PROSVETA Ursdniàkt In uptnmlikl proa tad: 8657 8. Lnwndnk Avs. Offioa of Publication: M&7 South Lswndala Am Telephone, Rockwall 4»04 BaiUsl* bubacripUon |0.00 Yanrly $TEV.—NUMBER 80 150 rudarjev ubitih v Jugoslaviji Strašna katastrofa v Bosni, kjer je eksploaija pod ženijo vrgla čez 400 mož v smrtno past Komentarji Izjavil j«, da «elesniške družbe morajo reorganizirati avojo finančno zgradbo na svoje stroške sli pa vlsda prevzame železnice Hitra akcija" justičnega de part m en ta ae spremenila v pol ževo "prosekucijo" jeklarskega magnate Sarajevo, Jugoslavija, 22. apr. — Eksplozija v premogovniku Kakanj je usmrtila včeraj od 150 do 300 rudarjev. Kaj je pvzročilo razstrelbo, še ni mano. Vojaške Čete so na delu, da rešijo rudarje, kolikor je še živih pod zemljo. Do danes zjutraj so prinesli na površje okrog 80 mrličev, toda nobenega živega delavca. • Kolikor je znano, je bilo na delu 410 rudarjev. Eksplozija je nastala v spodnjih galerijah in dim ter strupeni plini 4* hitro napolnili gornje galerije, kar znači, da so bili vsi delavci pod zemljo v amrtnl pasti. \ To je največja premogovniška katastrofa v Jugoslaviji oziroma v Bosni, odkar jih pomni zgodovina. Nova unija ima postojanke že v raznih večjih mestih. 80,000 prodajalcev v Industriji Avatrijska vlada se poslužuje Hitlerjevih barbarskih metod Washington, 1>. C., 22. apr. — Organizacije železničarjev so absolutno proti priporočilu predsednika Roosevelta, da bi 10-odstotna redukcija mezde o-stala. Voditelji železničarjev zahtevajo, da se mesda sviša s 1. julijem. 2elesnlške družbe, okorajžene po Rooseveltu, pa vztrajajo pri njegovem priporočilu. Waahington, D. C., 21. apr. — Predsednik Rooaevelt je včeraj zagrozil železniškim družbam, da železnice čaka federalna kontrola ali pa federalno lastništvo, če takoj ne reorganizirajo svojega kapitala in stabilizirajo mezdnih pogojev za železničarje. Grožnja je prišla v obliki pisma, ki ga je predsednik naslovil na koordinatorja želesnic Eastmana In ki je bilo objavljeno. Koosevoltovo priporočilo t ozirom na mosdni spor meti železniškimi družbami in železnl-čarskimi unijami ju, da obstoječa desetodrttotna mezdna redukcija ostane. Koosevelt zahteva, da morajo Železniške družiš« znižati svoje dolgove na stroške lastnikov bondov, da ne bodo v večnem bankrotnem stanju, kar jim služI, da neprestano pledlrajo "revščino" in so vsled tega v neprestanem mezdnem konfliktu z že* leznlčarjl. ŽlvIJonJola olokfrliaaga Izvora, pravi dr. Orile Odkril |e, da zmes kisika, dušika In ogljika poraja dinamično e-nergijo Chicago. — (FP)) — "Odprta delavnica" avtne industrije se je pričela krhati tudi v oddelku distribucije in ne samo v oddelku produkcije. National Automobile Salesmen asociacija s sedežem v Chicagu si je nadela nalogo, da organizira prodajalce avtomobilov, katerih je 80,000 v Združenih državah. Unija je še Šibka — stara je devet mesecev — vendar pa je uspela pri sestavljanju pravilnika za avtne trgovce, da je bila uključena minimalna tedenska mezda $17.fi0, kar je na primer poldrug dolar več kakor je znašala povprečna tedenska plača Čikaških prodajalcev avtov lansko leto. Postojanke ima že v raznih večjih mestih — štiri v Chicagu, šest v New Yorku in po eno v Detroitu, St. Louisu, Indiana-polisu, Minneapolisu, Sacramen-tu, Trentonu, Washingtonu, v raznih mestih Connecticuta in se širi tudi drugod. V Chicagu je te dni sklenila kolektivno pogodbo s 76 izmed 529 agencij a- Waahington. — a manjka prostora za socialiste, je vlada začela Izpuš-čati hitler je vce na prosto. Čez 1000 aretiranih v Parizu. — Veliki kraval v španski zbornici Madrid, 22. apr. — Danes zjutraj je izbruhnila generalna stavka v Madridu. Mladinska socialistična organizacija je pozvala vse svoje člane k demonstracijam proti katoliškim fašistom. Pariz, 21. apr. — Socialisti in komunisti so včeraj demonstrirali pred mestno hišo v Parizu proti odslavljanju javnih nameščencev in znižanju plač. Demonstracije so se kmalu prelevile v izgrede in v spopadu s policijo je bilo okrok 50 oseb lahko ranjenih ter čez tiBOČ aretiranih. Madrid, 21. apr. — Španski parlament je bil včeraj pozoriš-če silnih kravalov, ko je vladna večina sprejela predlog, da vlada pomilosti okrog 9000 največjih monarhističnih reakcivnar-jev, ki so že od začetka republike v zaporih. Vsi ti bodo izpuščeni na prosto. Clm je bil ta pned-log sprejet, so se v zbornici spopadli levičarji in desničarji v boju na pesti, ko pa so redarji naredili mir, je vsa levica odkorakala iz zbornice. Socialistični vodja Caballero je sinoči izjavil, da socialisti bodo najbrž bojkotirali parlament in bodo mobilizirali delavce na odpor proti nazadnjaški vladi in fašistom. V izgredih v Madridu je bilo šest oseb ranjenih. Kriza mad Japonsko la Zdraiaalati država«! Dasi se pogodba ne tiče plač, ampak le delovnih pogojev, je svojim članom vseeno priborila $9,000 do $11,000, kar je vsota, ki predstavlja manjše plače kakor jih določa pravilnik. Z drugo besedo: stopila je na prste 'VUzlerjem", ki brec unije delajo kar hočejo. In glodalcev je veliko tudi med avtnimi trgovci. Unija je neodvisna, izven A-meriške delavske federacije. To tudi ostane, dokler si bo Retail Clerks unija lastila jurisdikcijo nad avtnimi agencijami, je rekel predsednik W. A. Heacox. Prepovedana trgovina s Kitajci Waahington, D. C. — Izjava japonskega zunanjega ministra, da Japonska ne bo pustila, da bi druga,d#žalsali Uga narodov izkoriščala Kitajsko aH da bi tuje sile prodajale bojni material Kitajcem, je povzročila senzacijo v Washingtonu. Kitajska vladu v Nankingu je pravkar naročila 20 bojnih letal v Ameriki. Takoj nato se je po Wasliingtonu raznesla vest, da Je ameriška vlada ustavilu prodajanje starega železa Japoncem. AanghaJ, 21. apr. — Predstavniki nankingHke vlade so včeraj izjavili, da bodo ignoriralt deklaracijo ja|>onMkega zunanjega ministra in takoj kupili nameravanih dvanajst bojnih letal v Združenih državah. Kitajska vlada je silno razkačena zaradi najnovejše