v Ljubljani, ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, žalujoče naj ioiaži Rog, ruinemu pa naj sveti večna luč v deželi mirul bo jadralno letalo mogoče spraviti s take višine lepo na letališče. Pilot Majdel pa je napravil nekaj krogov. Z dimom so mu kazali smer vetra. Lepo je obkrožil letališče in mirno pristal. Komaj so reditelji obdržali ljudstvo na črtali — vse je hotelo videti pilota in letalo. Predsednik inž. Rekar mu je hitel nasproti, mu čestital in se mu zahvalil. Ta točka je bila najlepša in najbolj zanimiva v programu, ker so jo skoraj vsi šele prvič videli. Takoj nato se je visoko nad planinami pojavilo rdeče motorno letalo, katerega je vodil dr. Rape. Izvajal je krasne akrobacije in se kot vreteno vrtel nad množico, potem pa po nekaj krasnih zavojih odjadral proti Ljubljani. Nato je sledil krst jeseniškega letala in blagoslovitev letališča. Zbor je nagovori predsednik Aero-kluba inž. Rekar Ciril, ki je pozdravil najprej zastopnika kneza namestnika Pavla in ga prosil, da tolmači visokemu predsedniku največjo zahvalo za veliko pozornost in da mu tolmači našo vdanost. Pozdravil je po vrsti vse zastopnike oblasti, cerkve in društev. Predočil je veliko delo jeseniških jadralcev in modelerjev ter se jim zahvalil za veliki trud. Jeseniški Aero-klub bo delal za napredek jadralnega športa, bo delal za prvenstvo in bo delal za domovino in za kralja. Naše nebo bodo zasenčili naši avioni. Po blago-lovitvi je spregovoril gosp. župnik Demšar, ki je pozdravil zbor tudi v imenu jeseniškega župnika in v imenu občine. Čestital je idealnemu in po-žrtvovalemu delu in želel obilno uspehov. Kjer prime gorenjska pest, tam se tudi nekaj pozna, to je dokazal tudi jeseniški Aero-klub. Zbor je pozdravil predsednik Oblastnega odbora dr. Orel iz Ljubljane, ki je z veseljem ugotovil resno in uspešno delovanje tega najmlajšega kluba v državi. Prvi javni nastop kluba je velika manifestacija za ta kraljevski šport, ki je tudi v korist naši domovini. Za tem je malo dekletce — inž. Baltičeva Barbara dalo ime prvemu jadralu. Ta prizor male botrce je bil nad vse prisrčen. Majčkeno botrco je vodila k letalu gospa inž. Re-karjeva, da je prerezala modri trak. Zadnja točka sporeda so bili skoki jeseniškega letala, ki jih je izvajal jeseniški pilot g. Izidor R u č i g a j, pionir pri naši skupini. Sledila je še razdelitev nagrad zmagovalcem. Ni tu mesto, da bi se mogli zahvaljevati vsem, ki so pomagali, da je prireditev, kakršne naša Gorenjska še ne pomni, tako lepo uspela. Vsak, ki je pomagal, naj ve, da je pomagal plemenitemu delu. Ignacij Zaplotnih 60 letnik Včeraj je neopaženo obhajal 00 letnico življenja duhovni svetnik g. Ignacij Zaplotnik, katehet na III. deški osnovni šoli v Ljubljani. Rodil se je 4. julija 1878 v Goričah. Gospod svetnik je v prvi vrsti katehet, ki se zaveda svoje vzvišene službe, zato je pa mojster na svojem mestu. Splošno je znano, da ne zna le dobro učiti, marveč predvsem vzgajati za življenje. Je pravi dušni pastir svojih učencev, zato ga izredno spoštujejo in ljubijo ter so mu s srcem vdani. Srečni so, če se mu morejo pridružiti na ulici, če morejo priti k njemu na dom. In res je pogosto videti na cesti celo gručo otrok, ki se vsi prerivajo, da bi bili bližji svojemu ljubljenemu ka-tehetu. Izbrane izmed njih pripravlja še v počitniški dobi za strežniško službo pri sv. maši. Naš g. jubilant je vsestransko izobražen. Na njegovi mizi najdeš vsakovrstne znanstvene, slovstvene, jezikovne, zgodovinske, zdravniške in druge knjige, ki pa jih tudi študira, kolikor mu dopušča čas. Posebno se udejstvuje pri raznih gospodarskih, zadružnih in drjjgih organizacijah, ki jim je s svojo izkušenostjo in modrimi nasveti v veliko pomoč. Znan je kot spreten pregledovalec računov, bilanc itd. Lepo starost je že dosegel naš jubilant, ki pa se mu ne pozna kaj prida. Je pač čvrsta gorenjska korenina. Bog daj še mnogo delovnih let! Toča uničila polja in vinograde Strašno neurje nad Pišecami, Bizeljskim, Podsredo in Sv. Petrom Celje, 4. julija. Lansko leto Je toča pokončala vse pridelke v več vaseh v kozjanskem okraju. Katastrofa, ki je zadela te kraje, je vrgla prebivalce v največjo revščino in pomanjkanje. S strahom se spotni-njnajo ljudje teh žalostnih dni, ko jim je toča za več let uničiia sadno drevje in vinograde, edini vir dohodkov. Zadnje dni pa so jim soparni dnevi zopet pretili in s skrbjo so se ozirali v nebo, ko se je v kakem kotu pojavil temen oblak. Dnevi preteklega tedna so bili še posebno soparni in kmetje so trepetali, da jih zopet ne zadene nesreča. V nedeljo ob 1 popoldne se je ulila močna ploha. Med dežjem je padala toča, ki pa ni napravila večje škode. Nevihta je prenehala, vendar so se na južuozapadni strani zopet pričeli zbirati temni oblaki, ki so se podili od Brežic preko Pi»ff* $fctr'Blz*lMteitar Okoli 5 popoldne Se je dvignil močan vihar, oblaki so se trgali, usula_ se je suha debela toča. ki je padala nad 30 minut ter oklestila vse sadno drevje, na katerem je bilo še precej sadja, uničila žito, koruzo, pokončala vinograde. Toča je bila ponekod debela kot pest, povprečno pa je padala kot oreh debela. Po polurnem neurju je naredila neprecenljivo škodo na 10 km širokem pasu od Pišoč, Bizeljskega, Podsrede do Sv. Petra preko Hrvaške do Marije Bistriške. Ljudje so popolnoma obupani, saj jim je toča uničila vse. Najbolj so prizadeti vinorodni kraji, kjer so uničeni vinogradi, ki so letos prav dobro kazali in so se že kmetje veselili, da si bodo opomogli. Prepričani smo, da bo tem revežem priskočila na pomoč banska uprava in ministrstva Velika gasilska prireditev v Ponikvah Zdravstveni dom v Ponikvah pri Dobrepoljah, ki razvija neverjetno živahno delovanje, priredi z gasilsko župo kočevsko dne 10. julija ob 2 pop. gasilsko prireditev v takem okviru in velikosti, kot je slovensko podeželstvo še ni videlo. — Šef Zdravstvenega doma v Ponikvah in načelnik reševalnega oddelka gasilske čete Ponikve dr. Joža H e r f o r t je v tečaju za reševalne oddelke gasilskih čet kočevske župe izvežbal okrog 60 reševalcev, ki so že na tečaju in izpitih pokazali izredno ročnost in spretnost. Vsi ti reševalci in skoraj vse gasilske čete kočevskega okraja bodo sodelovali na tej veliki prireditvi, katero bo vodil dr. J. Herfort. Sodelovalo bo več motornih brizgaln, ljubljanski oblastni odbor jugoslovanskega aerokluba pa bo izvedel s svojimi letali letalski napad na Ponikve in na tamkajšne institucije. Uprizorjena bo nesreča z elektriko, padlo bo več razstrelilnih bomb, vžigalnih in plinskih. Naše podeželje bo imelo sedaj najlepšo priliko, da se seznani z grozotami bodoče vojne in da vidi izredno požrtvovalnost naših zavednih gasilcev. Program teh vaj je sledeč: ob 2 popoldne 10 julija se pojavijo letala, po okoliških cerkvah prične biti plat zvona, čim pa padejo prve bombe, stopijo v akcijo reševalci z maskami ali brez mask, ženski samaritanski oddelek in napadalne obrambne čete z brizgalnami. Glavni reševalni stan je v Zdravstvenem domu, ki bo zaznamovan z zastavo Rdečega križa. Reševalci bodo imeli priliko pokazati svoje znanje, ki bo ponovno ocenjeno po komisiji. Pri vsej prireditvi bo sodelovala priznana dobrepoljska godba, pa tudi za grlo in želodec bo preskrbljena Nova odkritja o delovanju Pintaričeve tolpe Mnribor, 4. julija. O delovanju razbojnika Pintariča in njegovih pajdašev prihajajo na dan vedno nova zanimiva odkritja ter se tudi krog osumljencev in aretiranih oseb čimdalje bolj širi. V soboto popoldne in v nedeljo ves dan se je mudil narednik Gvi-don Zorenč od poveljstva mariborske orožniško čete z Juhartoin in Kelcem na Dravskem polju, v Konjicah, Slovenski Bistrici in Poljčanah. Kelc je priznal, da so Juhart, Pintarič in on razen do sedaj znanih vlomov in razbojstev zagrešili še dva vloma v Poljčanah, poskušali pa so istotain vlomiti še na dveh krajih, pa so bili pregnani. Te vlome so izvršili v družbi nekega Karla Hoj-kerja, katerega sedaj orožniki zasledujejo. Izvršene so bile številne hišne preiskave ter so našli razno nakradeno obleko, perilo, ure, na- mizno orodje itd. Kot eden glavnih nakupovalcev ukradenih predmetov je bil osumljen ter je aretiran posestnik Ivan Brglez iz Vrhol pri Konjicah. Pri njem so našli zlato in srebrno uro; obe je kupil za 100 din od Pintariča. Pri Brglezu so se razbojninki tudi večkrat sestajali ter so pri njem prenočevali. Tudi neka ljubica razbojnika Josipa Kodra je pri Beglezu stanovala. Preiskava, ki so jo napravili orožniki v stanovanju Edvina Kodra, je spravila na dan veliko municije, ki je bila namenjena za Pintariča, poleg tega pa je bila najdena tudi večja vsota denarja, ki izvira iz tatvine pri posestniku Greifu v Račah. Preiskava se nadaljuje s polno paro, pričakovati je še več zanimivih aretacij in novih odkritij; posebne zasluge za pojasnitev zločinstev razbojniške tolpe si je pridobil g. Zorenč, ker je znal s spretnim zasliševanjem spraviti iz zakrknjenih razbojnikov razna priznanja, na podlagi katerih je potem preiskava lahko krenila v pravo smer. f KINO SLOGA tel. 27-30 Danes poslednjič! Ne pozabi mel Benjamlno GfgN Se o aretaciji Pintariča Naše tozadevno poročilo izpopolnujemo z naslednjimi podatki, ki so točni: Dne 29. junija sta prišla dva nepoznana človeka k zidanici Radošeka Jakoba, župana občine Ptujska gora, v 1'odložu, kjer ima vino-toč. Ker sta pa plačevala zapitek vedno z večjim denarjem, čeprav sta imela drobiž, ter sta se tudi sumljivo obnašala, je g Rodošek šel na orožniško postajo Ptujska gora, kjer je prijavi! dežurnemu orožniku Bjeliču Jovi (ostali orožniki so bili v službi) svoj sum Ker je pn orožnik bil sam. jc g Radošek naprosil tudi g. starešino oddelka fin. kontrole preglednika Kampušn Gregorja, da pride na pomoč, nakar so se podali med 9 in 10 zvečer v spremstvu gasilcev Gojkoviča Jožefa in Feliksa na lice mesta, k jer sta še popivala |>ozneje prijeti Pintarič in Koder. Po precejšnem boju so aretirali Pintariča. katerega so vklenjenega prignali na orožniško postajo Ptujska gora. kjer so ga drugi dan prevzeli orožniki iz Maribora. Dejstvo je. da gre edina zasluga, da je prišel zloglasni zločinec in razbojnik Pintarič v roke pravice, gg. Rodošku Jakobu, pregledniku Kam-pušu Greeorjii, orožniku Bjeliču Jovi in gasilcema Gojkoviču Jožefu in Feliksu Da je Koder, razbojnik in tovariš Pintariča, pobegnil, ir krivda v tem ker je bilo tema in ker so bili tam tudi drugi fantje, za katere sta razbojnika plačevala. Oglejte si nagrade ki jih razpisuje »Slovenec" za svoje naročnike pri sledečih tvrdkah: v Ljubljani: Verbajs, Gosposvetska cesta 10, Radioval, Dalmatinova ulira 13, Bregar & Krek, Miklošičeva cesta (Vzrajemna zavarovalnica), A. Goreč, d. z o. i., Tyrševa cesta, Suttner, Aleksandrova cesta 6, A. Prelog, Tyrševa cesta 1, L. Baraga, Tyrševa cesta 3, Warbinek, Miklošičeva cesta 8, Fortič, Dvorni trg 3-L, Musar, Sv. Petra cesta 61, Tovarna verig Lesce, Sv. Petra cesta 60, J. Vilhar, urar, Sv. Petra cesta 36, »Ilermes«, Miklošičeva cesta 30, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo 5, Kollinan, Mestni trg 16, »Peko«, Šelenburgova ulica, Podržaj, lg pri Ljubljani, v Št. Vidu nad Ljubljano: Kregar Andrej, mizarstvo, Kremžar Anton, strojno podjetje, Splošna trgovska družba 1 o. l Uurfl Tyrševa 33 v Ljubljani, v Celju: Stermecki, Jos. Jagodič, v Mariboru: Jan Ignac, Grajski trg 4, Meinel Herold, Gosposka ulica, Kovačič Ivan, Koroška cesta 10, v Hrastniku: Tovarna kemičnih izdelkov t Hrastniku olicijo — bilo je okroe 8 — ter je prosil, naj policija odstrani nadležnega stanovalca iz hiše Medtem ko je bil e I.o/ar na policiji, pa je Aleš Kovič žc na treh krajih zažgal hišo. Ko je stražnik prišel k hiši. je bilo poslopje že vse v palmenih. V hiši stanuje tudi stranka upokojenega železničarja Ivana Makuca. katerega hčerka Rosana se je prav v nedeljo poročila. Ko so svat je v nedeljo okoli 9 prišli v avtomobilih na dom, so morali ugotoviti, da jc stanovanje nove zakonske dvojice opustošeuo. Mlada zakonska dvojica je morala iti v hotel Skupna škoda ki jo trpi lastnik .vile g. Jože Ložar, znaša okoli 90.000 din in ne 30.000 din. kakor je po prvi cenitvi objavil »Ponedeljski Slovenec«, jože Ložar jc zavarovan za 80.000 t«4- tftrao J »SLOVENEC«, dne 5. julija 1938. gtev. I5f. Kaj pravite? Pri ume M en ju novega irskega državnega predsednika trn dublinskem gradu, dr. Douglasa Hpdeja, je le-ta odgovoril na pozdrav predsednika vlade de Valere s sledečimi preprostimi, a zelo jasnimi besedami: »Gospod ministrski predsednik, hvaležen sem Vam za prijazne besede, ki ste jih name naslovili. Prosim Boga, da bi mi dal milosti in moči delati v blagor Irske. Prosim Boga, da bi mi dal modrosti in pravega spoznanja, da bom kot predsednik driave znal izpolnjevati svoje dolžnosti.* Irska je dobila državnega poglavarja, ki je vreden vladati kriiantkemu irskemu ljudstvu. Tovarna cikorfje FAVORIT - Zemun sporoča, da jo še nadalje zastopa prejšnji potnik g- Franjo Breznik. Dekliški tabor na Brezjah Dekleta! Naš tabor nai nas združi vse, brez razlike stanov in organizacij, naj bo naša manifestacija za edinost med katoličani, naša prošnja za veliko katoliško dekliško gibanje med Slovenci. Ker bomo Marijo za to posebej prosile, pridite na tabor prav vse, da bo naša manifestacija čim mogočnejša in naša molitev čim uspešnejša. Od nas deklet je odvisna bodočnost naših družin, našega naroda. Zavedajmo se tega in poroma)-mo na Brezje, da se zavest naše katoliške dekliške ekupnosti med nami čim bolj utrdi. Na svidenje pri Mariji Pomagaj! Kofecfor Torek, 5. julija: Ciril in Metod, slovanska apostola. Sreda, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila; Domi- nika. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je neizprosna smrt ugrabila gojenko uršulinske šole Bernardko Kodela. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne. Naj se veseli med nebeškimi krilatci. Žalujoči rodbini Kodeiovi naše iskreno sožalje! + V Strugah je dne 3. t. m. po dolgi In mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Marija Pogorele, žena bivšega župana v Strugah Antona Pogorelca. Sveti ji večna luč! Žalujočim noše sožalje! -f- V Negotinu ;e 2. julija nenadoma umrl gospod Franjo F r a d e l, inž. podnarednik, doma iz Maribora. Naj v miru počival Žalujočim nai* iskreno sožalje! CfijuM Mirt podobne glivicam povzročajo kot so dognala biološka raziskavania — srb«ž, prhljaj in Izpadanj* las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, HER ODE IRIIVIIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu •• seda: dodaj* posebna sestavina, ki oprošfa teme in lase teb nadleg, ki stalno ogrožajo Vale las«, Trllysln i« zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše las« zdrav«, odpravlja prhljaj in preprečuj« izpadam« las. Oi«bn0 Mlfl = Poročila sta se v Celju g. Stokelj Karel, učitelj v Središču ob Dravi, in gospodična Ela Kavčič, učiteljica tistotam. Obilo sreče! = Poroka. V nedeljo, dne 3. julija 1938, sta se poročila v frančiškanski cerkvi Inž. cand. Evgen Gogala, sin g. Josipa Gogala, direktorja drž. trg. šole v Ljubljani, in dr. rer. pol. Tatjana Hrovat, hčerka g. Jakoba llrovata, tovarnarja olja v Ljubljani. Želimo obilo sreče. — Diplomiran je bil v junijskem roku na rud. oddelku teh. fakultete v Ljubljani za Inž. iz rudarstva g. Pelko Matko, sin šoi. upravitelja Matije Pt :Ka v Toplicah pri Zagorju ob Savi. Iskreno čestitamo! = Napredovanja rezervnih častnikov. Napredovali so šteto od 10. aprila 1924 v čin stotnika II. razr. peh. poročnik Josip Julijan in v čin poročnika peh. podporočnik dr. Rudolf Klin-per; šteto od 28. junija 192& v čin stotnika II. razr. peh. poročnika Josip Ručigaj in Miron Šifman; šteto od 17. decembra 1928 v čin poročnika peh. podporočnika Ivan Paleček in Juro Tabori; šteto od 15. avgusta 1929 v čin stotnika I. razr. lekarniški stotnik II. razr. Josip Ančik; šteto od 17. decembra 1929 v Čin stotnika I. ra/.r. sanitetni stotnik II. razr. dr. Josip Muster in le kamiški stotnik TI. razr. Oskar Roder; šteto od II. aprila 1930 v čin poročnika peh. podporočnik Zvonimir Hafner; šteto od 28. junija 1931 v čin stotnika I. razr. peh. stotniki II. razr. Štefan Kunert, Franjo Svctec, Jožef Štirn, dr. Zdravko Vitele, Adolf črepinko in san. stotnik II. razr. dr. Lujo Kinstler: šteto od 31. decembra 1931 v ičin poročnika peh. podpor. Rudolf Kasik; šteto od 6. septembra 1932 v čin stotnika I. razr. topniški stotnik II. razr. Ivan Mngušar; šteto od 17 decembra 1932 v čin poročnika peh. podpor, Josip Fratrič in zrnkoplovni por. Anton Matal; šteto od 31. decembra 1935 v čin, por. peh. podpor. Anton Kovačič, Anton Jumg, Ivan Kesler, Tomislav Kočiš, Inž, podpor. Simon Vizek in za nižjega uradnika III. razr. ekom. stroke nižji voj. uradnik IV. rn/.r. Blaž Petrina; šteto od 31. decembra 1936 v čin por. peh. podpor. Alojz Pregelj, inž podpor, Ivan Šillč. Matija Brajrr, Bruno Cergolrrn in in t. podpor, dr. Artur Hcndrl; Strto od f>. septembra 1937 v čin stotnika I. rnzt. peh. stotnik II. razr Andrej Hofmajster in šteto od 31. decembra 1937 v čin stotnika I. razr. prh. stotnik II. razr. Branko Divljan. Štefan Janeš in TTroš Prrkovlč, v čin poročnika peh podpor, Rudolf Najmilrr, Rudolf Pflng, Avgust llrnig-man, Ivan Usmiani, Josip Snlinan, Julije Krreo, Ivan Rrbrovič, Dinko Lupi, Franjo Merkez, Zlat-ko Band. Kuzman Cerjak, Jurij Ralč, Ljudrvit Kovač, Rikard Tnusig, konjeniški podpor. Andrej Hereeg, inž. podpor. Konrad Tekač, topniško tehn podpor. Demrtrr Kimovec. veterinarski podpor. Vlatko ^ajs in za nižjega voj. uradni. ,ka F IT. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV razr Frnest Vilhajm, Robert Panet in Via dhnir Nagel. — Nadaljevanje jutri. Napredovali «o v čin sanitetnega podporočnika narednik dijak dr. Oskar Sajdl; Strto od 51 decembra 193? v čin lekarniškega nodnnroč. niks naredniki dijaki Radovan Damaška. Branko Drobac, Vladimir JeJačič, Dušan Grims, Jo- V nedeljo, 1Q. julija Velik narodni tabor pri Sv. Trojfd v Slovenskih goricah Do 0 dopoldne: zbiranje posameznih skupin na zbirališčih. — Ob četrt na 11: pridiga, nato sveta maša z ljudskim petjem. — Ob 11: zborovanje, na katerem govorijo notranji minister dr. Anton Korošec in zastopniki organizacij, včlanjenih v Narodnem odboru ter zastopnik gasilcev. — Vsi savedni obmejni Slovenci na tabosJ Proslavili bomo 20 letnico osvobojenja in ustanovitev svobodne driave! sip, Marič. Cunte Vitale, Zvonimir Giganič, Josip Milan Dragane, Josip Grahovac, Hanibal Ka-noni, Adolf Redig, Aleksander Kovač, Robert l>inus, Herman Klobučar, Leo Sušanj, Franjo Helfrih, Bruno Finkelštain, Milan-Margulit, Dinko Hudoba, Josip Magdič, Dragotin Vendl Peroš, Martin-Mirko Križman; Šteto od 11. decembra 1936 v čin lekarniškega podporočnika naredniki dijaki Florencio Martineli, flans Bra-mer, Kazimir Feler, Bogomir Rehorič, Franjo Benzinger, Anton Hrenčevič, Zvonimir Kiler, Ivan Sindik, Viktor Kolman, Ivan Kojdl, Mirko Benzon, Žiga Mitelbah, Josip Milhofer, Leo Haj-man, Josip-Jene Selinger, Josip-Milenko Hal-vaks, Bela Gutman. Alfred Aibl, Borislav Praunspcrger, Leo Sinberger, Josip SuSnik, Stanko Pcrin; šteto od 3t. decembra 1936 v čin lekarniškega podporočnika naredniki dijaki: Matija Kvintus, terene Sotič, Vladimir Ortinj-ski, Fvgen-Anton Urban, Miroslav Brajer, Er-vald Vrenčur, Georg Lihtenberg, Alojzij Mar-kovič, Vladimir Rmokvica, Ivan Stok, Ivan Fidler, Miroslav Pajer, Marko Videka, Josip-Dragan Plehati; šteto od 1. der. 1937 v čin lekarniškega podporočnika naredniki dijaki Bela štajner. Oskar Čergn. Jakob Smit, Marijan Sabolič, Bogdan Košcec, Viktor Švarc, Nikolaj-Hrinrih Creser, Albert Silinaer. Leopold Heht, Evgen Blau, Ferdo Gregurič, Boris Lozovina, Zorislav Dir, Božidar Gurski, Franjo Steka, Ferdinand Hudina, Johan Švare, Janko Prannsper-ger, Ludvik Rešner, Ivan Feler, Andrej Sag!, Krešimir Kovačič, Štefan Ferari. Ivan Cajsber-ger, Jožef Elazar, Ludvik Otmar, Jurij Brtoč, Edo Flajšman, Josip Kolačin in za nižjega voj. uradnika IV. razr. ekon. stroke narednik dijak Ferdo C.racio; šteto od 31 decembra 1937 v čin lekarniškega podporočnika naredniki dijaki Oskar-Štefan Branžovski, Zdenko Gorup. Simo Skubic, Juro Kirhbaum, Zahiel Finci, Karol Stajn in za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. geodetske stroke narednik dijak Jaroslav Plzi.k in šteto od 1 aprila 1938 v čin san. podporočnika mornarice rezervni mornariški narednik vodnik III. razr. dr. Ivan Orlandini. * — Dr. Korošec in dr. Natlačen — častna občana Metlike. Občinski odbor v Metliki je n« svoll zadnji seji soglasno sklenil, da podeli voditelju Slovencev' dr. Antonu Korošcu in banu dr. Marku Natlačenu Častno občinstvo v priznanje za izredne zasluge, ki sta si jih pridobila za slovenski narod, in še posebej za Belo krajino. — Potovanje na solka bojišča v Trst, Gorico m na sv. Goro, ki ga priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani, ae bo vršilo zaradi tehničnih zaprek 23. in 24. Julija, na pa 9. in 10. julija, kakor je bilo prvotno določeno. Zato prijave še sprejemamo. Novi prijavljene! morajo predložiti Zvezi bojevnikov dovoljenje okrajnega načalstva, da ni ovire za potovanje v inozemstvo, in dve sliki, podpisani na prednji strani. Prijava novih priglašancev naj obsega sledeče podatke: ime ln priimek, očetovo ime, dekliški priimek in im« matere, rojstni kraj in datum, poklic, naslov, pristojno občino. — Vožnja, prehrana, prenočišče, skupni potni list, avtobus in upravni stroški znašajo skupno 180 din za osebo. — Kdor bi se še želel udeležiti tega edinstvenega izleta, naj pohiti « prijavo, ki s« sprejme še do 12. julija t, 1. , _ v poročilu e produkcijah konservatoristov je pomotoma izostalo med imeni profes. zbora, ki je pripravil nastopajoče gojence, ime g. L. M. Skerjanca, voditelja dirigentske šole. Nadalje lep nastop konser-vatorijskega pevskega zbora na operni produkciji, kj«r je kot zbor češkega ljudstva zelo lepo uspel. — Zavod šolskih sester v Repnjah pri Vodicah sprejema v Internat gojenke od četrtega leta naprej. V zavodu je šestrazredna ljudska Šola s pravico javnosti. Gojenke Imajo tudi priliko, da se lahko uče nemškega jezika ln glasbe. Zavod leži v lepem, mirnem kraju, ob vznožju prijaznega Re-penfskega hriba v bližini avtobusne proge. Natančnejša navodila daje vodstvo šolskih sester v Repnjah p. Vodice. zaneseno. — Za vezavo svojih knjig in Se je teh precej, zmeče ljubitelj knjig marsikateri dinar. Kdor hoče priti poceni do vezanih knjig, se bo naučil knjige vezati sam. To vam pove in pojasni knjižica, potrebno je, da jo dobro preštudirate, predvsem pa morate parkrat opazovati izučenega knjigoveza pri njegovem delu, da vam bodo nasveti iz knjižice umljivejži. Maribor m Kongres kurjačev is vse države. Prvič od obstoja organizacije državnih železnic bo kongres te organizacije letos v Mariboru. Začne se jutri in sicer v dvorani gostilne »Grmek« v Studencih pri Mariboru. Kongres bo trajal jutri in pojutrišnjem. V petek 8. t ni. pa napravijo udeleženci izlet. Kongresa se udeležijo delegati iz vse države. m Potujoča protipllnska razstava v Mariboru. Danes ob 16.05 prispe v Maribor potujoča protipllnska razstava ln sicer na glavni kolodvor. Razstava bo odprta do 16. t. m. m Mesto venca na grob pokojnega g. Martina Lovšeta so darovali uradniki okrajnega cestnega odbora 150 dinarjev za Protituberkulozno ligo. m Uradniki mestnih podjetij na potovanju. Skupina 26 uradnikov mariborskih mestnih podjetij ee je odpravila z avtokarom mestne občine na Studijsko potovanje po Nemčiji. Odpeljali so se v nedeljo zjutraj, vrnejo pa se nazaj prihodnjo nedeljo. m Pregled uniform. Vsakoletni pregled uniform rezervnih častnikov po rekrutni komisiji bo MMN (MOTOM v duhoviti družabni satiri (Nemški dialog) POD KRINKO LJUBEZNI KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 uri — V sodne zapore so jih pripeljali. Pod tem naslovom smo pretekli mesec poročali, da so orožniki pripeljali v sodne zapore 41 letnega Lojzeta T. in metlarja Janeza P., oba stanujoča v Kožarjih. Ovadena sta bila zaradi prllastitve tujega blaga. Zadeva pa je bila bledeča: Oba sta kupila kolesi na obroke. — Prvi je dal predplačilo 250 din, drugi pa 300 din, ostanek sta se zavezala plačevati v mesečnih obrokih po 150 oz. 200 din. To je bilo v začetku junija irt bi prvi obrok zapadel v začetku julija. 2e po sklenjeni kupčiji pa je prišel k obema prodajalec in zahteval kolesi nazaj. Ker mu jih nista hotela dati, ju je ovadil orožnikom, ki so oba aretirali. Na sodišču pa je bila cela zadeva takoj pojasnjena in sta bila oba izpuščena. Ljubljana v torek, dne 5. julija 1978 Sestanki Fantovski odsek Ljubljana-mesto! Drevi ob 8 bo v telovadnici II. dri real. gimn. (na Poljanah} zadnja redna telovadba v tej sezoni. Pridite vsi člani gotovo, da se bomo po telovadbi dogovorili o skupnih izletih v mesecu juliju in avgustu. Dekliški krožek Ljubljana-mesto ima drevi točno ob 8 sestanek v društveni sobi Vzajemne zavarovalnic«. Pridite vse članice! Lekarni Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul, 7, Poizvedovanja Našla se je v Tivoliju noška ura. Dobi 6« v Seffle-nilki ulici 2, pritličje, soba 4. Izgubljene so bile v nedeljo popoldne na poti na pokopališče črne, gladke, usnjato (glacč) rokavice. Kdor jih je našel, ee naproša, da jih odda proti nagradi na Ma«arykovi cesti št. 66, pritličje. Izgubila ee je aktovka s šolskimi potrebščinami od Bohoričeve, Jegličeve, Masarykove ceste do kolodvora. Najditelja prosimo, naj lo odda proti nagradi v trafiki v Kolodvorski u> lici 41. Irlzctskl salon KOSCI Miklošičeva 18 Prvovrstna postrežba, moderne friture, speciialiteta trajna^ondul^ 1 Proslava praznika sv. Cirila ln Metoda bo danee v Bežigradu. Ves dan je češčenje Najsvetejšega. Ob 9 slovesna služba božja, katero ima g. duh. svčtnlk p. Teodor Tavčar, župnik na Viču. Ob pol 11 pride proslavit naša blagovestnika društvo poštarjev z godbo. Zvečer ob 8 bo procesija i lučkami po slavnostno razsvetljenem Bežigradu. Bakle ee bodo dobile pred cerkvijo pred procesijo po dinarju. Po procesiji na prostem na pokopališču sv. Krištofa pridiga in blagoslov. Po procesiji igra godba pred cerkvijo med zažlganjem kresa, raket in umetnega ognja. — Pridlmo pro- I »Hollywoodski slavček«, Upa OroCC PlOOre v ves«ll, melodlioznl opereti KINO UNION fgym W ki kaž«, kako s« j« ž«nll mladi c«sar Frano Joief L Telefon 22-21 9191. s cesarico Elizabeto. Reži|a J. St«rnberg. Predstavi ob 19'15 in 21*15 uri — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj" na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Zamenjan kovoeg. V sobotnem popoldanskem Vlaku na progi Celje-Smartno ob Paki je nekdo zamenjal in odnesel kovčeg g. prof. dr. Fr. Mlšiča. V kočegu so bili razen obleke in perila važni rokopisi in hranilna knjižica poštne hranilnice. KovČeg se naj vrne na naslov: Prof. dr. Fr. M i SI? 1 «. Mozirje (Marijin grad).