japonske akcije, ki hoče nadzorovati njeno zunanjo trgovino. Glasniki kapitalizma za otroško delo New York. — Predsednik kolumbijska univerze dr. Nicholas Murray llutler In veliki duho-Yen ameriških Imperlallstov E-llha Root »ta okrog sebe zbrala M Intelektualnih ainoitolov kapitalizma z namenom, da se bore v skupni fronti proti sprejetju zveznega amendm« nta za odpravo otroškega dela. Njih stališče je, da Amerika ne sme pokopati svoje lepe tradicije in zsnikati otrokom priliko do tovarniškega dela. Pri Izko. riščanju otrok so namreč veliki proflti. Phlladslphia, Pa. — Dr. Geor-ge W. Crlle, znameniti cleveland-skl kirurg In znanstvenik, Je te dni |>oročal na tukajšnjem letnem zborovanju Ameriškegu filozofskega društva, da žlvljen-ska energija Ima Izvor v električni sili. HriovanJe in aktivnost živih stanic izvira h električne energije, ki nastaja, kadar se se-stanejo pod ugodnimi pogoji trije elementi: kUik, dušik in ogljik. TI trije elementi so prisotni v vsaki živi stanici. Dr. Crlle Je poročal, da je s svojimi tremi anlstenti odkril dokaz za svojo trditev. Opazit je, da stanice oddajajo iz sebe ultravlolične žarke. Zadragarji aa savara za akspaazijo Centralna zadruga ustanovi la-j stno zavarovalnico proti požaru Superior, Wls. — (FP) — Let. na konvencija Central Coopera-tive Wholesale s sedežem v tem mestu je odobrila program večje ekspanzije za svoje okrožje, ki obsegs scverozapadne države. Program določa pom nože nje članstva, ustanovitev več novih Konvencije jut je uddežJlo^O delegatov, ki Wfcašt*#flll 12ft*k-drug s 30,000 člani. Upravitelj nabavljalne zadruge ali centrale H. V. Nurml je |>oročal, da Je bil promet v zadnjem januarju in februarju 66večji ko pred letom. Lansko leto je centrala I-mela prometa za $1,383,000 ali $75,000 več ko leto prej. Konvencija je tudi odobrila načrt za ustanovitev laatne požarne zavarovalnice. Zadruge «edaj plačujejo privatnim zavarovalnicam $20,000 na leto, v bodoče bodo pa vodile svoj zavarovalni biznis, Farmarjem in njih zadrugam bo centrala nudila v bodoče tudi, zadružna semena, katera bo sama čintila in preparirala za trg. Kalinin pozval ruske kmetice, naj se vsdljo v orožju Moskva, 21 apr. — "Pravda" centralno glasilo ruske komunistične stranke, je včeraj objavilo članek Mihaela Kalinina, predsednika Izvrševalnega svets, ki poziva kmetske žene in dekleta po vsej Rusiji, naj se vadijo v orožju za obrambo sovjetskih re-publik kot "domača garda" za vsak primer napada. Kalinin pravi, da je Rusija v nevarnosti vojne toliko časa, dokler jo ob-kroževajo kapitalistične in imperialistične sile. Sov|«tski poslasik sijajso pogoléM v OMcaga Rudarji železne rude se pričel! organlxlratl Hlbbing, Minn. — V okrožje železne rude severne Minnesota je po dolgih letih zopet prišla International Union of Mine Mili & Hmelter Workers unija ter pričela organizirati rudarje. Postojanke so oživele že v več naselbinah kraijeatva jeklarskega trusta. Konference za organiziranje rudarjev ae je tukaj udeležilo nsd 300 oseb. Upati je, ds bo unijs Imsla več sreče ko v preteklosti. Organizacijsko delo vodi orgsnizator Orllch iz Butts. 1500 buržujskih gostov v Pal merjevi palači Chicago. — Sovjetski poslanik Aleksander Antonovič Tro-janovskij je 20. t. m. prvič obiskal Chicago in bil gont visoke čikaške družiš», ki je napolnila sijajno banketno dvorano v Pal-merjevi palači. Edino, kar Je spominjalo gosta na boljševlškc Rusijo, je bila rdeča zastava z znakom srpa in kladiva v ospre-dju dvorane, vse drugo je bilo pristno ameriško kapitalistično. Okrog miz je sedelo 1500 povabljencev in tudi galerija je bils zasedena. Trojanovskij Je v svojem govoru naglašal svetovni mir in obilo dobičkonosne trgovine med sovjetl in Ameriko. "Električna žena" poslana v Run ns opazovanje Rim, 21. apr. — Ana Morano "električna žena" v Trstu, ki v spanju oddaja plave žarke iz svojih prs, je bila včeraj privedena v Rim po navodilu Viljema Marconija, predsednika zavoda za raziskovanje in iznsjditelja brezžičnega brzojava. Zeno so nastanili v Marconijevem zavodu, kjer jo .bodo opazovali in skušali rešiti njen fenomen, ako ni sleparija. Uniji elektrarsklh delavcev se združili New York. — Edison Em ployes' Equity unija se Je pri družila Brotherhood of Utility Employes uniji, ki Ima postojanke v raznih mestih. Ta nova in neodvisna unija prične z večjo kampanjo za organiziranje 200,. 000 delavcev elektrarske industrije. JrsM /(¿ubil pri "•lil« ah D—Pri zsd-"litvah je pro-* ""» proti listi e-' Volilni -boj r * praáanja mu- i,r^atne el«*trike. Tri |e morilci elekt rok utirani Chicago. — Zadnji petek zjutraj so bili trije roparski morilci — John Scheck. George Dale in Jos. Francis, črnec — usmrče-nl na električnem stolu v okrajni ječi. PROS V ETA TSE BN LIGHTEN II «NT MUMLO IM LAffTNINA ILOVBMIU MOOMB rOPPOBMB jajDWOTS ____IfitH (teMB OW. * -r—t' HM m M* M mm u pu m «h MT» m »«1 M*: m to» MBftN MM. VSITnrt' " MUX for Um U.M* (,,,l>1 ChUM0o> —4 CtM^a HM POT OU*M> M4 CiMT» r-M IWMT. * ••■■trt« H IM »«T »IM will m( h r«turmW- M W, kw M m ■ pkosvbta •MT-M b A»*-. C**we*. ■cm m rh of tm« rkukhatkp p PB0«£IV< ' 'L' Glasovi iz naselbin Zanimive krajev Opis "Priseg« o polno**" Pittsburgh, Pa. — V nedeljo, dne 25. aprila, ob popoldne u- Datum » ofcWv«)u, u« primer (March SU, ma», »«i-« »»w. i—«» ff Mit. <•> n • f«» ■aroint»« X» P'«'»«*»®. M vaia liât M Bala»!. _ _ —i »i il ■ ■ Domač drobiž Adamič zapustil Chicago Chicago. — l'irtaUHj I/iuis A-damič je imt'l v petek popoldne zelo dobro obiskano predavanje v hotelu Surf. Poslušalci ho bili večinoma učitelji, učiteljice, dijaki učiteljišča in starši dijakov. V soboto je imel Adamič več privatnih sestankov z odličnimi literati, publicisti itd. V nedeljo je bil gost večje slovenske družbe, ki je bila zbrana na domu Jakoba in Katke Zupančič v Berwynu. Danes se je Adamič odpeljal v St. Paul, Minn. Adamičeva predavanja v Minne-noti Duluth, Minn.