__ Dr. med. Rudol! LESKOVAR, zdraviliški zdravnik otvori dne 6. julija 1938 privatno prakso v Rogaški Slatini v novozgrajenem hotelu »Jugoslovanski kralje — Popravil V včerajšnjem »Ponedeljskem Slovencu« se mora v članku: Dr. Anton Korošec o miru, svobodi in demokraciji« glasiti prvi stavek šestega odstavka: »V tem smislu bodo govorili zadružniki (ne sovražniki) po vsem svetu«. — Nova telelonska relarlja. Ministrstvo pošte je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Fram-Gros« Sankt Florian. Pristojbina za tri minutni pogovor je 1.50 si. Ir. — Poior lastniki pisar, strojsvl N«ki g. J a z b i n -š«k Alojz, bivii sluga, star okrog 40 let, doma iz Šmarja pri J«U«h, obiskuj« strank« ter s« s pratvezo, da zbudi zaupsnj« in s« mu Uroči karkoli v popravilo, izdaja za družabniki moj« tvrdka. Zaradi tega opozarjam vse tt. stranke in podjetja, da «cm lastnik mojega podjatja edino «am in nikoli ni««m imel družabnika. Svetujem vsakomur, da v takih primerih v lastnem interesu poklic« policijo, da s« s tam onemogoči nadaljnja škoda strankam. — Bori« Simandl, Ljubljana, Dvo-fakova ulica 3, specialna meh, delavnica za popravila knjigovodstvanih, računskih in pisalnih strojev t«r registrirnih blagajn. — Samouki knjigovei ali kako se naučim knjige sam vesatl. Knjižica ima 24 strani in stane 8 din. založila io le Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pomanjkanje gotovino Je zadelo že marsikatero obrt in tudi privatniku ni bilo pri- slavlt praznik naših duhovnih očetov sv. Cirila in Metoda 1 1 Trnovskim staršem! Nnraičaj dekliškega krožka Prosvetnega društva Trnovo Ima redne sestanke ob sredah od 5 do pol 7 popoldne. Prosimo vas, starši, da pošljete evoje deklice v društvo, kjer se bodo vzgajale telesno in duhovno pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom. — Odbor. Sia|ee, kravate, Karničnlk, Nebotičnik. 1 Stanovanjski odsek za mladinski tabor pozivi vse, da mu takoj predlože vse račune radi hitrejše likvidacije. Stanovanjski odsek posluje vsak dan od 4 popoldne dalje v prostorih Zveze fantovskih odsekov, Miklošičeva 7-1. Dr. Ivan Pintar do 2. avgusta ne ordinira Dr« Josip Muster ne ordinira do 17. Julija. K cerkvenemu koncertu v Irančiihanshi cerkvi Ker je v mislih, ki so bile napisane v nedeljskem »Slovencu« k temu koncertu, Izraženo za nerazumljivo, zakaj je tako »neopaženo zdrsnil mimo nas eden najpomembnejših koncertov v minuli sezoni«, pojasnjujem, da sta bili isti večer (13, junija t. I.) dve glasbeni prireditvi v Ljubljani. Ker sem bil sam zaposlen v operi, sem naprosil g. prof. Tomca, kot strokovnjaka za cerkveno glasbo, da bi napisal kritiko 0 koncertu. 1'fof. lome je tudi dejansko napisal kraiko poročilo, ki jo v »Slovencu« izilo. — Pač pa bi ob letos dne 23. julija od 9. do 11. ure predpoldne v Gambrinovi dvorani. Pozivajo se vsi rezervni častniki, ki imajo državne uniforme, da i6to prinesejo navedenega dne na pregled. m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 59 let znani trgovec in gostilničar Frano Jeglič iz Rač. — Na Koseskega ulici 117. je pobi ala smrt upokojenega mizarja delavnice drž. železnic Matije Sprlnčnika, ki le dočakal visoko starost 82 let. — V bolnišnici je umrla 50 letna Katarina Vuk. — Naj počivajo v miru. m Zastopstvo za prodajo srečk se ni obneslo. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru ee je zagovarjal včeraj 35 letni zasebni uradnik Alfonz P. iz Maribora zaradi utaje. P. je dobil zastopstvo tvrdke za prodajo loterijskih srečk Markovič & C. v Belgradu. Tvrdka mu je za prvi poskus poslala za 6400 din srečk, pa je kmalu obžalovala svojo zaupljivost. P. Je namreč ostal tvrdki dolžan za srečke 2950 din; P. je dejal, da je ta znesek ali izgubil, ali pa mu je bil ukraden, ko se je vinjen vozil iz Čakovca v Maribor. P. je bil obsojen na 2 meseca zapora ln izgubo častnih pravic za 2 leti, pogojno na dobo 2 let pod pogojem, da plača škodo v roku 5 mesecev. m Najdeno kolo. Ob Kirbiševi hiši v VetrinJ« eki ulici eo našli črno pleskano kolo znamke »Teurnier«, lastnika pa ni bilo nikjer ter ee še do sedaj nihče ni javil zaradi njega. Očividno Je bilo kolo nekje ukradeno, pa ga je tat potem iz ne-znanega vzroka ostavil. m Strela v tekstilni tovarni. Po silni vročini in suši je padel v nedeljo blagodejen dež, predhodnica pa mu je bila huda nevihta, med katero je močno udarjala strela. Popoldne okrog pol petih je udarila strela v tovarno Texta na Teznem. Švignila Je najprej v transformator ter od tam po kablih v prostore tkalnice. Tam je zažgala lesene dele na nekaterih strojih ter leseno stropno konstrukcijo. Pretila je nevarnost velike požarne katastrofe, ki so Jo pa nastavljenci tovarne sami preprečili, ker so pogasili ogenj z rožnimi gasilnimi aparati. Na pomoč je prišla tudi pozama bramba s Pobrežla, ki pa ni stopila v akcijo. Strela Je povzročila veliko škodo, ker je razbila kabelske napeljave v tovarni. m Obrtno gibanje. V mesecu juniju je Izdalo mestno poglavarstvo 9 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo izbrisanih iz registra 8 etarib obrti. m Kakšna bo letoinja letina v mariborski okolici. V mariborskih vinogradih se je že pojavila peronospora, vendar pa samo na listju, ne pa na grozdju, tako da ne preti vinogradom nobena nevarnost. Zaradi hude vročine, ki vlada zadnje čase, pa se od peronospore napadeno listje takoj posuši, tako da se bolezen ne more naglo širiti Vinogradniki so zaradi tega prepričani, da bodo imeli letos dobro vinsko letino. — Tudi jabolka dobro kažejo. Po kvantiteti bo letina srednje dobra, zato pa Je sadje zelo zdravo ter bo kvaliteta prvovrstna. Sadjerejci si obetajo letos dobro prodajo blaga, ker je na Jugu in v severnih državah slaba letina Jabolk; prepričani eo zlasti, da bodo spravili kftnadko lahko v denar, ker je odpadel Izvoz kanadke Iz bivše Avstrije v Francije ter eo bo povečal naš izvozni kontingent od lanskih 80 na 100 vagonov. — Poljski pridelki zelo dobro kažejo, posebno krompir ln fižol ter koruza, katero pa malo ovira suša. Košnja sena je bila sred^ nja, žito pa je prvovrstno obrodilo. Celje c Poroka. V nedeljo sta se v opatijski cerkvi poročila gdč. Fini Zadravec in g. prof. Mirko Močan. Dolgoletnemu pevovodji »Celjskega zvona« in prosvetnemu delavcu ter njegovi družici^ želimo v zakonu mnogo božjega blagoslova in sreče! o Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 12. julija od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgov« cev za mesto Celje v Razlagovi ulici 8. c TK Skala, Savinjska podružnica v Celju sklicuje za četrtek 7. t. m. ob 8 zvečer obvezen sestanek vseh članov. Seertanek bo v Delavski zbornici v Razlagovi ulici. V soboto bo vozil avtobus v Logarsko dolino po polovični ceni. Prijave sprejema g. Kocmur Tine. c Kino Union: »L« Habanera«, ZaTah Leander. c Namesto venca na grob pok. skladatelja dr. A. 9chwaba Je poklonil dilaškemu domu vladni sv6tnik g. Emilijan Lilek 150 din, Pevsko društvo »Celjski zvon« in veletrgovec g. Božidar Ravnikar vsak po 150 din. c V celjski bolnišnici so umrli: 52letna aoba-rica Lednik Franja iz Gorice pri Veliki PireSici, Maetnak Marija, 32 letna žena posestnika iz Dra-molj in 01 letni Žagar Ramšak Anion iz Vitanja. Naj v miru počivajo! e Nesreča t motornim kolesom. V 8t. JanSu ob Paki Je padel z motornega kolesa sin posestnika In lesnega trgovca Rakun Matija iz Varpolja pri Rečici pri Savinji tako nesrečno, da »i je zlomil desno roko v ramenu. Prepeljali eo ga v celjsko bolnišnico. c Z lesenimi vilami si je prebodla lice. V Pakt pri Vitanju so Jelenkovl nalagali seno, Med njimi je bita tudi 14 letna hčerka Marija, ki Je z vilami spravljala seno. Pri delu pa se je po nesreči vbo-dla i vilami v lice in si ga prebodla. tej priliki opozoril toliko bolj na nesmisel, ki se vedno pogosteje dogaja, da se pri nas, ki na resnih glasbenih prireditvah itak nismo kdo ve kako bogati, tako pogosto nakopiči na Isti večer vet glasbenih prireditev! Naj bi bili prireditelji v tem pogledu v bodoče bolj umni. I V. U. pomorska zunanja trgovina V letu 1937. je znašal uvoz inozemskega blaga po morju 5,908.768 stolov nasproti 5,009.530 stotom v letu 1936. Oti lanskega uvoza po morju odpade 3,453.103 stote na jugoslovanske ladje, 2,455.065 stotov pa na tuje ladje, uvoz na domačih ladjah je torej znatno večji kot uvoz pod tujo zastavo. V letu 1936. je prevladoval, dasi malenkostno, uvoz pod tujo zastavo, ta je znaSal 2,526.735 stotov, kar je bilo nekaj nad polovico vsega uvoza po morju. Glavni del po morju uvoženega blaga odpade na premog in na koks. Uvoz premoga je znaSal (v oklepajih podatki za leto 1936.) 2 milijona 897.353 stotov (2,446.573), koksa pa 1,306.576 stotov (701.600). Večjo postavko v statistiki zunanje pomorske trgovine predstavljajo fosfati s 124 724 stoti (240.447), sol s 133.240 (135.050), ter nafta in asfalt. Veliko večji kot uvoz po morju pa je izvoz. Ta je znaSal lansko leto 16,254.428 stotov proti 12,094.016 stotom v letu 1936. Pri izvozu pa Se yedno znatno prevladuje blago, izvoženo pod tujo zastavo, nad blagom, ki je bilo izvoženo na domačih ladjah. Izvoz na jugoslovanskih ladjah je znaSal 6,6*36.151 stotov (5,((67.623)-, na tujih ladjah pa 9,586.274 (6.426.303) stolov. Pri izvozu prevladuje les za gradbo. Tega je bilo izvoženenga 5,446154 stotov (3.327.911), lesa za kurivo pa 324.146 stotov (58.550), bukovih in hrastovih pragov 81.317 stotov (219.505), nato pridejo Se razni drugi lesni proizvodi. Veliko postavko v pomorskem izvozu predstavljajo seveda dalmatinski proizvodi, kot bauxit z 1,713.979 stoti, tupina z 1,691.400 stoti in cement z 1,915.180 stoti. Je pa bil izvoz bauxita in cementa v letu 1936. večji kot lansko leto, znašal je 2,472.481 odnosno 3,026.285 stotov. Med posameznimi državami so v naSi zunanji pomorski trgovini najbolj zastopane Italija, Nemčija in Holandska. Na Italijo je odpadlo lansko leto 8.2% uvoza in 27.2% izvoza proti 6.8% odnosno 14.2% v letu 1936., na Nemčijo 26.4% (19.8%) uvoza in 4.5% (14.3%) izvoza, ter na Holandsko 37.9% (41.4%) uvoza in 13.1% (20.1%) izvoza. Trgovska mornarica v letu 1937 Pa statistiki trgovsko-industrijske zbornice V Splitu je naša trgovska mornarica koncem leta 1937 imela 12.893 ladij s skupno brutto tonažo 412.490 ton proti 12.686 ladjam s 387.866 tonami v 1. 1936. V preteklem letu zaznamuje -torej trgovska mornarica lep napredek. Od gornjega števila ladij odpade 71 s 318.636 tonami na ladje dolge plovbe 15 s 19.419 ■tonami na ladje velike obalne plovbe, 837 s 45.077 tonami na ladje male obalne plovbe, 6.718 s 12.117 tonami na ribiške ladje in 5243 s 13.812 na s številko označene ladje in čolne. Povečanje tonaže v lanskem letu se nanaša predvsem ns ladje dolgo plovbe, katerih tonaža je v letu 1936 znašala 287 573 ton. Posadke na vseh ladjah je bilo lansko leto 32.760 mož, kar pomeni napram prejšnjemu letu prirastek 705 mož. število konjskih sil se je zvišalo od 216.953 na 223.461. Zvišanje hapiiala pri Trepča Mineš V Angliji obstoji prepoved emisije Inozemskih posojih. Vendar se ta prepoved ne nanaša na emisijo inozemskih posojil za račun angleških podanikov zaradi odkupa deležev v angleških podjetjih v inozemstvu ali pa glede emisije novih delnic takih podjotij. Z ozirom na to je bilo tudi družbi Trepča Mineš odobreno, da emitira na londonskem trgu svoje delnice za vsoto 400.000 funtov. Odobren je tudi izvoz kapitala v funtih v Jugoslavijo zaradi postavitve projektiranih tova-ren za topljenje svinčene rude v Zvečanu in tovarne za topljenje cinkove rude v Šapcu. Pred emisijo novih delnic pa bo prISlo do fuzije angleških rudarskih podjetij v Jugoslaviji in sicer »Trepčec, »Kopaonika«, »Zlatova« in >Novog brdac.. Novo podjetje, ki bo nastalo iz fuzioniraniht bo najbrž tudi nosilo ime Trepča Mineš. Češkoslovaški devizni predpisi V zadnjem času je tudi ČehoslovaSka poostrila svoje devizne predpise, ki se nanašajo Ma uvoz derfarja potnikov, kateri prihajajo na Čehoslovaško. Po teh predpisih sme inozemec prinesti s seboj na Čehoslovaško i,n tudi izvoziti iz države orez vsakih omejitev in formalnosti na njegovo ime v inozemstvu izstavljene čeke m kreditna pisma. Prinesti sme tudi v državo inozemska plačilna sredstva v poljubni višini. V interesu potnika pa je. da pri dohodu v državo prijavi uvožena tuja plačilna sredstva obmejnim organom, ki izdajo o tem potrdilo, na podlagi katerega je mogoče pozneje neuporabljeni ostanek v treh mesecih v isti valuti, ki je označena na potrdilu, prosto izvoziti. To potrdilo je treba pri odhodu iz države na meji oddati. Po preteku treh mesecev pa je mogoče tuja plačilna sredstva izvoziti le na podlagi posebnega dovoljenja čehoslovaške narodne banke, ki izda dovoljenje na podlagi potrdila o uvoženi valuti, katero izdajo obmejni organi. Čchoslovaški denar sme prinesti inozemec v državo le za največ 300 K č in to v drobižu ter 10 ali 20-kronskih bankovcih. Če ima potnik več čehoslovaškega denarja ali pa v večjih bankovcih, ga mora proti potrdilu izročiti obmejnemu organu in navesti naslov, na katerega naj se denar v vrednostnem pisinu na stroške in nevarnost potnika pošlje. Tudi iz Čehoslovaške se sme izvoziti le 300 Kč v drobižu odnosno bankovcih po 10 in 20 Kž. Spremembe železniške tarife za Češkoslovaško V okviru jugoslovansko-češkoslovaske Železniške tarife so predrugačene zaradi nove lokalne železniške tarife in zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji sledeče tarife: tarifa št. 12 za vseže meso, št. 14 za svežo zelenjavo in št. 28 za sveže sadje. V primeri s sedanjim tarifnim stanjem bo voza-rinska odmera novih tarif delno zmanjšana zaradi uveljavljenja nemške tarife. Sprememba tarif stopi v veljavo 15. t. m. ali pa najkasneje 1. avgusta. Istega dne bodo izdane tudi nove tarife in sicer jugoslovansko - belgijska, jugoslovansko - francoska in nova tarifa za prevoz življenjskih potrebščin v Anglijo. * Uvoz Iz Svlee — omejen. Konec tekočega meseca preneha kliring med naSo državo in Švico. Z ozirom na to prinaša Jugoslovenski kurir vest, da bodo jugoslovanski uvozniki mogli ta mesec uvoziti iz SvIcp blago v neomejeni množini, da pa bodo morali blago plačati v kliringu tudi tekom tekočega meseca. V kolikor pa kupljeno blago ne bi bilo plačano v teku meseca julija, ga bo treba po 1. avgustu plačati v prostih devizah. Seveda bo pri tem razlika v tečaju, kajti klirinški frank ima tečaj 10 din, prosta deviza pa stane 11 din. Bilance. Jugosl. tekstilne tvornice Mautner d. d., Ljubljana, izkazujejo pri uspehu fabrika-cije 25,28 milij. din (v letu 1936. 24 milij. din) 3.5 milij. din čistega dobička. Ta dobiček je malenkostno manjši kot pa dobiček v letu 1936. Med pasivnimi postavkami se je zvišal redni rezervni sklad od 1,55 na 1,75 milij. din, dočim je podjetje v 1. 1936. izkazovalo specialni rezervni fond v znesku 2.4 milij. din, izkazuje v bilanci za L 1937. postavko >ostaie rezerve« v znesku 5,92 milij. din. Upniki so se od leta 1936. znižali od 44.9 milij. din na 28.4 milij. din. Na aktivni stran pa so se znižale tovarniške naprave za 3.6 milij. na 25.7 milij. din, debitorji za 2.5 na .,12.4 milij., vrednostni papirji za 6.4. na 0.2. milij. din. Zaloge so ostale neizpremenjene na 26.1 milij. din. V računu zgube in dobička so os|ale thed stroški postavke skoraj neizpremenjene, znašale so amortizacije 4.5, obresti 4.1, stroški 5.5 milij. din, le davki so narasli za 1.6 na 7.3 milij. din, dubiozne terjatve pa za 0.5 inilij. din. Borza Denar 4. julija. Nemški čeki so beležili v Ljubljani, v Zagrebu in Belgradu 14.90—15.10. Poleg tega so notirali v Zagrebu za konec julija 14.81—15.01, za konec avgusta 14.90 blago in za konec septembra 14.86 do 15.05. Anglešld funt je notiral na ljubljanski borzi 287.20-238.80 (238), v Zagrebu 238 den in v Belgradu 237.20—238.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 28.90—29.60. Devizni promet je znašal v Belgradu 4,024.000, efektni pa 1,813.000 din. p r I m o m ! 2405.16—2419.75 1748.53—1762.41 735.95— 741.02 996.45—1008.52 214.99— 217.04 4311.00—4347.32 120.70— 122.18 150.74— 151.84 227.84— 230.92 LJubljana — teta jI s Amsterdam 100 hol gold. . . . Berlin 100 mark...... Bruselj 100 belg...... Curlh 100 frankov . . . . , London 1 funt....... Newyork 100 dol. ...... Pariz 100 frankov ...... Praga 100 krou ...... Trst 100 lir........ Curih. Belgrad 10, Pariz 12.94025, London 21.60875, Ne\vyork 436, Bruselj 73.90, Milan 22.94, Amsterdam 241.35, Berlin 175.65, Dunaj 32.50, Stockholm 111.425. Oslo 108.60, Kopenhflgen 96.425, Praga 15.13, VarSava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, lleisiiigfors 9.52, Buenoe Airee 118.50. Vr*Hno*tni n»«irfi Ljubljana: 7% inv. pos. 97.25—98.25, agrorjl FS—60, vojna škoda promptna 476—478, begi. obv. 90-92, dalm. agrarji 89—90, 8% Bler. pos. 97—98, 7% Bler. pos. 92—93, 7% po«. DHB 99-100, Narodna banka 7250—7850, Trboveljska 180—190. Zagreb: Dri pap.: agrarji 61—63 (60), vojna škoda promptna 478—480 (476—480), 7% Bler. pos. 92.75—93 (93). — Delnice: Pri v. agrarna banka 226 den., Trboveljska 180-185, Gutmann 60 bi., Tov. sladk. Bečkerek 600 bl„ Osješka liv. 180 den., Dubrovačka 860 bi., Jadr. plovba 360 bi., Oceania 800 bi. Belgrad: Drž. pap.: 7% inv. pos. 98—98.50, (98.50), vojn« Skoda promptna 477—477.50 (477.25 do 477.50), ultimo september 477 den, ultimo oktober 477 den., begi. obv. 90.50—91 (90.50), dalm. agrarji 89.75—90.50 (89.75), 4% sev. agrarji 50 75 den. (59.75), 8% Bler. pos. 97—9fi. 7% Bler. pos. 92.25—93 (92.50-92.75), 7% pos. DHB 101 den. — Delnice: Narodna banka 7320 bi., Priv. agrarna banka 227 den. Žitni trar Novi Sad. Pšenica bč., srem. 205—210, ban. 195—205, bč. potisk« 205—210. — Moka bč., ban. 0g. Ogg 320—330, 300—310, 280—290, 2(30—270, 185—195, 120—125, grem., slav. Og, Ogg 315—325, 295—305, 275—285, 255—265, 185—195, 110—125. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Sivina živinski sejem v Zagorju ob Sari 30. junija: Krave za meso 3.25—4.50, teliee za pleme 4—6, za — Dolžnost vsake žene Je, da pazi na rerfno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35. meso 3.50—5; voli 4.50—5.50 ^n za 1 kg žive teže. Mlade svinjice za pleme 90—din za glavo. Svinjski sejem v Ptuju 6. junjia: Na sejem je bilo prignanih 25 komadov svinj in 72 komadov prašičev. Prodanih je bilo 49 komadov. Cene naslednje: pršutarji 7—7.50, debele svinje 8 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski od 6—12 tednov stari 665—130 din za glavo. Živinski sejem v Podčetrtku 1. julija: Na sejem je bilo prignanih 190 komadov goveje živine. Cene naslednje: voli II. 4.50, III. 4; telice II. 4.50, III. 3.75; krave II. 4, III. 3; junci 3—4.50 din za 1 kg žive teže. Živinski »ejm v Rajhenburgu 30. junija: Voli 2500—3(XX1, krave 1500—2300, junci 1260—2000, telice 1000—1500 din za glavo. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Slovenskih Konjicah 1. julija: Voli II. 4-5, HI. 3.50; telice 1. 4.50, II. 4; krave I. 3.50—4, II. 3, III. 2.50; telet« I. 5—5.50, II. 4.50; prašiči prSutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10; svinjina 14; slanina 15, svinjska mast 16; čisti med 16; surove kože goveje 8, telečje 12, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 230, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 175, fižol 200, krompir 300, seno 40 do 45, slama 20; moka pšenična 850, koruzn« 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri producen-tih 4—5, finejše sortirano vino pri producentih 6-8 din za 1 L Šport Pregled nedeljskih športnih dogodkov Izdatno so se v nedeljo revanžirali naSi tenismani Tržačanom za lanskoletna poraz^ v Ljubljani (2:4) in v Trstu (prav tako 2:4). Zmagali 60 nad reprezentanco Tržačanov z lepim seoreom 5:1. Če bi Šivic ne bil trenutno zaradi pomanjkanja treninga izven forme, bi Ljubljana lahko zmagala celo kar s 6:0, Posamezni rezultati medmestnega boja: Dopoldne: Banko (Ljubljana) : Ebner (Trst) 6:4, 2:1. (Pri stanju 1:2 v drugem setu je Tržačan zaradi hudega krča v nogi odstopil in predal točko Ljubljančanu). Smerdu Boris (Ljubljana) : Aidinyan »Trst) 6:4, 6:8, 6:4. Talentirani ljubljanski junior, Ilirijan Boris Smerdu, (e lepo premagal svojega nasprotnika, ki je že precej znan v teniškem svetu, saj je premagal celo Matejko in Artensa. Dr. Bleiweiss (Ljubljana) : dr. Cataneo (Trst) 6:1, Ljubljana'je po tej' točki" vodila že s 3:0. Sadar (Trst) : Šivic (Lubljana) 7;5, 6:2. — Šivic )c izgubil z dobrim Tržačanom, ker je bil brez treninga. Mnogo žog je poslal v mrežo. Popoldne: Dr. Bleiweiss-Šivic (Ljubljana) : Sadar-dr. Cataneo (Trst) 6:2, 7:5. Ta partija je bila izredno zanimiva in živahna. Ljubljančana sta igrala zelo dobro ob mreži. Šivica od dopoldne skoraj ni bilo moči prepoznati, tako se je poboljšal. Ljubljana je s tem vodila že 4:1. Dacar-Smerdu (Ljubljana) : Aidinvan-Ebner (Trst) 6:4, 7:5, Ebnerja je bolela noga in zato je moral skoraj vse naloge reševati Aidinyan, ki pa seveda ni mogel vsega stm opraviti, Ta boj je bil nekaj časa precej dolgočasen. Šele proti koncu sta se Ljubljančana, ki sta se dobro zavedala svoje superiornosti, nekoliko razmiga-la in z energičnimi potezami priborila Ljubljani še peto točko. Končno stanje je bilo 5:1 za Ljubljano, ki se je s tem prav temeljito revanžirala za oba lanskoletna poraza. Podoba ie, da je tudi slovenski tenis na najboljši poti, da se prerine do velikih uspehov. Čudno bi bilo, če bi tudi v tenisu ne mogli napredovati tako, kakor smo napredovali v vseh drugih športnih panogah. Ni dvoma, da bodo uspehi zagrebških teniških igralcev, Kukuljeviča, Punčeca, Palade in Mitiča tudi pri nas za to prelepo športno disciplino vzbudili mnogo zanimanja zlasti med mladino. SK Ilirija je prav srečno povzela iniciativo v tem smislu. Nedeljska tekma s Trstom je pokazala prav dober šport, hkratu pa je bila tudi izboren trening za talentirane mlajše moči, kakor je na primer Boris Smerdu, kateremu napovedujejo še prav lepo bodočnost. Že'eti je, da bi Ilirija priredila še več takih mednarodnih srečanj. Kulturni obzornik f Milan Rakič Dne 80. junija ie v enem zagrebških sanato-rijev po daljšem bolehanju umrl znani srbski pesnik in diplomat, predsednik belgrajskega PEN-kluba Milan Rakič. Rodil se je v Belgradu 18. septembra 1. 1876., kjer je končal gimnazijo in deloma pravne Študije. Potem je odžel v Pariz, kjer je diplomiral in ee 1. 1908. vrnil v Belgrad. Stopil je v državno službo, služboval prvo leto v finančnem ministrstvu, odkoder se je prihodnje leto preselil v ministrstvo zunanjih zadev, kjer je ostal do konca. Kot diplomat je dosegel lepo kariero. Služboval je v začetku v Prištini in v Skoplju, pozneje bil konzul v Solunu in zopet v Prištini. L. 1910. Je bil premeSčen v Belgrad, v prvem letu gvetovne vojne pa Je bil postavljen za generalnega konzula v Skadru. Ze prihodnje leto je odSel v poslanstvo v Bukarešto, I. 1917. je postal odpravnik poslov v Stockholmu, že prihodnje leto pa je bil postavljen za izrednega poslanika v Kopenhagenu. Kasneje (1921 do 1927) Je bil poslanik v Sofiji, pozneje pa v Rimu. Bil je tudi delegat naSe države na orientalski konferenci v Loža nI. Književno Je »takid začel delovati 1. 1902., ko je natisnil svo|e prve pesnil v komaj osnovanom belgrajskem >Srpskem književnem glasniku«. Izdal Je tri pesniSke zbirke (1904, 1912 ln 1922). Zadnja £ Izbor vsega njegovega najklenejšega pesniškega ustvarjanja. L. 1922. Je namreč kot pesnik docela utihnil. Deloma se je Rakič udejstvo-vaJ tudi kot gledališki in književni kritik. Raki« spada v vrsto redkih liričnih talentov. Pisal je zelo malo, toda kar je napisal, Je zrelo in IzbruSeno. V tem je popolno nasprotje plodnemu pesniku Du-čiču, s katerim spada v isto obdobje srbske moderne. Vsekakor je to izrazit dokaz njegove avto- kritičnosti, ki mu ni dovolila pisati manj izbrane verze. Kolik ugled je užival, je dokaz tudi dejstvo, da je bil član belgrajeke srbske kraljevske akademije in vse do smrti predsednik belgrajskega PEN-kluba. Njegova lirika se odlikuje po globoki ob-čutenosti in intimnosti izraza. Zelo močan je v njegovih pesmih rodoljubni moment. Napisal je nekaj prvovrstnih pesmi s snovjo iz srbske zgodovine ki spadajo med najlepše, kar premore srbska književnost na tem področju. Sicer se odlikuje po nekem mračnem občutju, posebno v subjektivni, zlasti ljubezenski liriki. Njegove pesmi so dokaz globokega prodiranja v kaotičnost življenja. V njih je dosti refleksnih momentov, ohčutja osamelosti in otožja, pa tudi globoke Življenjske filozofije, večidel mračne in na poseben način pesimistične. Poleg vsega tega je bil pokojni Rakič sijajen stilist in so njegove pesmi tudi s čisto tehnične strani pravi kristali. Kakor sem rekel: ni napisal veliko, vendar dovolj, da je poplavil zlasti srednješolske Čitanke in da si je stekel ime enega naj-izbranejših lirikov v srbski književnosti, lirikov za samotne ure, ko se človek pogreza v bistvo življenja In prede misel iz tostranstva v onostranstvo. Ker kljub svojemu mrekotnemu gledanju na vse, je Rakič pesnlk-pozitivlst, ki na zrelega Človeka vpliva v dobrem smislu. T. P. Sar jat Po zorište u Siobima Posebni otisnk iz Godišnjaka Muzeja Južne Srbije. Skoplje 1937. Pod tem naslovom je objavil univ. prof. Sarla v imenovanem južnosrbskem Godišnjnku kratko začasno razpravo o antičnem gledališču v Stobih Obširnejše delo bo o tem spomeniku izšlo v nemščini. V Stobih, ki Jih imenujejo tudi jugoslovanski Pompeji, se je nahajalo tudi veliko gledališče, čigar izkopavanje je vodil v letih 1924—1927 ter lota 1932 prof. Saria. Gledališče je iz približno Hadri-anskega časa; po izvajanjih avtorja sodeč so rezultati izkopavanja taki, da ne dopuščajo mnenja, da bi se bil na mestu hadrianskega teatra nahajal kak starejši. Imelo je pa to gledališče nato dokaj pestro zgodovino, ker ni naenkrat nastalo v formi, v kateri ga najde arheolog danes, temveč le polagoma. Iz liadrianske dobe so najspodnejše vrste sedežev, dalje skene — oder, ki se dviga neposredno iznad orkestra, ter kanal. Konec 2. stol., morda pod cesarjem Komodom, je nastala edikula z votiv-nim kamnom boginji Memezi Ultriks. Okrog 1. 