—Pisatelj Louis Adamič bo predaval v torek, 24. aprila, v St. Paulu v zavodu YMCA, in 26. aprila v srednji šoli v Hibbingu, 26. aprila v Eve-lethu in 27. aprila v Duluthu v zavodu YMCA. Smrtna nesreča mladega rojaka Johnstown, Pa. — Franku Proaenu se je smrtno ponesrečil 20-letnl «in. V premogovniku kjer je delal z očetom, mu je voziček stri nogo, katero ho mu odrezali v bolnišnici, nakar je podlegel. Predsednikova slika v mozaiku New York. — Anton Hribar 120 W. 21 nt., je naredil mozaično sliko predsednika Roosevelta. Slika je sestavljena iz 36,000 koščkov raznobarvnega mramor-ja in je zdaj razstavljena v new-yorski mestni hiši. Novi grobovi Johnstown, Pa. — Tu je umrl Jakob (>amak, član društva št. 280 SNPJ. V bolnišnici je podlegel težki operaciji. Zapušča družino v starem kraju. Milwaukee. — V bolnišnici je umrl Fr. Jeršin, doma iz Hrastnika. Bil je član SNPJ in v Rock Springsu, Wyo., zapušča brata. Calumet, Mich. — Na farmi pri l.'Ansu je umrl star pionir Pavel V. Zalet'. Podlegel je raku aa obutih. Doma je bil z Vrha pri Vinici v Beli Krajini in v Ar meriko je prišel leta 1896 in di rek t no v Calumet. Zapustil je leno in 10 odraslih otrok. — U-mrla je lena Matta Troharja, stara «IH let in rojena tu. Pokoj-nlea je bila hči nočnega čuvaja Pavla $|»eharja. !*ve nekuj » ponenrečenem Ocvirku Milwaukee. — Viljem P. <>. cvirk, ki se je 16. t. m. ubil v le talu, je bil star 26 let in rojert je bil v Clintonu. Ind. Njegovi starši, ki so te mrtvi, so bili doma iz Kečice v Savinjski doli ni. Tu Mipušča brata Johna O-cvirka. znanega temi J ličnega trgovca. NmAII mrtvega v kanalu Chicago. — Zadnje dni so na-nli v Summitu v odvodnem ka nalu truplo Jonjpa Slakoperja, doma ii Hrvaškega, ki je ligi nil še v zadnjem januarju. Tu zapušča šrno. Kako je prišel v kanal, ni znano. Ivanajat udarcev ure v bližnjem svoniku, kar naredi prizor to *>lj strašljiv in Koritnik, čera-prizori dramski klub Soča iz vno star in izkušeo, je zatrepe-Canonsburga. Pa., za tukajšnji -tal. Ankamu nato l^^jaj Slovenaki dom lepo štiridejanakc igro "Prisega o polnoči", delo Manfce Kumanove. Ta prelepa kmečka ilfra vsebuje velikd petja, »ime jako priljubljene domača pesmi med Slovenci. Ze v začetku igre »o zbrani cigani v svojem taboru in v brezskrbno-sti prepevajo vsakovrstne narodne pesmi, zraven pa spremljajo svoje petje na raznovrstna godala. Ko petje poneha, ne mlada krasna ciganka spusti v div- ji plea. i Igra je vzeta iz ljudskega življenja kot je bilo pred 50 leti na Gorenjskem. Slovenci imamo veliko lepih iger, katere nam predstavljajo življenje našega kmet-skega ljudstva. Tudi ta igra nas pripelje v prijazno gorenjsko vas, v kateri so živel isvoje borno življenje preprosti kmetje Borili ho se za svoj vsakdanji kruh in si lajšali trpljenje a pet jem in dovtipi. Največ preglavic so jim delali cigani, ki so se u-stavljali v vasi ali njeni okolici, kradli in beračili in tako izkoriščali v svojem brezdelju uboge kmete. V tej vasi je živel tudi nekoli ko bolj premožen kmet Požar s svojo ženo Meto in z edino hčerko Anico, katera je bila ponos Požarjeve hiše, s svojo pridnostjo In dobroto pa ponos cele okolice. Marsikatero fantovsko oko se je obrnilo za njo, ali Požarju se nI mudilo z možitvijo, ker on je bil še pri moči in Anica ga nI nadlegovala s tem. Ker so bili premožni, so imeli hlapca; življenje jim je potekalo mirno naprej: Nekega dne jo pa prižviž-ga po stezi ob m^ji cigan Marko. ' Bil je postaven fant. Požar in njegov hlapec sta popravljali» vrtno ograjo. Ko pride Marko do njiju, se ušfavi in se vtakhe v pogovor. Tudi za delo je prijel, ne da bi ga kdo silil, kar ni baš ciganska navada. Požarju se to tako dopade, da mu ponudi mesto hlapca, kar Maiko tudi sprejme. Marko je služil pri Požarju in se zaljubil v Anico in ona v njega. Večkrat sta se šla zvečer Hkrivaj sprehajat. Bila sta jako pozorna, da ju ne bi kdo videl in tega razbobnal po vasi Vsa pozornost ni pomagala. La-vrlnka, stara klepetulja, ki je vedno stikala okoli, ju je videla In vsa vas je takoj vedela c t« m. Anka je Šla tožit In stara klepetulja je šla klepat "ričet" v zapor, Čeravno je bila nedolžna. Tudi za Anko so pričeli drugačni dnevi. ljubila je sicer Marka še naprej, ali priznala mu je« da ne !>o mogla biti nikoli njegova. Prvič zato, ker on ni njene vere, drugič, ker je cigan. Tega mu ni kar naravnost povedala, ali Marko je videl, kaj se godi v njenem srcu In hi je to še hujše vzel kot je bilo. Sklep je hitro storil in ga tudi Anici povedal, da zaradi njega ae ji ni treba bati in si delati nepotrebnih skrbi. Zakaj odpotoval bo s svojo grupo, to pa zato, da ne bi trpela Ankina čast radi njega. Anka mu je branila, ampak on je storil svoj sklep. Nekega večera pripelje Marko cigane pod okno Anke, kateri zagodejo in za-pojo nekaj v slovo. Anka, nič hudega sluteč, odpre okno in vrže Marku nekaj roft. Ta pot>er( cvetje in izgine a cigani, ne da bi vedel, «la bo v kratkem oče. Torej Lavrinka se le nI moti la. Anka je nekega dne z izgo vorom, da gre v mesto k svoji PONDEUEK, 23. pj v _ teti, zapustila vas in se te čez "J*- fz otrokom, a vse zvrne na svo-jo sestrično. Koritnik se pa nI dal kar tako in je dobro vedel la mu Anka ni povedala resnice in da je otrok njen. Zmenila sta ie, da obdrži on otroka, ker ni imel svojih in je bil ie celo vesel, ker je vedel, da ga bo še celo njegova žena vesela. Svoji ženi in ljudem je povedal, da ga je rešil iz vode. r To je kratek opia prvega in ¡drugega dejanja. Vmea nastopajo gorenjski fantje, ki prepevajo lepe pesmi in "prenašajo lestvice pod okna" in si tudi "skočijo" v lase. Pridne gorenjske žanjice, ki se dolgo v noč zamude na njivi, pojejo par krasnih pesmic. Ko pridejo domov, čebljajo tako veselo, da morajo človeku misli poleteti nazaj v .prelepo slovensko deželo. Zmoti pa jih ciganka Selma, ki si ni daJa ponoči mi^u in je prišla nadlegovat, dekleta s svojim prerokovanjem in beračenjem. Med drugim in tretjim dejanjem potečeta dve leti in pol-Igra nas privede v Koritnikovo kočo, v kateri leii Koritnik na smrt bolan in nima več