300 so prezidali teater za prirejanje venationes, lovskih predstav, s tem v zvezi so se zvršile razne stavbne spremembe na teatru. V teku 5. stol. je bilo gledališče opuščeno, stavbni material pa so porabljali za druge zgradbe in objekte v Stobih, tako na pr. za škofijsko cerkev, za ozidje iz bizantinske dobe in podobno. Posebnost teatra v Stobilh je, da nima vzvišenega odra. Čeprav za to stvar ni mnogo primerjalnega gradiva iz rimske države, vendar prof. Saria upravičeno pripisuje stobski teater vzhodnemu tipu, žalibog so pa zlasti maloazijski teatri doslej zelo slabo raziskani. To bi tudi ustrezalo dejstvu, da leže Stobi na grškem jezikovnem teritoriju. Zato je pa silno zanimivo in za študij južno-srbskih ozemelj v rimski dobi poučno slišati, da kaže v neposredni soseščini ležeče eledališče v Srupih (v predhodniku današnjega Skoplja) poteze, ki so lastne zapadnorimskemu teaterskemu tipu in stavbarstvu. Scupi je ležalo že na latinskem jezikovnem teritoriju. Poročilo prof. Saria o stobskem gledališču Je pomemben znanstven prispevek na področju jugoslovanske klasično arheološke vede in je metodično zgledno zgrajeno. Arhitekturne risbe je napravil arhitekt Ejnar Dvggve. Le reprodukcije fotografij so ponekod nejasne. R. L. * V Milanu se je ustanovila posebna založba t namenom prevajati italijanske pisatelje v vse sve-lovne jezike. Tako si Italijani znajo smotrno pridobivati 6doves v svetu 1 B. B. Prihodnja prireditev te vrste bo že 15, julija, k« se bosta v revanžni tekmi v Trstu spoprijeli ljubljanska in tržaška reprezentanca. Pričakujemo, da bodo naši teniški igralci tudi sredi Trsta ponovili dokaz svoj« superiornosti v tej športni disciplini. Kakor je -slišati, se je vodstvu našega ligaša SI< Ljubljane posrečilo, da je pridobilo za prihodnjo nogometno sezono nekaj prav dobrih moči. Po odhodu Sandija Laha je bilo to prav potrebno. Zdaj bo že ča^ da Ljubljana prične z izdatnim treningom. Mesec dni dopusta je dal igralcem dovolj počitka. Danes pa na» loči le šc natančno mesec dni od pričetka ligaških tekem, ki bodo pričale že 5. avgusta. V naši zoni se j« kvalificirala za tekmovanje z zagrebško Concordio kot poslednjim klubom na tabeli lanskega tekmovanja za državno prvenstvo varaždinska Slavija, ki je premagala svojega zadnjega zonskega nasprotnika KrajiiniKa s 3:3 in 5:1. Zdi se nam še najverjetneje, da si bo Comcordia zavarovala obstanek v ligi že to nedeljo, 1(7. t; ih„ i' izdaliifžmagft1 nad^SlatVijo. V riedeljo bo prva tekma, ki jo je žreb odločil za zagrebška tla. V Zagrebu so si Haškovci s premajhno.-zmaga zapečatili usodo. Ker so bili v Kladnu poraženi s 3:1, v Zagrebu pa nad klubom istega imena zmagali sam« z 2:1, so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal. Hašk je igral izredno nesigurno; posebno slaba je bila obramba. Pa tudi vsi ostali, razen Hitreca in Gajcrja so igrali izredno nervozno, kakor bi bili čutili, da jih najmanjša napaka že lahko vrže iz tekmovanja. Igrati bi bili morali mirno, pa bi ob ogromni premoči, ki so jo imeli na terenu, lahko zmagali z izdatno goldiferenco.Hašk je pričel z energičnimi napadi takoj skraja. Golman Tichy pa je branil tudi najtežje Hitrečeve in Horvatove udarce. V 8 minuti pa je na tej strani pričela lepa Haškova kombinaciiaj žogo je dobil Horvat, na katerega je startal češkoslovaški branilec. Horvat pa je prisebno oddal žogo Hi-trecu, ki je zabil s šestnajstih metrov neubranljivi prvi gol za Haška — 1:0. Po tem golu je do konca prvega polčasa imel Hašk še lepo serijo imenitnih šans za zvišanje rezultata. Toda nervozni igralci so pokvarili tudi najzrelejše prilike. V isti, 8 minuti drugega polčasa, je dobil Kacijan prav uporabno žogo, ki jo je streljal proti češkoslovaškemu golu. Zadel je v stativo, odkoder 6e je odbila v gol. Hašk je vodil z 2:0 in s tem izravnal oba rezultata na 3:3 (3:1 za Kladno in 2:0 za Hašk = 3:3). Občinstvo je burno bodrilo akademike; toda Hašk je imel izredno smolo. V 16 minuti drugega polčasa je bil dosojen kc*t proti Hašku. V gneči je dobil žogo Kloc, ki je znižal rezultat na 2:1. Po tem golu so Haškovci igrali' z izredno ambicijo, toda velika smola in dobra obrambna igra češkoslovaških nogometašev sta onemogočili, da bi pokvarjeno popravili. Rezultat se do konca ni iz-premenil, Hašk je s tem izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za sredn:eevropski pokal. Italijanski sodnik gospod Ciamberlini je s svojimi odločitvah mnogo škodoval Zagrebčanom. SK Planina. T>ne 17. julija t. 1. oh 4 zjutraj potnj« juniorsko moštvo SK Planino nH tahkoatletaki dvoboj v Celovec. V avtobusu jo prostora So za 12 oseh. zalo vabimo 7.1a»tl člano Planino, dn so poulnžijo ugodne priliko In ni privoščijo lop izlet.. Iz Celovca no vrnfamo oh 20. Potni strolki 7. vStotim vizumom Pfl rlln zn nsoho. I rljave 7. nnvndlio Imena, priimka, rojstnega dntumh, pokllon In bivališča le poslati takoj na naslov: Frauo Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2. Radeče orl Zidanem mosta Redka proslava. V nedeljo je radeška glasbena družina »Savski valf doživela višek svojega delovanja, ki ga tudi večja društva le redkokrlaj zmorejo: blagoslovitev in otvoritev Glasbenega doma. Te izredne slovesnosti se jo udeležilo tudi več sosednjih godb: z Zidanega mosta, iz Senova pri Rajhenburgu, obe iz Hrastnika (rudniška in steklarska). Na predvečer proslave je radeška godba priredila kumid gospe rani Polančevi lepo podoknico in baklado po mestu. Na praznik sam pa je godba prisostvovala daritvi svete maše za svoje rajne čla-ne v župni cerkvi, nakar se je društvo poklonilo svojim rajnim na pokopališču, kjer ie imel kratek govor kaplan g. Pokoril Jože. Ob treh popoldne je bila slovesna otvoritev doma. Predsednik in kaprlnik društva g. Vodenav Antnn je izročil ključe gospe kumid, ki je vse došlo godbe prisrčno pozdravila in odprla vrata novega doma. Nato je g. kaplan spregovoril o blagoslovu doma in njeea namenu, ki je čast božja, nakar je dom blagoslovil. Slavnostni govor pa je imel član bonskega sveta c. dr. Jereb Peter o redki slavnosti in o veliki požrtvovalnosti članov, ki so z lastnimi rokami zgradili tako lep dom. Škoda je. dn je sredi govora moral prenehati zaradi dežja. Po kratki plohi se Ifl /flcclfl ZflhflVS, jjafppn pa jn ..Jplp *. j J^. prijateljev od blizu in ozabili. Bilo je leta 1000, ko so se španski in francoski diplomati zbrali na konferenco, kjer naj bi v posebni pogodbi ugotovili mejo med Francijo in Španijo na Pirenejih. Diplomati pa so se zaradi male deželice ob meji sprli. Ta deželica leži na francoski strani Pirenejev. Nazadnje pa so sklenili kompromis ter izrekli, da mora sporno ozemlje »s svojimi 33 vasmi«, ki so bile po imenu naštete, pripasti Franciji. Ko pa so hoteli ta špansko-fran-coski dogovor praktično izvesti, so videli, da sporno ozemlje nima le 33 vasi, marveč tudi mesto Li-vio, ki pa v pogodbi o njem ni bilo govora. Da bi se obmejni spor znova ne začel, je komisija, ki je uravnavala obmejno vprašanje na podlagi omenjenega dogovora, sklenila, naj mesto Llivia pripade Španiji, da bo mir. In tako ee je zgodilo, da leži dandanes na francoskih tleh špansko mestece Llivija, ki je s Španijo zvezano le po ozkem nevtralnem pasu, to je po 12 km dolni prašni cesti. Po svoji legi je tedaj mestece Llivija e svojo cesto vred postalo pravi raj za vse tihotapce. Ker med Llivijo in Francijo prav za prav ni nobene obmejne postaje in je tudi biti ne more in pa, ker morajo vse blago za špansko Llivijo pošiljati ne-ocarinjeno, je francoskim carinikom, ki tukaj delujejo, služba silno grenka. Nikakor namreč ni mogoče nadzorovati 12 km dolge, ozke ceste, ki vodi skozi. Sedaj se šele pozna, kaj se pravi, če so diplomati pozabljivi. Vendar to ni nič tako hudega, da bi se zaradi tega Livijci kaj pritoževali. Celo veseli so tega. Mestece ima namreč v tej krvavi državljanjski vojni docela mir. Ljudje v tem mestu žive, kakor bi bil povsod največji mir. Stari župan uraduje, kakor je uradoval poprej stari občinski odbor, se posvetuje ob določenih časih. Nad mestecem ne vihra niti rdeča, niti nacionalistična zastava. Čeprav je Llivija bližja rdeči kakor beli Španiji, ljudje vendar le vsako nedeljo mirno hodijo k maši v znamenito roiiiansko cerkev, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, nekako 100 let poprej, preden so diplomati bili tako pozabljivi. Llivija mirno čaka, kaj se bo na Španskem skuhalo. Pač pa vsi žele, da bi bilo prelivanja krvi že konec. Tujski promet pa tukaj cvete, kakor nikjer drugod na svetu menda ne. V teh časih je polno Umor v zvezdami Znanstvenik iz nevoščljivosti umoril svojega tovariša Iz Liine v Južni Ameriki poročajo o temle dogodku: Velikansko pozornost je po vsej Južni Ameriki povzročil umor, ki ga je neprečakovano naglo razvozlal polic, inšpektor v Linii. Ozadje je: Policijskega predsednika peruanskega glavnega mesta je nekega jutra telefoniuno poklical znani. astronom Miguel Acosta iz zvezdarne San Jeronj-mo, ki je 2 kilometra daleč od jne^l 'jtelefppičnp" je sporočil, da so pravkar hašli njegovega tovariša uečnjaka Alfanda Bellano mrtvega v njegovi delavnici. V hrbtu mu je tečalo zabodeno bodalo. Takoj se je odpravila na lice umora policijska komisija, ki jo je vodil policijski komisar Iribez. Komisijo je pred vrati zvezdarne sprejel učenjak Acosta. Mož je bil hudo razburjen in je bil videti neprespan. Povedal je, da je svojega tovariša našel mrtvega, ko ga je zjutraj hotel zameni ti, ker je rajni imel nočno službo v zvezdami. Na kraju umora so našli l>odalce, ki pa spočetka niso vedeli, čigavo je. Policija je nekaj časa iskala in nazadnje dognala, da je bodalce -lastnina znanega vlomilca, ki se piše Jurago. Takoj so vlomilca prijeli. Ko so ga spraševali, ali je to bodalo njegovo, je priznal, povedal pa je tudi, da je bodalo izgubil tisto noč, ko je hotel vlomiti v zvezdarno. Ni pa mogel izvršiti tatvine, ker je bil poprej prepoden. Drugi dan 60 časopisi prinesli senzačen članek, ki je javil velikanski znastveni uspeh delovanja profesorja Acosta, ki se mu je bilo po dolgoletnem trudu posrečilo odkriti novo zvezdo, kakršne znanstveno imenujejo »nove«. Novico o tem je astronom sam sporočil uredništvom listov. Zvečer Št. 168. Smrt izdajalcev Takoj nato so iz grmovja že privršale tri strelice, ki so bile na-merjene naravnost na čelado in prsni oklep. Zlasti silen je bil strel v glavo. »Na lopove. Vamba!« je zakričal vitez in s svojim konjem planil v grmovje, kjer je srečal šest oklepnikov, ki so z. naperjenimi sulicami planili nadenj. Toda vseh šest sulic se je ob oklepu črnega viteza razletelo, vitez pa se pri vsem tem niti zamajal ni. Iz njegovih oči je plamtel divji srd, ko je kričal napadalcem : »Kaj pa to pomeni? Kaj hočete od mene?« »Ubiti te hočemo, nasilnik.« so mu kričali je nato obiskal profesorja policijski komisar Iribez. Profesor ga je sprejel v zvezdami. Komisar je povedal, da je sicer samouk, da ga pa zvezdo-slovje močno veseli. Zato bi novo zvezdo ,Novo' rad videl, če vam je drago mi jo pokazati!« je dejal profesorju. Profesor Acosta je takoj stopil k daljnjogledu ter ga začel sukati, da ga je naravnal za svoje oči. Komisar je profesorja opazoval. Ko je profesor vrtel daljnogled, mu je naenkrat šinila v glavo misel, da profesorja Bellana ni nihče drugi umoril kakor Acosta sam. Komisarju se je namreč na vso moč čudno in sumljivo zdelo, da je Acosta moral daljnogled šele naravnavati za svoje oči, če pa je z istim daljnjo-gledom sam odkril novo zvezdo. Zato je previdno spraševal profesorja: »Ali je poleg vas, gospod profesor, še kdo drugi opazoval novo odkrito zvezdo »Novo«? Učenjak je mirno odgovoril: »Nihče drugi ne, jaz sam sem vso noč presedel ob teleskopu.