upanja, da bi okreval. Okoli njega se zbirajo sosedje in ugibajo o domačih zdravilih in o dohtarskih brozgah, nazadnje pa izprevidi jo, če človeku zadnja prede, da ne pomaga nič. Ta dan je bila pri Požarju svatba. Anka ae je omožila, ker je Požar umrl že pred letom. Sliši se zvoke godbe in to pri privede možakarje na druge po-menke. Na dan pride tudi zgod ba AlbinČka, ki je bil ie poldrugo leto star. Zgodba pa ni bila resnična, ampak si jo je Koritnik izmislil. Tudi Anka pride k 'bolniku vsa zala in v svatovskem oblačilu. Koritniku prinese vina in jedi, najbolj pa ji je zaradi AlbinČka, katerega silno ljubi. Ob jemlje ga, da je joj. Vstopi njen mdž Pavle in domenijo se, da če bi Koritnik umrl, vzame Anka o-troka na svoj dom. Zato kipi veselja, prizna Koritniku svoj greh in ga odveže prisege. Med 3. In 4. dejanjem poteče 9 let. Godi se pri Požarjevih. Al-binček je že zal dečko, pridno se uči in je jako bistre glave. An-kin mož ga Ima jako rad. Vidi se, da ima v krvi nekaj od svojega ciganskega očeta, ker zmi-rom kaj potrebuje. Ker Anka in Pavle nista imela svojih o-trok, se mu je tudi vse izpolnilo. Živeli so zadovoljno vsa ta leta, kar naenkrat pa se pojavi cigan Marko pri vratih. Prišel je, da vidi, kako se godi njegovi nekdanji ljubici, kar bi gotovo ne storil, ako bi slutil kake posledice bo imelo zanj in za Po-žarjevo hišo. Izvedel je, da Anka ni več sama, da je AH>lnček njegov «In In Ankln. Ona mu tudi pove, da ae ne bi bila poročila, da je ni tako zapustil. Marko je vesel zaradi otroka in žalosten zaradi nje. V zadnjem dejanju se odigravajo v Požarjevl hiši burni prizori. Pretep med ciganom in An kinlm možem. Vse to boste za malo vstopnino videli dne 29. a-prila.—Anna Klun. 118. Kazno ia Bridgevilla lirtdgevllle. Pa. — Brldgeville ie precej velika naselbina, a se le redkokdaj kdo oglasi z dopi-mm v Prosvetl, ker j« menda za take stvari premalo zanima- Spominjam se ie, da mi je gospodar. pri katerem sem bil na stanovanju in hrani, takrat r*. kel, da ne bom arečen, ker sem postal ¿lan brezverskega društva, in kadar umrjem, me ne bodo pokopali na blagoslovljeni zemlji. Ker sem bil še "grl-nar", nisem vedel, kaj bi odgovoril, poleg tega pa sem se bal, da me narbi pognal iz atanova-nja. Rekel sem le, da me ne briga, kaj narede z menoj po smrti. Pred tridesetimi leti so govorili, dŽ se je rodilo mrtvo dete ki bo kmalu pokopano, toda nasprotnikom ae ni izpolnila želja. SNPJ je napredovala in je danes orjak, ki neustrašeno koraka po poti, ki so jo začrtali pionirji. Društvo št 6 in tukajšnja federacija SNPJ bosta skupno proslavila 30-letnico SNPJ dne 30. maja v Syganu, Pa. Glavni govornik na proslavi bo Vincent C^pkar, predsednik SNPJ. Dolžnost vseh članov v tej okolici je, da se udeleže te .pomembne proslave. Dne 25. marca «em se udeležil konference soc. klubov in društev Prosvetne matice, ki se je vršila v dvorani društva št. 6 in je bila dobro obialcana^ Veselilo me je, ko sem videl sod. iti Tu-ška/ ki je prišel iz Ohia, kakih 130 milj daleč, na konferenco. Njega potnam že mnogo let kot delavskega borca in aktivnega člana v društvu in soc. stranki. Na tej konferenci je govoril sod. Zornik, ki je med drugim omenil, da se je začela tudi mladina zanimati za socializem. Zornik je mož na pravem mestu in vedno aktiven v delavskem gibanju. Delavske razmere v tej naselbini so še vedno pod ničlo. Kapitalisti imajo denar, delavci pa NRA, kljub temu pa žive v mi-zeriji.—Frank Strah, 295. danjem ekonomskem sistemu, ki je odgovoren, da se morata delavec in farmar težko boriti za obstanek. Kako dolgo bo še padal bič po našiti plečih, je seveda odviano od nas samih. Tukajšnje dramsko društvo Traunik priredi v soboto, 28. t m. tridejansko komedijo "Vdova Rošlinka" v društvenih prostorih, prt€etek točno ob T. zvečer. Vstopnica za odrasle stane 40 centov, za mladino pa 15 centov. Po igri bomo imeli flles in za vse droge dobrote bo skrbel pripravljalni odbor. Joaepli S trle, 378. Avstriji škofje (W„0r »«danji reži« in pozjvjj^ ■Ivo, da ga podpira. Po imškan bol« za svobodo Oklic Mednarodne zadružne sveže r Londonu škofje so izdali Av. Poslanico, um Padec v porabi ulltneaa blaga Washington. — V zadnjem marcu so ameriški groceristi prtnlali manj blaga ko pr*»d enim letom, poroča i\ezni direktor Ui roj« z« domačo in tujeiemsko trgovino. Denarni promet je bil sierr vr^ji ta 11.6't , knr pu ne pomeni večje porabe Je*t\in. ki s*» se podražile «a 20'. (M| Umskega marca. To poročilo po-»t«vlj« n« lat vae inspirimne vesti o izboljšanju poloiaja. ljudje jedo m«nj ko so preti letom, ker je njih kupn« sil« |»s-dl«. Z veseljem čitam v Pro«vetl dopise, iz katerih je razvidno, kako «e društva SNPJ pripravljajo na proslave tridesetletnice «voje organ izučile, ki je bila u-stnnovljenn na svobtidomiselni poti'.«i In .je od svojega obstanka voditeljici» naprednih elementov v Ameriki. Za«luga gre pionirjem. ki so veliko trtvovali in « tem pripomogli, da je SNPJ danes največja slovenska podporna organizacija. Dobro je. da se spominjamo pionirjev, ki jih te krije črna zemlja, ob proslavah tridesetletnice. Takrat, ko "Vdova Rošlinka" v Trauniku Traunik, Mlch. — Po koledarju se je pričela pomlad že pred enim mesecem, tukaj pa bomo opazili pravo ,pomlad šele v drugi polovici maja. V zadnjih dneh oktobra smo dobili sneg in danes ga še precej leži po gozdovih ter Je malo upanja, da izkopni v par tednih. Večini tukajšnjih farmarjev je že davno pošlo seno, katerega landko leto zaradi suše in kobilic nI bilo toliko kot običajno. V tej okolici je bilo mnogo uposle-nih pri CWA, ki so morali potrošiti tiste dolarje, ki so jih zaslužili, za krmo, ker drugače bi morala živina poginiti za lakoto. Cena govedi je zelo nizka, kajti najboljše krave ni mogoče prodati za deset dolarjev. Tudi drugi farmski pridelki imajo nizke cene. Edini stalni dohodek nudi farmarjem smetana, ki pa ima tudi zelo nizko ceno, da farmar ne dobi niti za najpotrebnejše stvari, za davke, katerih ni malo, itd. Farmarji lezemo od leta do leta v čedalje večje dolgove in o takozvanem ameriškem komfortu se nam niti ne sanja.' - Od federalne vlade slišimo same obljube, stori pa ničesar za; farmarje dejansko in pri tem bo najbrž tudi ostalo. Cudhn se tistim, ki silijo ljudi iz mest na farme, češ, da se bo na ta način znižalo Število brezposelnih. Sicer Je res, da je delavec v industrijskih središčih suženj, kar sem sam izkusil, ampak vprašanje je, kako se bo tak delavec preživljal, ako se pošlje na farmo, ker je celo boj izkušenih farmarjev za eksistenco težak. Naivneži menijo, da so farmarji slabi gospodarji, ampak vzroka je tn-ba iskati drugje, v se- nekaj tednov vrnila. Ampak ne več sama. V košari Je nosila s seboj malega AlbinČka. Domov jI ni kazalo iti z otrokom, zate se je napotila k brodarju Koritniku, blizu 70 let staremu mo-lu, za katerega Je vedela, da je molčeč in da ji I »o pomagal. Ko-rltnlk se je silno začudil ko je videl Anko bledo In tresočo y pozni uri. AH še bolj je gMal ko je začul iz košarice otroško ječanje. "TurAka sablja". J* dejal, "kaj pa to pomeni?" Anka ga hitro potolaži in pro«l. d« vesla s njo na sredo Save. zaupati mu mora veliko tajno«t Ko *ta ie bilo tr«»ha graditi SNPJ. je) na vodi, ga vpraša, če bo mol- bilo še veliko verskega duha med r^ r.-turjl_----- čal. On pritrdi in je pripravljen rojaki in boj proti reakciji Je M«hert Bruere. fnleralni urad na to priseči. Anka mu (otisne v bil težak. mk v \taxhin«tomi ki |e bil m. roko krit in vzdigne tri prste. na-| Član društva št. 6 SNPJ. Mor-j vzuč pri voMliji. ko dr VVirln kar se začne prisega. Začuje ae gan, Pa., »em postal 1. 1905. pumpali o "revoluciji." Mednarodna zadružna zveza v Londonu je izdala takoj po kon cu avstrijske obrambne borbe demokracije na vse zadrugarje sveta oklic, v katerem nagiaša, da je tudi vsa zadrugarska jav nost zasledovala strašen boj za demokracijo, svobodo in pravičnost, ki ga je bil v Avstriji naprednejši del prebivalstva, med katerim je zadružništvo zelo razvito. Kako škodo so zadruge u-trpele, ni sicer še točno poznano, vendar Videti je iz dosedanjih informacij, da je hujša kakor pa je zgiedalo na prvi pogled. Vodilni avstrijski zadrugarji, med njimi se. Emmy Freundlichova in dr. Karl Kenner so zaprti zato, ker so priznali in dokazali svojo zvestobo k svojim življen-skim načelom in k naši akupni stvari. Mnogo zadrugarjev je postalo žrtev vojne, in velikemu številu vojnih vdov in sirot se je pridružilo novo veliko števtlc onih, ki so postali žrtve svojih lastnih rojakov v borbi proti u ničevanju svojih najosnovnejših državljanskih pravic. Zadrugarji vseh dežela so zavedajo svoje dolžnosti do avstrijskih in zaradi tega otvarja s tem Med narodna zadružna zveza akcijo za zbiranje podpor zanje. Vse zadruge in zadružne zveze «veta se poziva, da spokaiejo svojo mednarodno solidarnost. Za M2D podpisala predsednik Vain Tanner, bivši soc. dem. min. pred sednik na Finskem in gl. tajnik Henry J. May. Avstrijske zadruge in novi režim Glavni avstrijski zadrugarji so zaprti. Tako ss. dr. Renner Rausnitz, Freundlichova, Grossmann in Feilenreiter jeva. Vele-nakupna zveza avstrijskih konz zadrug In njihova Osrednja zveza sta dobili nadzorno komisijo z dr. Stroblom na čelu. Vodje ss. dr. Vukovič, Lesiak in Korp vodje Velenakupne družbe zadrug in Osrednje zveze so še na svojih mestih. Dr. Strobl je od kancelarja poverjen nadzorstvom nad vsemi konz. društvi. Češki sodrugi s s. Lustigom na če lu so, intervenirali pri MZZ in na temelju njih Informacij je gen tajnik MZZ H. J. May interveniral pri angleški vladi in pri an gleškl del. stranki. V zastopstvu MZZ je odšel na Dunaj češki za J drugar posl. s. Dieti, ki je podal v London točno poročilo o stanju. Ni še jasno kaj bo z delavskimi zadrugami v Avstriji. Naj bo karkoli, fašizem ni bil še ni kdar naklonjen zadrugarstvu in zaradi tega je tudi izmed glavnih nalog zadrugarjev vseh vrst da se bore za demokracijo, ne le v svojem lastnem delokrogu, nego tudi v državah, kjer delujejo. S tem je zvezan njih lastni obstoj in napredek. Kdo so in kako delujejo vzgojitelji D. T. J. Statistika Zveze delavskih telovadnih enot za leto 1931 v mnogih številkah kaže kaj in koliko se Je delalo v letu 1931 v teh čeških delavskih telovadnih organizacijah. Ce pregledujemo vzgojno delovanje v jednotah, je bilo 1. 1931 izvedenih: 3296 razgovorov. 2754 predavanj, 11.299 nagovorov pred vrsto, gledaliških predstav za odrastle 319H, ze otroke 680, lutkovih iger 1343 programnih (prosvetnih) večerov 1077, narašča jskih besed 333. otroških popoldnevov 884, poučnih Izletov in isprehodov 1372, sestankov a «tariši 650. «ktipoo torej 26,786 raznih izobraževalnih prireditev. Na eno enoto «pada povprečno 22.2 akcije (v I. 1930 22.4 akcije) letno. Vse te prireditve so bile ve- je celo v radiu prečital d nadškof kardinal dr Avstrijski škofje * f slanici v celoti izrekaj« a i ko.aed*aj«gt reži«u i« «uS krvoprelitje minulih dn iS čajo prebivalstvu. nai Ji politike vlade, ki je du s interesi in intenciia»i Miške cerkve. m Kam hitiš, Avstrija? rt rambo težko bolne scxiružic< Pod tem nazivom priobči češki sodružni listi Moravč klic čeških in nemških soc. organiziranih žena v Brnu, skih organiziranih zadrug enote žena in deklet za a* skrbstvo v Brnu. V tem t opozarjajo te organiziran« na barbarstva sedanjega n v Avstriji. Omenjajo n. p je bilo izdano proti sodruži delhaidi Poppovi, socialno poslanki in narodni svetni je stara 65 let in se je nak težko bolna na raku v boli Lainzu, zaporno povelje. \ niči se je pred nekaj dnevi vila policija, da bolnico m Primarij bolnice, ki je zdn Poppovo, je protestiral po vedbi zapornega povelja, i imela bolnica ravnokar v < radijski vložek in bi njeg vedba za bolnico lahko z smrt! Moral pa je policiji to viti, da bo takoj, ko bo aki vložek iz telesa s. Po odstranjen, sporočiti to p< da bo lahko bolno poslanko dla v zapor. Kaj bi to zn4 bolnico, je na dlani. Že« bračajo na vse civilizira kulturne zavedne črt. drt ne, ki jim človečnost in \ nista prazna beseda, za p Vsi naj pomagajo ohranil 1 jen je žene, katere edina I je, da je napredna in da j< allstka. Saj vendar vsi v« je bolan In ranjen neprijat vseh mednarodnih dogovor dotakljiv. Vemo tudi da pravilo, ki ga spoštujejo vse "framasonake, svoba selne in neverske države", v katoliški in krščanski k ji teptano in prezirano. kličejo vse na pomoč prot barstvu, ki besni v imena in ljubezni do bližnjega! komentarja? Da, v knjige i vine In v učbenike o ljubi morali spada ta dokumei! Tudi ameriško delat*!