« Komisar pa se ni dal premotiti. Zahvalil ee je in odšel. Pač pa je komisar pred svojim odhodom zaplenil vse listine, ki jih je bil zapustil umorjeni profesor Bellano. Doma je komisar te listine natančno pregledoval ter dognal, da je novo zvezdo ,Novo' v resnici odkril umorjeni profesor Bellano. Sedaj je policija na novo začela zasliševati Acosto, tokrat pa kot osumljenca. Pod težo dokazov se je Acosta nazadnje vdal ter priznal, da je res umoril svojega tovariša Bellana. Nato je povedal. kako se je zgodilo: Tisto noč je nenadno prišel v zvezdarno. Tukaj je presenetil nekega vlomilca, ki je pravkar vlamljal v zvezdarno. Ko je prepodil vlomilca, je stopil k profesorju Bella-nu ter mu hotel povedati, da je prepodil vlomilca, zbog česar naj se za naprej pazi, da se samemu ne bi kaj zgodilo/ Profesor Bellano pa mu je ves vesel povedal, da je dožrvel to noč velikanski znanstveni uspeh, ker je našel novo zvezdo, kar bi poneslo njegovo »neosiveno slavo po vsem svetu. V srcu Acoste pa ee je vzbudila-taka nevoščlji-vost, ki se je v hipu spremenilo v sovraštvo. Slučajno pa je tisti hip stopil na bodalce, ki je padlo vlomilcu iz rok, ko je pobegnil. Acosta je bodalce dvignil ter ga nato z vso silo porinil v hrbet svojemu uspešnejšemu tovarišu. Tako se bo Acosta sedaj zagovarjal zaradi umora svojega tovariša. blizu časa iiil n lle v drugi se je a boji viteza oni. »Torej imam opraviti z izdajalci in zavrat-nimi morilci!« je rohnel vitez ter v divjem srdu teko zamahnil s svojim mečem, da je po vsakem udarcu padla mrtva žrtev. Vseh ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ šest je popadalo. Med-^mma^mmmmmm^m ^ gc i 1 i priplazili i, ki pa so se zečeli umikati, ko so videli tako moč črnega viteza. Nekaj bo vitez, kljub silni sovražni premoči obvladal bojišče. V tem pu je pla-v modri opravi. Ta je naperi! svojo sulico in sc v silnem sunku zaletel napadale zdelo, da See vitez marveč v njegovega Ta konja. Takole Kitajci kaznujejo tiste svoje rojake, ki vohunijo za Japonce. Ista usoda zadene seveda tudi tiste japonske vohune, ki, preoblečeni za Kitajce, vohunijo za japonsko armado, Zanimive besede o kina Znani irski pisatelj de Blacam je nedavno v časopisju silno napadel kino rekoč: »Kino je po mojem večje prekletstvo kakor pijančevanje. To zlo, ki spada v isto vrsto kakor ples in lepotičenje obraza, je moralo našega naroda že tako pokvarilo, da se ljudje teh stvari veselijo, ne da bi ee zavedali, da je to, kar občudujejo, najnižja nemorala, ki je sploh kdaj uničila kako kulturo v človeški zgodovini. Kino je v 20 letih napravil več škode, kakor sploh kako zl6 v 100 letih. Irska ni nič več tista deviška dežela, kakršno smo poznali v svojih mladih letih. Noben človek se ne zaveda, da se v kinu prebije desetkrat več časa ko v cerkvah, pri študiju ali pri kakih resnih prireditvah. In vse to se dogaja v deželi, ki se postavlja, da je krščanska!« Na ta napad odgovarja neki katoliški duhovnik takole: »Meni se zdi, da je prav, če povem, da Irska le ni tako propadla, kakor bi nam rad dopovedal gospod Blacam. Jaz kina ne poz-nam iz svoje skušnje. V poslednjih osmih letih sem bil samo dvakrat v njem. Vendar mi je več dobrih katoličanov, ki redno obiskujejo kino, povedalo, da je mnogo filmov dolgočasnih, a jako malo nemoralnih. 0 samem mestu Dublinu morem reči, da je verno mesto, vsak dan je dosti ljudi pri sv. maši in obhajilu. Zatorej bi ne bito prav, če bi človek trdil, da je mesto manj krščansko, kot je bilo pred 20 leti. Dozdeva se mi, da tudi ples ni kar zmeraj nemoralen, in če se kaka ženska pudra, vendar zato še ni slaba kristjanka. Če odpravimo kino in ples, kaj naj ljudje počenjajo v prostem času? Ali naj zapravljajo svoje večere le s tem, da tavajo okoli mesta? Res, prav bi bilo, da bi bil kino malo bolj resen in naroden. A daleč čez mero bi bilo, da bi obsojali kot nemoralno in degenerirano vse, umetnost, šport, film, kulturo — karkoli pride iz inozemstva ...« V dneh od 7. do 10. avgusta bo Mednarodni katoliški biro za radio zboroval v Amsterdamu. Razpravljali bodo o »Katoliški misli in katoliškem življenju v radiu«. Obravnavali bodo tale vprašanja: Kako delujejo katoličani na polju radia? Kako morajo vsi katoličani sveta skupno delovati? Kako se more to skupno delovanje še poglobiti in spopolniti? Drugi kongres tega biroja bo I. 1940 na Dunaju, odbor ee bo pa drugo leto sestal v Parizu. Kaj pravi kino ljudi, ki radi popotujejo in se potem doma hvalijo, da so bili na Španskem. Zlasti Francozov tukaj kar mrgoli. Ostanejo tako rekoč na Francoskem, pa so vendar le v Španiji, kjer ni nobenega francoskega napisa več in kjer noben človek ne govori francosko, marveč le špansko. Francoz, ki je bil v Lliviji, lahko govori, da je bi! na španskem, čeprav mu ni bilo nikjer treba prestopati čez mejo ter nikjer ni imel opravka s cariniki in obmejno policijo. Taka je Llivija, tretja ali nevtralna Španija, kakor jo je pred kratkim označil neki francoski politik. Srečno mestece! * Tale prizor so Londončani gledali zadnjič pred kraljevsko palačo, kjer je sicer velik promet. Ves promet je zastal, ko je račja koklja vodila svoje mladiče čez cesto. In nihče se zaradi tega ni jezil, kar priča, da so Londončani prijazni ljudje, ki iniajo radi živali. Zborovanje Mednarodnega katoliškega biroja za radio Sv. Ciril in Metod slovenska svetnika V prejšnjih desetletjih smo posebno zvezo slovanskih apostolov z našiin narodom dokazovali iz dejstva, da sta nekoliko Časa delovala v slovenski Panoniji in skozi naše dežele potovala v Rim. Novejše zgodovinsko raziskave pa so dokazale najožjo in odločilno važno zvezo slovanskih apostolov z največjim slovenskim knezom Kocljem ter velike Kocljeve zasluge za apostolsko in književno delo sv. Cirila in Metoda. Srednje panonskega kneza Koclja s slovanskima apostoloma jo bilo odločilnega pomena tako za našega največjega kneza kakor tudi za sv. Cirila in Metoda. Po srečanju o slovanskima apostoloma se je v knezu Koclju zbudila tako živa narodna in tako močna državna zavest, da so bili po njem Slovenci nekoliko let pomaknjeni v središče tedanje cerkvene in politične zgodovine. Po Koclju so Slovenci v odločilnem trenutku pomagali graditi crkvenopravno podlago za apostolsko in književno delo slovanskih apostolov. S tem so panonski Slovenci rešili delo slovanskih apostolov, da ni omagalo v prvih začetkih, marveč se tal<6 razvilo in utrdilo, da je moglo preživeti vse usodne nesreče Velike Moravske in slovenske Panonije. Slovenci torej niso narod brez pomembne Zgodovine, marveč imajo po knezu Koclju in po slovanskih apostolih zasluge tudi za zgodovino drugih Slovanov, da so mogli postati deležni dediščine sv. Cirila in Metoda ter graditi svoje na-Todne države in kulture. V tetn pa so obsežene tudi zasluge za vse krščanstvo in Človeštvo, ker 60 bile na ta način rešene velike duhovne vrednote apostolskega dela sv. Cirila in Metoda. tSaro^loiVenski vir, »namreč staroslovenski- Življenjepis svetega Cirila (Zitje Koustantina-Cirila), pripoveduje, da je pri srečanju s sv. Cirilom in Metodom na Koclja odločilno vplival vzorni stari cerkvenoslovanski književni jezik. V Cirilovem življenjepisu namreč beremo, da je knez Kocelj ■nočno vzljubil slovenske knjige, se jih naučil in mu (Cirilu) dal do petdeset učencev, da bi se učili. S tem je v zvezi vprašanje v narodnosti slovanskih apostolov, vprašanje, kak(5 je mogoče, da 6ta mogla ustvariti tako dovršen književni slovanski jezik. Narodnost slovanskih apostolov Staroslovenski, latinski in grški viri dosti jasno govore za grško narodnost sv. Cirila in Metoda, posebej tudi za bizantinsko (grško) domoljubje slovanskih apostolov. Nobenega dvoma ni, da eta bila sv. Ciril in Metod po vzgoji, izohrazbi in narodni zavesti Grka in velika bizantinska domoljuba. Nasprotno pa Jezikoslovni razlogi govorč za slovansko pokolenja sv. Cirila in Metoda. Za tako natančni cerkvenoslovanski Črkopis, za toliko razvitost in gibčnost cerkvenoslovanskega jezika ne zadostuje le izredna genialnost (nadarjenost); poleg tega je potreben^ tudi nenavaden posluh za slovanske glasove in čut za vse posebnosti slovanskega jezika. Ne moremo si predstavljati, da bi mogel rojen Grk tak<5 dobro zadeti in poznati gla-soslovje slovanskega jezika; saj so mnogi slovanski glasovi (šumevci) grškemu jeziku in izgovoru popolnoma tuji. Iz tega bi smeli sklepati, da sta slovanska apostola, posebej sveti Ciril kot ustanovitelj cerkvenoslovanskega književnega jezika, že v zgodnji mladosti imela priliko govoriti v slovanskem jeziku, in da so najbrž tudi v domači hiši slovansko govorili. Zato nekateri mislijo, da so bili roditelji slovanskih apostolov pogrčni Slovani, ali pa da je bila v6aj mati slovanskega rodu in da je imela slovansko služabništvo. To bi bila verjetna rešitev zapletenega vprašanja o narodnosti slovanskih aiKistolov. Tako bi rešili nasprotje med zgodovinskimi dokazi, ki govorč za grško narodnost, in med jezikovnimi, ki govore za slovansko poko-lenje svetih bratov. Solunska okolica je bila slovanska in tudi v samem Solunu je bilo veliko Slovanov. Verjetno je, da Je grški vojaški dostojanstvenik vzel ženo iz slovanske krščanske družine in da je mati slovanskih apostolov imela slovanske služabnice v hiši. Tako moremo laglje razumeti veliko odločnost in požrtvovalnost sv. Cirila in Metoda za slovansko krščansko prosveto in bogoslužje ter njuno posredovalno stališče med Rimom in Carigradom. Izredno ljubezen in požrtvovalnost za Slovane ter poznavanje duha slovanskega Jezika je težko drugače razložiti. Ko so prišli Rastlslavovi poslanci v Carigrad, prosit slovanskih misijonarjev, sta sv. Ciril in Metod imela okoli sebe ze slovanske učence (sotrud-nike), kar staroslovenska življenjepisa sv. Cirila in Metoda izrečno poudarjata. Iz tega smemo sklepati, da sta se že prej pripravljala za slovansko misijonstvo ln da sta bila jx> svoji gorečnosti za slovansko apostolsko delo ze dobro znana. Tore sta iinela že delj časa stike s Slovani ln dovolj priložnosti, da sta se seznanila tudi z duhom slo^ vanskega jezika. Vse to namiguje, da sta ljubezen do Slovanov in znanje slovanskega jezika prinesla že iz domače hiše v Solunu. Bogoljubnost sv. Cirila In Metoda V zgodovini krščanskega misijonstva ni nič nenavadnega, da so misijonarji šli oznanjat vero tujim narodom. A popolnoma izredno je, da sta 6e sv. Ciril in Metod za slovansko misijonstvo tako skrbno Jezikovno pripravljala, dala Slovanom tako dovršen književni jezik in ustanovila slovansko krščansko književnost. Ker sta brez dvoma bila bizantinska domoljuba, je gotovo, da njune požrtvovalnosti za Slovane ne moremo razložiti le iz zemske domoljubnosti, marveč bolj iz njune svetniške bogoljubnost! in askaze. Po izredni svetniški bogoljubnosti sta se dvignila na tako visoko stopnjo krščanske popolnosti in apostolske gorečnosti, da ju njun staroslovenski življeujepieec printerja apostolu Pavlu. Ko je narodna in politična omejenost v enostranskem 9. stoletju pripravljala tla za cerkveni razkol, sta se slovanska apostola po svoji globoki bogoljubnosti zatopila v duha krščanske svetosti ln vesoljnosti prvih krščanskih stoletij. V staroslo-venskem Zitju Konstantina-Cirila beremo, da si je sv. Ciril ze kot deček izbral za vzor sv. Gregorja Nazianškega, velikega cerkvenega očeta iz 4. krščanskega stoletja. Ne le v Cirilovem življenju, bogoslovju in bogoljubnosti, marveč tudi v Metodovi osebnosti 66 poznajo sledovi velikega duha sv. Gregorja Nazianškega. Zraven pa. sta bila, Ciril in Metod sa,-monikla in izvirna, da sta se v dobi propadanja krščanske globine prejšnjih stoletij dvignila visoko nad svoje sodobnike na Vzhodu in Zapadu. Posebej je sv. Ciril z genialno umsko nadarjenostjo in s plemenitin idealizmom združeval izredno samoniklost svetniškega pesnika ter pesniškega asketa, svetnika in filozofa. Njegova obljuba devištva v obliki zaroke z božansko Modrostjo Je tako krepko izvirna, da je v tej obliki ne srečamo pri nobenem drugem svetniku niti na Vzhodu niti na Zapadu. Uspehi S svetniško in filozofsko globino svetega Cirila pa je bila združena široka izobrazba, govorniška uglajenost ter spretnost za diplomatska in misijonska poslanstva; vrhutega pa še izredna jezikovna nadarjenost, genialna tvorba slovanskega književnega jezika, velika gorečnost in vztrajnost v apostolskem delovanju, nenavadna odločnost v ostvaritvi in obrambi izvirnega misijonskega načrta za pokristjanjevanje Slovanov. Ni čuda, da je osvajal srca na Vzhodu ln Zapadu ter povsod razoroževal svoje nasprotnike, čeprav Je bil Grk, je v dobi ostrega boja med Rimom in Carigradom osvojil srca tedanjih Rimljanov in dosegel, da je papež Hadrian II. potrdil slovansko bogoslužje in po njegovi svetniški smrti ustanovil novo slovansko cerkveno pokrajino kot cerkvenopravno podlago za uspešnejše pokristjanjevanje Slovanov. A tolikšen uspeh je mogel doseči šele potem, ko je osvojil srca moravskih in panonskih Slovanov, dokazal važnost in uspešnost svojega za tisto dobo povsem izvirnega in nena- ne milostljlva gospa, nI »prav Isto" Samo Nivea vsebuje Eu-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničjc in zmanjiuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. vadnega misijonstva ter že vzgojil primerno Število slovanskih sotrudnikov v apostolskem delu. A ne smemo prezreti, da Je Ciril vse te uspehe med Slovani in v Rimu dosegel s sodelovanjem svojega svetega brata Metoda, preizkušenega državnika in organizatorja, gorečega apostola in spretnega slovanskega književnika. Z bratskim sodelovanjem pa sta si slovanska apostola zgradila podlago za slovansko misijonstvo, ko sta osvojila srce idealnega slovenskega kneza Koclja, pač naj-plemenitejšega svojega knežjega učenca. Panonski knez Kocelj Po smrti svetega Cirila je bil knez Kocelj glavni zaveznik in edini knežji pokrovitelj osamljenega svetega Metoda. Kocljeva zasluga je, da se osamljeni in potrti Metod po Cirilovi smrti ni vrnil v priljubljeno samostansko samoto nazaj na Vzhod. S sodelovanjem kneza Koclja in panonskih Slovencev je bila ustanovljena panonsko-moravska nadškofija kot cerkvflnopravna podlaga za nadaljevanje slovanskega apostolskega in književnega dela. S tem se je knez Kocelj dvignil do pomembnosti, ki daleč presega meje ožje slovenske domovine. Pomembnost in uspehe panonskega kneza Koclja je naš zgodovinar Milko Kos označil s sledečimi besedami: »Panonski knez Kocelj je ne le oni slovenski vladar iz dobe naše srednjeveške samostojnosti, o katerem vemo največ, marveč tudi oni, ki je po svojem naporu za politično in kulturno osamosvojitev Slovencev v zgodnjem srednjem veku najpomembnejši. Slovanska nadškofija od1 Morave do Srema. samostojna slovenska kneževina v Spodnji Panoniji, politična ln cerkvena neodvisnost od Nemcev in Salzburga, zato pa politična in nacionalno-teritorialna zvoza med severnimi in južnimi Slovani, konec pritoka nemških kolonistov in duhovnikov med panonske Slovence — to so ogromni uspehi, doseženi v dobi onih par kratkih let, ko sta političnemu, cerkvenemu in prosvetnemu življenju panonskih Slovencev dajala 6tner nadškof Metod in njegov veliki pokrovitelj knez Kocelj.« Veliki hrvatski zgodovinar Račkf pa je o pomembnosti panonskega kneza zapisal sledečo sodbo: »Kocelj spada v število onih knezov, ki v tišini neutrudljlvo delajo za blagostanje in duševni razvoj svojega naroda. On ni stremel po vnpnji ali politični veličini, ampak se je prilagodil okolnostim. Razmerje do Nemcev, v katerem je svojo deželo dobil po očetu, je skušal toliko ohraniti, da mu nasprotniki niso mogli nič očitati; toda neprstano se je trudil, da svoji deželi pridobi duhovno samostojnost. Kocljevo ime bo ostalo vedno ozko zvezano z imeni slovanskih apostolov.« Tako je pisal Rački pred 80 leti, ko zgodovinski okvir Kocljeve osebnosti še ni bil tako jasen kakor danes. Danes je še bolj jasno, da je Kocljeva veličina predvsem na duhovnem, versko-prosvetnem polju in da je njegovo ime neraz-družno zvezano s slavnim sjKmiinoin sv. Cirila in Metoda. Dokler bo živel spomin svetih slovanskih blagovestnikov, bo slovelo tudi Kocljevo ime. Njegov spomin živi v čudovito dovršenem jeziku onih staroslovenskih knjig, ki jih je močno vzljubil, se jih naučil ter jih s svojo vdano ljubeznijo in žrtvijo rešil. Njegov spomin Se danes živi v duhovnih vrednotah Cirfl-Metodove dediščina, kt Jo je s svojo junaško žrtvijo ohranil slovanskim rodovom ln vsemu človeštvu. Po nJem sta sv. Ciril in Metod posebno tesno in živo zvezana z našo zgodovino, sta resnično posebno naša slovenska blagovcstnika in naša narodna svetnika. Fr. Grivee. Radio Programi Radio L|obl}onai Torelc, S. julija: 12 Veselimo so življenja (plošče) — 12.45 Poročita — 18 Napovedi — 18.30 Opoldanski koncert Had. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.3« Nac. ura — 19.50 Deset minut zabav« — 30 MlsslBstpl, sulta (plošče) — 20.10 Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem (g. Jože Gregorič) — 30.80 Koncert Kad. orkestra — 21.15 Brahmsova uro. Sodelujeta: gdč. Rofinlk Dana (alt) in g. prof. LlpovSok (spremljava ln solo) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe is kavarno »Nebotičnik«. Sreda, S. julija: 12 Angleški mojstri (plošče) -( 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1,1.30 Pisana trata (pl.) — 14 Napovedi — 18 Magistrov trio — 18.40 Opazuj ta poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 19 Napovoclt, poročila — 19.30 Nac. ura — 10.50 Flotow: Aleksander Stradclla, uvertura (plošče) — 30 Kvartet mandolin —. 30.45 Koncert pevskega zbori .ljubljanski zvon« —, 31.80 Bolgarska plesna glasba (plošče) — 32 Napovedi, poročila — 23.15 Harmonika šolo, g. Rudolf Pillh. Dragi programi i Torek, j. julija; Belgrad: 30 Nar. pesmi — m.80 Ork. koncert — 21.4» Valčki — Zagreb: 30 Plolče -> 21 Opera cZlngarl« (tz Rima) — Praga: 20.10 Ork. koncert — Variava: 19.30 Zali. koncert — 21.10 Vok. konoert — 22 Ork. koncert — Sofija: 20 Vok. koncert — 21.25 Rusko romance — 22 Lahka in plesna glasba — Hudim-pcSta: 20.10 Igra — 21.25 Cig. orkester — 22.45 Jazz —« Trst-Milan: 17.15 Klavir — 21 Leoncavallova opora «Ctt gani« — Rlm-llarh 17.15 Duet — 21 Igra .Bliže tebi. moj Bog« — Dunaj: 19 Zab. glasba — 20 .lulijski običaji — 21.15 Zab. gl. in potjo — 23.30 Ork. koncert — 24 Komorni orkester — KSnigtbcrg: 20.15 Cajkovskega ln Mursorgskegn skladbe — Hamburg: 19.10 Koračnice -t Ktiln: 19.15 Oporna glasba — 20.10 Filmsko novosti —t 20.30 Orkester ln solisti — Frankfurt: 19.10 Nar. gl. 20.80 Vojaške godbe. Sreda, f. julija: Belgrad: 20.00 Moznrtove arije, 20.30 Humor, 21 30 Nar. pesmi. — Zagreb: 20.00 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna gl. — Praga: 19.25 Igra, 21.00 Smetanova opera »Llbuša«. — V a r < Sava: 19.30 Ork. kono., 21.10 Zab. program, 32.00 Nar. konc. — Sofija: 19.45 Opera. —.Budimpešta: 19.50 Vok. koncert, 20.50 Jazz, 21.45 Operni orkester, 2.1.11) C Ig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Vok. koncert,, 21.00 Zab. program. — II1 m - B a r t : 17.15 Dneti, 21.00 PU hala, 22.10 Komorna gl. — Dunaj: 20.00 Operna gl., 21.10 Igra, 32.30 Zab. kono., 24.00 Plošče. — K n t n : 20.00 Ork. konc., 21.00 Italijanska gl. — F r a n k t u r t : 20.00 Vojaško godbe, 21.15 Komorna gl. — Strasbourgj 20.80 Rlchard Straussove skladbe. Razpis Občina Kranjska gora razpisuje pogodbeno mesto občinskega mesoglednika. Osnovna plača 500 din mesečno in mcsogledna pristojbina. — Pogoj: dva razreda srednje ali n:ej enake strokovne šole. — Čas za vložitev prošenj do 8, julija t, 1. Nastop takoj po sprejemu. Uprava občine Kranjska gora. Štefan Zeromski: Zvesta reka Gost je bil pri zavesti. Ni spal. Gledal je lepo deklico, ki j_e pospravljala po sobi. Občudoval je lepoto njene glave, kakor se je ganila; preča po sredi jc delila črne lase, ki so se stiskali k sencem; občudoval je pravilne in neizrečeno blage poteze njenega obraza, rožne ustne, ki je na njih večno lebdel vesel smehljaj ... Nosila je široko in modno krilo, vendar pa ne tako kot na pravi krinolini. Njena lica so bila od dela rdeča, roke pa zamazane s krvjo. In ranjenec se je zazrl v to tuje, vendar pa le tako čarobno bitje, ki mu-je izmilo vse telo, vse rane, najgr.šp umazanost, pri tem pa ostalo veselo, naravno, dobro in preprosto, in je za-ihtel od sreče Zdaj mu jc poslal Bog srečo po velikem trpljenju. In ko sc je plazil in motal po gošči in brcdcl reko, ga je čakala sreča v tej hiši. Samo 011, edino on je bil pozvan k nji.. Spomnil se je nagih mrliče v, ki so ležali kupoma po poljskih ozarah, spomnil se je junakov, katerih trupla so za noge vlačili v jamo pod gozdom — in vtonil v Bogu ... Obkolijo ga od vseh strani prividi in muke, grozne pošasti in nerazumljivi glasovi Ze se na-gibljcjo k njemu grozna strašila v obliki stebel in zapenjenih zveri, ki se spreletavajo tik nad glavo. Njegove roke so težke, ko da so iz marmorja. Dlani vise nekje visoko, ko da so prikovane k stropu, pa le za hip, kajti že se mu spet zde drobčkane, da jih niti ne najde. Nekaj razmetava njegove noge, zdaj sem, zdaj tja, kot hlode po žagi. Glava se je spremenila v žareče nakovalo, po katerem tolčejo s silnimi udarci aticii z mogočnimi kladivi. II. Čarobno je sijalo sonce. Žareči krogi so trepetali po tleli, včeraj oprani madeži so se že posušili. Kjer je stalo včeraj korito, se je vse vrtelo, veselilo in smejalo od sreče, pa se bliskalo zdaj močneje, zdaj zopet slabotneje, Bolnik se je zazrl v sončne pramene in se opajal ob tem pogledu. Vstopila je mlada gospodinja. V rokah je imela skledico z jedjo, ki se je kadila, in srebrno žlico. Ogledala si je prav pozorno svojega bolnika. In ko je videla, da ne spi, se je zasmejala kot najbolj živ šolarček, pokimala z glavo in spregovorila: »No. vidite, minila je noč, prišlo poldne, pa niste umrli.« »Res, ali ne?« »Seveda! Glejte, takoj se najeste kaše, in to je vendar dokazi« »Kaše? Take ko včeraj?« »Prav take.« »O, to je dobro!« »Kajpa, tudi mislim. Tembolj, ker vam s SzezepHiiom ne moreva postreči z drugim. Torej oprostite, ker kar kdo imo — no in tako dalje... Da hi imel človek vsaj peščico moke, pa bi — no. košček sladkorja, mleka ... Pa nič' Kaša pa kaša. še kokoši bi se je preobjedle, ali ne?« »O ne. Vstalem se ne zagnusi niti to, česar še kokoši ne marajo več zobati. Samo da ni spet tako vroča kot včeraj.« »Prav nič ni vroča. Sicer jo pa lahko brž ohladimo, hud mraz je danes. Morda pa sploh nimate radi kaše?« »Kako da ne? Zaboga. pri četi smo imeli vedno kašo. tu pa tam tudi malo krompirja... Pravim le, ker sem si opekel včeraj usta z njo.« »Eh. vi ste res prava reva I Tako razmesarjen, prebit, preboden, obstreljen — in sedaj še usta opečena Se tega je bilo treba.« «>prosiiie.« »Nimam čemu. Kar se pa kaše tiče, vam povem, da imamo samo to vrečico ječmena in nič drugega. Pa še to skrivamo! Kar glejte — skrivamo! Če nam pridejo na sled, nam še to vzamejo, in potem lahko stradamo,« »In kje imate spravljeno to vrečico?« »Imate! Nič «imate«, ampak Scezepan, stari kuhar, ki ste ga videli, jo skriva v senici v hlevu. Izkopal je v senu nekaj lakti globoko t'amo in tja spušča vrečo na vrvici vsako jutro, o vzame iz nje, kolikor je treba za oba vsuk dan.« »Toda, prosim vas, gospodična, kje pa sem sedaj? Kateri kraj je to?« »še tega ne veste?« »Ne vem. Sem tujec, prvikrat...« »To je niezdolski dvorec. Niezdole so last plemiške rodbine Rudeckih, mojih sorodnikov in varuhov.« »In vi? Oprostite, da vprašam!« Ona se nasmehne veselo in druažestno ter reče: »Jaz sem Salomeja. Pa ne mislite, da sem Židinja, pišem se Brynicka; Brvnicki so bili nekoč lastniki Mieranovic. Rudecki so ožji sorodniki mojega očeta gospa je moja teta, sicer ne prava, v sorodstvu smo pa vendaT.« »Kdo bi si mislill Zelo lepo ime...« »Kajne!« prikima ona z iskrenim sožaljem »Vsak se čudi, kako da so mi dali to ime. Sa-lusia, Salcia — moj Bog! — Saleze.« »Salce se pravi italijansko vrba. To je lepo drevo in lepo ime.« »Italijansko? Ali znate italijansko?« »Nekaj znam, pa nc baš mnogo, toliko, da 9e lahko sporazumem. Sam ne vem, kdaj sem se naučil, ko sem bil v Italiji.« »V Italiji ste bili? Moj Bog!« »Kaj pa vzdihujete tnlco?« »Kar tako, 1x1 nevoščljjvotti. Ah, lepo mora biti v Italiji, «pod italijanskim nebesnim svo-dom» ... Pa je tam res tako nebo?« »Res, res.« Ranjencc je zaprl oči: spet so ga obhajalo bolečine, muke. ogenj in mrzlica. Motne oči so se zagledale nekam. C ar. nekaj časa se je zbral in dejal: »Gospodična, še ne veste, kdo sem, pa st5 mi odstopili svojo posteljo.« »Vem, v«taš ste.« »Pišem se Odrowaž, ime mi jc pa Jožef.« In kmalu nato je pristav!) »Glejte, gospodična, po rodu sem knežjega stanu.« »Knežjega?« je dahnila gospodična Salomeja in ga pogledala nezaupno in osuplo hkrati. Njen obraz se je zresnil, poteze so postale bolj trde. Pa ne za dolgo. »Imam precej premoženja,« je nadaljeval, »toda včeraj ...« »O, včeraj bi vam človek ne prisodil kaj takega, morda po plemiškem kožuhu,« se jo nasmehnila poredno. Bolnik je zatisnil oči od sramu. Vse ja vzkipelo v njem. Nato je spregovoril počasi: »Skušal bom... takoj... ko bom... le mogel.. vstati in pojdem k četi nazaj, da vas ne bom nadlegoval s takimi neprijetnostmi.« »O kakšne grožnje!... Boljše bo, da se vaša knežja milost ne razgovarja in leži mirno Kar odkrito vam povem, da sem se po dolgem času, po kakih štirih tednih prvikrat to noč pošteno naspala pod vašim varstvom.« »Kako to? Pod mojim varstvom?« »No, da. Gospod knez, povedati vam moram, da ni v dvorcu nikogar razen starega kuharja Szezepana, ki je gluh ko vrbov štor —1 italijansko salče — no, in mene. ki sem tudi «SaIče».« »in kje so drugi?« Stran 8 »SLOVENEC«, dne 5. julija 1938. Stev. 151'. V Imenu Njegovega Veličanstva kralja I Stol sedmorice, odd. B. v Zagrebu, je kot revizijsko sodišče, apelacijsko sodišče v Ljubljani pa je kot pri-zivno sodišče v pravdni stvari tožeče stranke: Kolin-ske tovarne hranil d. d. v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Marajon Ferdinand, advokat v Ljubljani, zoper tožečo stranko: Pražarno »Žika«, družbo z o. z. v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Vavpetič Lado, advokat v Ljubljani zaradi nelojalne konkurence, razsodilo: 1. Tožena stranka je dolžna opustiti nadaljnjo opremljanje proizvajanih zavojev kavinih surogatov s porcelanastimi skodelicami, krožniki in žlicami podrobnim odjemalcem. 2. Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna opustiti nadaljnje opremljanje proizvajalnih zavojev kavinih surogatov z listom »Žika«. se zavrne. 3. Odredi se, da sta tožeča in tožena stranka dolžni ob|aviti sodbo po njeni pravomočno6ti brez razlogov po enkrat v »Jutru« in »Slovencu«, 4. Stroški se vzajemno poravnajo. Razpis Občina Št. Jurij pod Kumom, okraj Litija, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Plača 700 din mesečno brez do-klade do 1. aprila 1939. Potrebna kavcija v gotovini 3000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, »SI. list.« kr. ban. uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Služb, listu pri tej občini. Občina Št. Jurij pod Kumom, dne 27. junija 1938. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je v soboto, 2. jul. 1938, v Negotinu nenadoma umrl naš dragi sin in brat FRADEL FRANJO inž. podnarednik Maribor, dne 4. julija 1938 Žalujoča družina Fradel Hiša za 1f050.000 din v centru Beograda, najlepši kraj, z elegantnimi dvosobnimi stanovanji, obednica, kuhinja, kopalnica in vse ostalo. Vse pritikline v ploščicah, kopalnica z zidanimi banjami. Izredno ugodna prilika za plasiranje denarja. Renta letno brutto 130.000 din, netto 110.000 din. — Hiša je tako moderno zgrajena, da bo odgovarjala 20 let v naprej. Vsa mednadstropna konstrukcija je zgrajena iz armiranega betona, fasada iz kamenja, vhod iz večbarvnega prirodnega marmorja, vrata iz nikla in antikorodala, parket najboljši, okovje iz bele kovine. Hiša predstavlja veliko bogastvo in največjo sigurnost za vloženi denar z odličnim obreslovanjeui. Potrebna gotovina je 750.000 din, ostalo hipoteka. Prodaja izključno Bovan, Beograd, Knez Mihajlova 5, palača »Ta-Ta«, teL 27.978 Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. IBB Potnik sprejme zastopstvo tekstilne stroko ali kaj podobnega za vso Južno Srbijo. — Ima svoj avto in potuje že preko 20 lot. Jako dobro je vpeljan po vsej Srbiji in poseduje v Beogradu štirinadstropno hišo. Refe renče pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 9669. (a) mm\ Vajenca za pleskarstvo sprejme Kotar Franc, Sv. Petra cesta 76. (v) Vajenka Vajenca pridnega in marljivega, iz dobre hiše s predpogojem, da ima višjo ljudsko šolo, ali vsaj dva razreda meščanske šole, sprejmem v špecerijsko manufakturo trgovino. -Plnter Ludvik, trgovec, Selnica ob Dravi. (v) s 3 razr. meščanske Šole, Išče mesta v mešani trgovini v večjem kraju na štajerskem — z vso oskrbo. Nasloy v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1018. (v) ilužbodobe Gospa ali gospodična ki popolnoma obvlada nemški jezik ter je vaje na samostojnega gospodinjstva, se sprejme k tričlanski družini. - Po nudbe v upravo »Sloven ca« pod »Slovenka ali Nemka« št. 10565. (b) Stanoianja Dvosobno stanovanje center, oddam za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10539. (č) Hranilni in posojilni konzorcij, Gajeva ul. 9 odda 8 1. avg. t. 1. trisobno stanovanje z vsemi pritiklinaml. (č) ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo g. kateheta FRANCETA KOCEJA se h srca zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojim sočustvovanjem lajšali bolečino. Posebno zahvalo smo' dolžni čč. duhovščini, da ga je v tako obilnem številu spremila na zadnji poti in se ga spomnila pri najsvetejši daritvi, zlasti še g. kanoniku Volcu, g. dekanu Zabretu, g. kaplanu Hafnerju in gospodom iz škofijskega zavoda. Zahvaljujemo se Učiteljskim zborom in mladini šol, na katerih je pokojnik v zadnjem času učil, za zvesto spremstvo na zadnji poti in za vence, g. ravnatelju Pečjaku za krasne besede, ki se je z njimi poslovil od rajnega. Prav tako hvala g. katehetu Raleju in bojevnikom za ganljivo slovo, hvala vrlini gasilcem, ki so izkazali svojemu kuratu zadnjo čast. Posebno se zahvaljujemo za pretresljive žalostinke pevovodjema mladinskega zbora g. .lovanu in cerkvenega zbora g. Briclju. Hvala godbi jeseniškega katoliškega prosvetnega društva, ki se je tako svojevrstno ganljivo poslovila od svojega ustanovitelja. In končno še vsem, ki so darovali vence in cvetje, ki so nam z besedo ali dejanjem pokazali svoje sočutje, vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti: Bog vam plačaj! V i ž m a r j e , dne 4. julija 1938 Žalujoči sorodniki SOBE iščejor Soba s poseb. vhodom v sredini mesta se išče. — Rad plačam primerno ceno. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Snažna« št. 10581. (s) SOBE oddajo: Lepo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice poceni oddam z vso oskrbo ali brez. Vldemšek, Zvonar-ska ulica 11. (s) IMflM Hiša zaradi preselitve za polovično ceno naprodaj. -Informacije: Aleksandrova c. 16, Maribor. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Kupimo Traverze NP 22 po 5 m dolge In steklene stene z dvojnimi vrati, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1000« št. 10570. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulitti št 3 jim LLLJJ Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14. Prek in dira ugodno naprodaj. Kongresni trg 14, dvorišče, Cvetlični med domač> zdravilni^ nudi najceneje J, Menart — Domžale. (1) Mreže za postelje dobite najceneje pri An-dlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1) Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, ak tovke, kopalne torbice -itd. Dobite jih v veliki Izbiri pri Ivan KRAVOS. Maribor, Aleksandrova 13 Natečaj za sprejem novih učencev v državno prometno železniško šolo v Beogradu. Za šolsko leto 1938/39 se sprejme v državno prometno železniško šolo v Beogradu 75 (pet in sedemdeset) kandidatov, kateri izpolnjujejo sledečo pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je izvršil najmanj sedem razredov realke ali klasične gimnazije ali trgovske akademije z završnim izpitom; 3. da je telesno in duševno zdrav (sposoben za I. grupo železniške služba po pravilniku o zdravniškem pregledu prometnih služiteljev); 4. da ni mlajši kot 18 let, a ne starejši kot 22 let, pa je odslužil kadrski rok ne starejši kot 23 let; 5. da ima dovoljenje od roditeljev odnosno varuha, da lahko vstopi % službo državne prometne ustanove. 6. da je lepega vedenja. 7. da položi sprejemni izpit. Učenci se izbirajo po natečaju. Prednost imajo oni, kateri imajo odlično oceno in so odslužili kadrski rok. Sprejemni izpit se polaga iz sledečih predmetov: a) srbsko-hrvatski-slovenski jezik; b) aritmetika in geometrija; c) zemljepis, splošni in specialni zemljepis kraljevine Jugoslavije. Učenci, kateri so izvršili to šolo, dobijo kvalifikacijo za uradniški Shr, razporejeno od IX. do V. položajne skupine po čl. 47, odstavek II. zakona o državnem prometnem osebju, v zvezi s čl. 3. t. 6. uredbe o činu strokovnih šol, podobnih srednji šoli ali fakulteti. Prošnje, pisane lastnoročno, s kolkom 10 din, se morajo dostaviti osebno ali s priporočenim pismom Upravi državne prometne železniške šole v Beo. gradu, Vojvode Mišiča ulica št. 2 najkasneje do 31. julija L 1. z označbo toč* nega naslova prosilca in najbližje železniške postaje. V prošnji mora kandidat navesti: ime in priimek roditeljev, njihov poklic in njihovo rodbinsko stanje (število rodbinskih članov) in priložiti sledeče dokumente v originalu (prepisi se izključujejo); 1. zadnjo šolsko kvalifikacijo; 2. krstni odnosno rojstni list; 3. dokaz o državljanstvu, izdan na osnovi § 4. zakona o državljanstvu; 4. odobrenje roditeljev (varuha), da kandidat lahko stopi v to šolo, in se obvežejo, da povrnejo stroške, ako bi bil učenec izključen po svoji krivdi ali zaradi neuspeha, katero se mora glasiti sledeče; Roditeljsko ali varuhovo odobrenje in obveznost. Dovoljujem svojemu sinu (varovancu) (ime in priimek) . , . s i » s . ? < da vstopi v Državno prometno železniško šolo v Beogradu, katero je dolžan redno obiskovati in izvršiti, vesti se v njej kakor zahtevajo šolska pravila. Po končani šoli je moj sin (varovanec) dolžan ostati v službi državnih železnic najmanj šest let. V primeru, da moj sin (varovanec) šolo ali službo svojevoljno opusti ali se mu služba odpove po zakonu, a po lastni krivdi, se obvezujem povrniti državni blagajni, in sicer: ako je odšel iz šole, vse stroške šolanja, ako je odšel iz službe za nedoslužen čas, sorazmerni del stroškov šolanja, kakor tudi povrnem vso škodo, katero je za časa šolanja eventuelno povzročil. (Datum.) Podpis roditeljev — varuha. Potrdilo policijske oblastL 5. Obveznost kandidata, katera se mora glasiti sledeče: Obveznost kandidata. Ako bom sprejet v Državno prometno železniško šolo v Beogradu, se obvezujem, da hočem isto redno obiskovati in končati, vesti se tako, kakor šolska pravila zahteva jo. Po končani šoli se obvezujem, da ostanem v službi Državnih železnic najmanj šest let. V primeru, da šolo ali službo svojevoljno zapustim ali če bom iz šole ali službe odpuščen ali me po zakonu odpuste iz službe po lastni krivdi, se obvezujem, da povrnem državni blagajni sledeče: ako izstopim iz šole, vse stroške svojega šolanja, ako odidem iz službe za nedoslužen čas, sorazmerni del stroškov svojega šolanja, kakor tudi hočem povrniti vso škodo, katero bom za časa šolanja eventeulno povzročil. Podpis kandidata. (Datum.) Potrdilo policijske oblasti. 6. Potrdilo o vedenju za kandidate, kateri ne prihajajo naravnost iz šole, v katerem mora biti tudi točno navedeno: kje je bil in kaj je delal za časa, odkar je dovršil šolo do predložitve prošnje za sprejem v državno prometno železniško šolo. Prošnje kandidatov, kateri ne izpolnijo pogojev in katere ne bodo opremljene z zahtevanimi originalnimi dokumenti in potrebnimi taksami, ne pridejo v poštev. Izbiro kandidatov bo izvršila uprava šole. Izbrani kandidati bodo poklicani na zdravniški pregled in na sprejemni izpit. V to svrho se jim bodo poslale brezplačne karte za prihod v Beograd, zaradi katerega je treba v prijavi označiti točni naslov. Kandidati, kateri ne bodo sprejeti, dobijo brezplačno karto za povratek domov. Sprejeti kandidati imajo v internatu šole brezplačno stanovanje in hrana, a poleg tega dobijo 100 din mesečno v gotovini. Predavanja v šoli se prično 15. septembra 1938. Iz Generalne direkcije državnih železnic GDšt. 61.551138. »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn, - Pisalni stroji za pisarno in potovanje. - Najmodernejša oprema 1 KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Konči Ahačič: Trije tieki 16 Krvoločneža sta se ujela v lastni požrešnosti: obvisela sta na vrveh, na katerih sta se prej gu-gala dvojčka. — Crnček, revček, je bil pri tej žaloigri ves čas navzoč. Noge so se mu tako tresle, da se ni mogel premakniti. — Ko pa sta leva ob-.visela, se je toliko opogumil, da je stekel v vas in naznanil, kaj se je zgodilo. rnček je veselo presenečen. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverietno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - TyrSeva testa 36 inasprotl Gospodarske zveze) Javna zahvala Tem potom se najiskreneje zahvaljujem primariju I. kirurg, odd. g. dr. Blumauerju za njegovo veliko skrb, da je rešil mojo nečakinjo Grošelj Angelo gotove smrti in jo s poznejšo spretno izvršeno operacijo popolnoma ozdravil. Zahvaljujem se tudi gg. dr. Kuncu in dr. Bajcu in častitim sestram za njihov trud in naklonjenost. Hotederšica, dne 2. julija 1938. Janko Borštnar, župnik. Za vedno nas je po dolgi mučni bolezni zapustila in odšla med nebeške krilatce naša draga nad vse ljubljena hčerka in sestra Bernardka Kodela gojenka uršulinske šole Pogreb bo v torek, dne 5. junija 1938, ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Cesta 29. oktobra št. 11, na pokopališče na Viču. Ljubljana, 4. julija 1938 Žalujoča rodbina Kodela Bal se je, da bo kaznovan zaradi nepremišljenega ravnanja z bratoma. A ni bilo nič hudega. Starešine so sklicali zborovanje, na katerem so Črnčka proglasili za narodnega junaka, ker jih je tako pametno rešil dveh zverin, ki sta zamorce strašili in morili ž« dolgo časa. Da ste videli otroci, kako se je Crnček izprsil! Toliko, da ni počil od samega ponosa. Najiskrenejšo zahvalo D sporočamo vsem, ki so skušali pomagati naši dobri mamici, gospe IVANI KORDAN posebno primariju dr. Flajsu in dr. Kozini v Celju, primariju dr. Blumauerju v Ljubljani in čč. sestr. usmiljenkam v Leonišču Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v naši nasreči izkazali svoje sočustvovanje, posebno pa še vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti Zagreb, Celje, Laško, dne 5. julija 1938 Žalujoči otroci in ostali sorodniki Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel! Izdajatelj: Ivan Rakovef Urednik: Viktor Cenčit