*» avstrijskemu fašizmu. V ameriSkih Ustih titan so ee tudi tam vršila prt* zborovanja in demonstracij ti barbarstvom, ki so bila i menju križa izvršena v Ar LJUDJE SE ČUTIJO ML Angleški znanstvenik dr. Hali ugotavlja, d. sej movanje starosti v letih temeljito spremen* thejev Faust je štel kak* let, ko je sklenil po*«*11» dičem, da bi ga rešil ne« ga bremena starosti m f pravil za 30 let mlu*H* Tolstoj govori v "Ani ka« o petdesetletnem "atarrur pa v» amatra več » P«" starelega. Danes pa *«" vek s 55 leti, ki se krep«» tom, v najboljših letihj* desetletni ter pet in ^ letni možje delajo dane« * v uradih in stoje krepk«1 nišču. Pojmovanje »taroki i» spremenilo zlasti v ktm stah. Se Balzac se je r riti za tridesetletno že za prezrelo. \ t**»» ni dobi se je morata kot matron. nja je bik) pribl^J^ nes je to ie štvo je šlo škofi »o»« « udejštvovanja in * Prfopotvi^p nem pa se Ji * P '1 bedastih predsodki IJivosti. kisov prr letjih imele tak« ' činoma delo teljev teh • « je: 779 delavk » cev, 92 trtUM";— & 1 in tenir. « nikov. 17 «M«*0 ki itd. S e g q s x e t a avije AVSTRIJI JlfMllTi)l>) Hipotekarne banke 30 milijonov , dinarjev posojila. Polovico tega denarja je izplačala banka ob-"• je aretiral« ¡čini v srebrnikih po 50 Din. Bi-j*» «igran te, ki se lo je torej 300,000 novcev po 50 f^* e „ ^ vstaji v tu- t Din, in ker so ti srebrniki pre-" cej veliki, je tehtal ves ta denar ®ZVSTASI esilgrante T^jii zveze i *** Hrvaškem ter po« peklenske ^u proti trem atenta- ^ kralja Aleksandra se Z omenjalo ime nekega Ki v Celovcu, kjer * Led atentatorjev- TA - razkazoval n peklenske «troje in ki £še. ki so bili na po-S izvrševat aten-tl in objekte, oskrbi £mi potnimi listi ter jim ¡¡¿je. Poleg tega Singer-ie bival nekaj ¿asa v Ce-Irugačc pa na Dunaju,«>d • ie pogosto vozil na Ma-, v Italijo in Nemčijo, ¡ aretirana tudi dr. Artu H je po rodu z Reke, in tfnikar. lrj j€ aretirala dunajska ker ni mogla iti prekc j obtoženih atentatorjev padu, to tem manj, ker so e\ skušali napraviti aten-tfoslovanskega vladarja, la je vse tri osumljence la v njih stanovanjih pe-»troje ter obširno kore-ico. (Ni dvoma, da bodo iretacije na Hrvaškem, lo v korespondenci našli itero ime.) Ti trije so tali potujoče člane orga-"Ustas", jih dirigirali jo v Jugoslavijo ter jih vali s peklenskimi stroji ii, revolverji in letaki. w je dalj časa mudil v , kjer je sprejemal vsta-ilije ter jih preko planine iil v Jugoslavijo. Ugotov-tudi, da je v tej trojici livcev, ki so položili ja-v dunajski brzi vlak pe-stroj, ki je eksplodiral iicah ter ubil tri potnike, je bil namenjen udele-konference Male antan-prebu, a je bil položen v voz. lno je, da dunajski tisk o tacijah ne piše niti bese-je pač znak, da so ti lju-rili v Avstriji po pripo-talije. Verjetno je zato bo dunajsko sodišče vo-taj časa proti njim pre-in jih mogoče tudi posta-obtožence pred sodišče, s jim ne bo zgodilo bogve lega. LEC SE JE V OBESIL ZAPORU >iikih zaporih se je obe-vlomilec Anton Pire Wi urno o vlomu v hišo ikt Pavovca v Depali va-Domžalah. Vlomilca sta lielezno ročno blagajno, 'robljah na polju razbila, 1 nje nekaj denarja in &V ter blaKajno vrgla v repodil ju je mutasti Hab-je delal na polju. lk°j naslednji dan so are-Lukovici sumljivega člo-x katerem so potem v »h «poznali 26 letnega I »'in* iz Kamnika. Pri-v'om v hišo Pavovca ter J, da j,. njegov kompa- II 2* Hni Janez Beton iz P" i>rkljah. Ta Beton je ki Hi, lani orož-Jkorm-ndi j k) nekem drz-«« u"trelill. \>]rc je prl. 'drug»» vlome, ki jih je rj: izvršenih v ^ polici okoli 20, ne da m,*l' Poja«niti. ¡» v f>rkljah 1|Ttlra)i Rfi r £ zanikal vso udeležim tajil, da Pirca Nno kl w mnogokrat skupaj. v kamniške za-* priznal 8 vlo-istvrftll skupaj * 7 tisoč 500 kilogramov. (Pri* pomniti moraono, da stari ban kovči zelo izginjajo iz prometa in da so zelo redki. V prometu forsirajo predvsem novi srebr ni drobiž in nove bankovce.)» Teh 15 milijonov drobiža je pre peljala mestna občina s postaje v svoje pisarne s sedmimi tovor*' nimi avtomobili. Za stražo sta bila le dva stražniki a ljudje se za ta sprevod trukov sploh niso zanimali. Pomoč Beli Krajini. — Ena najbolj (pasivnih slovenskih po* krajin je pač Bela Krajina. Tež* ko pridelujejo tamkaj kmetje svoj kruh, toča in suša mu vsa* ko leto ubijata (pridelke. Davki pa rasto, iz hlevov gredo voli ini izkupiček zanje za davke. DeptH tacija belokrajinskih mož je od* šla te dni na bansko uprava ter prosila za pomoč. Podban je ob* ljubil, da bodo davki v,»etli* škem in črnomaljskem okraju znižani letos za 30 do 50%, a čimer bo Bela Krajina vsaj za eno leto precej razbremenjena. Ponesrečit do smrti. — Na Jesenicah se je ponesrečil v livarni Janez Repinc. Težka posoda za vlivanje železa mu je padla na noge in levo stran oprsja. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je čez nekaj ur umrl. Smrtna nesreča. — V Celju se je na veliki petek dogodila smrtna nesreča. Iz Gaberja pri Celju se je dimnikarski mojster Anton Korenina odpeljal z motornim kolesom proti Ptuju, da bi obiskal svoje sorodnike. V Arclinu pri Vojniku- je nenadoma zapeljal z «motornim kolesom v kup gramoza. Sunek je bil tako močan, da si je Košeni-na pri padcu zlomil tilnik. Prihiteli so ljudje ter obvestili o nesreči celjsko reševalno postajo, ki je takoj poslala avto )p6 ponesrečenca. Košenina pa je kmalu ipo prevozu v bolnišnico podlegel težki poškodbi. Pokojnik je bil star šele 39 let. Truplo samomorilca so našli po dolgih mesecih. V čatežkih gozdovih so na nekem mestu našli zdaj na spomlad, ko je sneg skopnel, nenavadno najdbo: v goščav ju so opazili okostje moškega, pokritega s cunjami, na lobanji je še tičal preperel klobul^. Ko je zvedela to Bod-narjeva gospodinja na Tlaki blizu Turna ter šla pogledat skelet, je po obleki spoznala, da je to njen mož. K nji se je priženil pred leti ter imel z njo 6 otrok, lani se mu je menda še eden rodil, a ne z ženo. Pa Je zaradi tega prišel v družino prepir, ki se je končal s tem, da je Bodnar pobegnil od doma, vzel s sabo revolver ter se v gozdu tfstrelil, kar pa so dognali Šele zdaj, ko. so našli njegov preperel! skelet. VSI TRIJE ATENTATORJI OBSOJENI NA SMRT Oreb, Begovič in Podgorelee. ki so pripravljali atentat na kralja, so bili obsojeni na smrt Dne 28. marca je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo v procesu proti trem hrvaških teroristom-vstašem, ki so pripravljali atentat na kralja Aleksandra, ko se je ta mudil tamkaj na svoj rojstni dan lanskega decembra. Ker so stopili v teroristično or-ganizacijo "Ustaš", prišli v Zagreb izvršit atentat na kralja in ker so ubili enega detektiva, so bili vsi trije obsojeni na smrt na vešalih. , Senatu je predsedoval dr. Ar-nerič, član senata pa je bil med drugimi podpredsednik ljubljanskega apelacljskega sodišča in slovenski pesnik dr. Alojiij Gradnik. Razporoke iz strahu za službe. — Uradniške plače so pri nas tako nizke — posebno plače državnih uradnikov — da uradnik z družino težko živi s tistimi bore nekaj stotakov. Zato je povsem razumljivo, da se uradniki po večini poročajo z ženami, ki so v službi. Na tem dvojnem zaslužkarstvu temelji precejšen del uradniških družin. Na drugi strani pa se čezdalje bolj veča število inteligentov, ki ne morejo dobiti službe: država varčuje pri tem na vso moč, nezasedenih mest ne oddaja, starih u-radnikov ne upokojuje, ker bi jim morala plačevati pokojnino, na njih mesto pa nastaviti dru ge. Tgko imamo v državi več tisoč učiteljev in učiteljic, zdravnikov, inženirjev itd., ki ne morejo dobiti službe. V takem po» loža ju >e razumljivo, da se je pojavila parola: dvojno zaslui-karstvo naj se odpravi! 2ene, katerih možje so v službi, naj bodo odpuščene iz službe, na njih mesta pa naj pridejo brezposelne mlade moči, predvsem seveda moške. Zdi se, da je država hotela poslušati te parole, pa se je nenadoma raznesel strah med "dvojnimi zaslužkar ji", da bodo izgubili službe oz. njih žene. »Posledica med drugimi je bila tudi ta, da so se začele množiti razporoke. ■ Dvojni zaslužkar j i so priglasili sodišču sporazumno željo za ločitev zakona. V treh tednih jim sodišče to prizna, zakonca pa seveda še dalje živita skupaj in nič se ni spremenilo. Le to: na papirju sta ločena, in če pride res redukcija omoženih žen, nje to ne bo moglo zadeti, Češ, saj nisem poročena, ločena sem in sama preživljam sebe in otroke. Tako se tolažijo. Število razporok je zaradi tega zadnje tedne zelo naraslo, in — kar je značilno in tudi zanimivo — po tem sredstvu segajo tudi zelo pobožne družine vnetih katollčanov-inte-ligentov, ki bi jim kot vdanim članom svete cerkve moral, bjti zakonski jarem nedotakljiv In tako svet, da ga ne bi niti s sodno razporoko smeli omadeževati. — Zadnje čase se vzdržuje vest, da država poročenih u-čiteljic in uradnic ne misli odpustiti, marveč jim bo samo znU žala prejemke — pri čemer bodo dohodki moža po njih višini upoštevani —, s temi prihranki pa da bo zaposlila brezposelne učitelje in profesorje. Umrla je v Ljubljani žena ar-hitekta Costaperarie, *fira, rojena Dev. Po rodu je bila iz znane glas)»ene družkie Devovih v Or» nomlju. Pokoj niča sama je bila ugledna slovenska pevka, ki je nastopala na mnogih koncertih doma in v tujini. «Petje j« študirala pri Mubadu v Ljubljani in je postala pokojnica ena naših prvih visoko umetniških aopra-nistinj. Pred leti je mnogo nastopala na raznih koncertih. Zbolela je pred letom ter 24. marca umrla. Umrli so: v Zagorju ob Sav' stara trgovka Marija MUlIerje-va, v Celju 81 letna vdova Marija I>eitgebova. Pismo iz Clevelanda Varčni župan metropole. — Glas starok rajskih fošiatov o Adamiču. — AdamftČ odbija napade na naseljence. — Za katerim grmom tiči aajee 1 si mora biti vsakemu pametnemu čitatelju "The Native's Re-turna" znano, da o kakem sramoten ju jugoslovanskega naroda v tej knjigi niti govora nI. S tem, da se pokaže na hibe obstoječega režima in na neznosne razmere, ki jih je ta režim ustvaril in jih vzdržuje, se vendar ue sramoti naroda! Režim ni narodi Da bom bolj kratek: Pohodov "kritik" po vsem videzu Adamičeve nove knjige niti videl ni—kako, ko pa je v Jugoslaviji prepovedana in je vsakdo pri katerem bi se jo našlo, izpostavljen prosekutiranju in ječi? —pač pa je moral čitati "kritike" tega Adamičevega dela v A D. ter v dobri veri, da so te "kri-tike" točne, poštene in objektivne, zidal nanje tudi svojo "kritiko". S tem se ni nič bolj blaml-ral kot so se "kritiki" pod ma-relo Ameriške Domovine. Naj reče kdo kar hoče, priznati je treba, da ima Cleveland v republikancu Davisu jako varčnega župana; mož varčuje na vgeh koncih in krajih: ponoči u-gaša luči na cestah, da bi ne šlo toliko elektrike; pobiranje smeti ift odpadkov se vrši tako neredno — seveda v imenu varčevanja — da so cievelandske gospodinje začele revoltirati; najslabše plačanim mestnim delavcem se v l-menu svetega varčevanja trga Že itak majhne plače itd. Istočasno pa je I)avis pripravljen potrošiti težke tisočake za nepotrebne okraske na vodnem rezervarju pri iParmi zato, da bi s tem nagradil nekega podjetnika, ki je prispeval v njegov kampanjski fond ter se trudi ustvariti nove, nepotrebne pozicije v mestni administraciji za svoje politične prijatelje, kater« hoče nagraditi z mastnimi službami za njihovo zvestobo — seveda na račun slabo plačanih meatnih delavcev in davkoplačevalci, kar je seveda Čisto v sklad ju z republikanskimi kot demokrat skimi političnimi načeli: male bedake, da lahko nagradiš vplivnejše prijatelje. Daviš se bo s tem nedvomno tako prikupil elevelandskim volilcem, da ga bodo prihodnjič postavili pred mestno hišo, vanjo pa demokrata* Nato se bo začela iznova — stara igra pod drugo firmo. * a * Daviš želi, da bi mu cleveland-ski volilci odobrili bondno izdajo v znesku Štirih milijonov dolarjev, češ, to je neobhodno potrebno, sicer mesto ne bo moglo riniti dalje. Da bi prepričal volll-ce, da se brez te nove bondne izdaje ne bo dalo shujatl, ugaša luči, trga plače delavcem, pusti smeti In odpadke čakati na dvoriščih itd. Vse skupaj je premi-šljena taktika, da se volilce prisili, da bi odobrili novo bodno izdajo, oz. pristali na to, da se mesto zadolži za nadaljnje štiri milijone, od katerih bo brez dvoma šel lep delež za politična korita kakor je pri nas navada. A-li je ta taktika uspešna ali ne, bo seveda pokazalo glasovanje o omenjeni bondni izdaji. . ,.«,«. , # „ .meni, da je Kogoj že dovol. Amerlika Domovina z dni' l8Vnk<> P'»4" » "V"J '"•¡■"^ t. m. j« pon.tl.nil« i» Ijubljan-if mor« ilov.ku «koro »militi ,k«M n.u Pohod, «i«„ii« JUKO- ?nlm-kl kl.n .1 vendar ne misli Lojze reči, da Jt obrnil prijatelju hrbet, čim s«; je Adamič je napisal za revijo "Commori- Sense" Članek z naslovom "Kdo je gradil Ameriko?" In v katerem odgovarja nekemu člankarju tedenske publikaolje "Saturday Evening Post", ki pi-še diskriminativno o tujerodnih prebivalcih ameriške Unije, posebno o Slovanih. Adamič v svo-™£^jjem odgovoru povdarja, da se i-ma Amerika zahvaliti baš priseljencem, predvsem Slovanom, da je postala to, kar je. Slovani, nismo prispevali samo fizično sile k zgraditvi industrijske Amerike, temveč tudi umsko silo, kaj* ti Tesla In Pupin sta Slovana, nt Nordijca. Adamič zastopa to stališče vedno pred ameriške javnostjo in njegov geslo je: Mi smo Ameriko )>omagali zgraditi zato je prav toliko naša kot dru gih. In s tem, da odločno zago> varja priseljence kot Slovan predvsem Slovane, je storil za nas v kratkem času mnogo več kot so storili naši črni režimsk prijatelji z režimom in njegovi mi ameriškimi zastopniki vsa le ta, odkar je Jugoslavija na z«m ljevldu, več kot bodo le-ti kdaj storili za nas. Kdor je pošten mora to priznati. a a a ( , Urednik A. D. se silno Jezi, kei je Enakopravnost namignila, češ zakaj se bivšega tajniku S. D. Z Kogoja, ki je poneverll nad štlr!, tisoč dolarjev Zvezinega denarja nI postavilo pred sodišče. I^ojzt Tennessatjtkl stavkarfl spal v ssHIr^Ioiiii Družba še ni zgubila plavega orla, čeprav je Roosevelt 13. marca obljubil akcijo v "21 do 96 urah" _ Washington. — (FP) — Po e-nem tednu tekanja od Ponclja do Pilata, iz enega urada v drugega, se je deputacija pleteni-narskih stuvkarjev Harriman iosiery Co., Harriman, Tenn., tončno obrnila do predsednika Loosevelta in ga vprašala, kaj z njegovo obljubo z dne 13. marca, da bo podvzeta akcija proti družbi "v 24 do 36 urah". Ker po zadnjem obisku ni bilo nobene akcije niti nu sluha, da >o vlada kaj storilu proti tvrdkl, ti se rogu NKA že od 26. okto-ira 1033, ko je izbruhnila stavca radi kršenja delavske točke ndustrijskega zakona, so stav-karjj zopet prišli v VVashtngton. Ker pa enem tednu niso nlče-sur dobili, ampak so jih pošiljali urada v urad, so Kooseveltu napisali patetično pismo, v ka-terem pravijo, da se nu umakne-o iz VVushingtona, dokler ne do-be obljubljene —' akcije. Denar ,iim je sicer pošel, kar jih pa v njih determlnaclji ne moti. Pred več tedni je Johnson ob-jubil stavkarjem, da bo kazno-a) Harriman Hoslery Co. z "od-stranjenjem plavega orla", tistega h-u-u-dega ptiča. Ta ptič pa še sedaj gleda s tovarne te družbe. Le osivel je že. "Mar naj podjetniki dobe vse koristi Vašega programa za gospodarsko obnovo, ml, hrbtenica naroda, naj se pa zadovoljimo z drobtlnami, ki padajo z mize?" vprašuje deputacija Roosevelta. "Ali nimamo ml nobenih pravic? Ali je vse skupaj le kup besed, kl ne pomenijo ničesar?" "Delavsko ljudstvo Vas je pozdravljalo kot Mojzesa, kl nas popelje iz mizerije, Gospod predsednik, ne uničite našega zaupanja" ... se glasi patetično, vendar pa značilno pismo pletenl-narsklh stavkarjev v Harrlma-nu, Tenn., kjer so že nad šest mesecev v boju za košček pravice do organizacije, kl ja zapisana v slehrnem pravilniku. orjunašev, "kritiko" Adamičeve knjige "The Native's Return". Pohod meni, da nima smisla "pred Ameriko odkrivati stvari, ki so deloma neresnične, deloma pretirane in s tem sramotiti naše jugoslovensko ime pred svetom", obenem tudi meni, da ne bodo nauki, ki jih daje Adamič tamošnjim "vodilnim krogom, razmer čez noč spremenili". Pohod torej prizna Adamiču vsaj toliko, da je vsaj "deloma" opisoval razmere v Jugoslaviji pravilno In da te razmere niso tako Imenitne, da ne bi potrebovale Izpremembe, čeprav dvomi, da bo te izpremembe povzročila A-damičeva kftjlga. To Je več. kakor bi hoteli priznati Adamičevi klerikalni nasprotniki pri nas. Kar pa se meni pri Pohodov! "kritiki" zdi nsjbolj čudno, Je to, da kritizira Adamičevo novo knjigo čisto po načinu našega jtenklerskega črnega krožki; kakor ljudje iz tega krožka, prav tako besedičl tnd1 Pohod o "sra-motenju jugoslovsnskega Imena", z drugo besedo naroda, da- ta znašel v nesrečni kaši?), svoje strani rad priznam, da kriminalno postopanje proti Ko goju nikomur ne koristilo, ne Zvezi niti komu drugemu in tu d I on bi ne bil nič boljši, če b moral presedeti nekaj let v Jič tudi rad priznam, du Je žalostno in naravnost tragično, če si človek na stara leta nakoplje tak< sramoto, toda zajec ne tiči za tem grmom, Vprašanje nam reč je, kako bi nastopali l/ojzo In njegovi proti enemu Izmeti nas če bi kdo Izmed nas zagrešil ne kaj podobnega? Ali bi bili taki prizanesljivi kakor so se poka zali v tem slučaju, ko se gre za njihovega ¡»rlJalHja? Ali bi se Jim kdo izmed nss v podobnem položaju smilil? Well, če bi Loj te in njegovi zvesti hoteli bit enkrat v svojem življenju pošte nI, bi morali odgovoriti z "Ne In stokrat-NK!" In to Je tlst grm, za katerim čepi zajec, I. Jonlez-Podgorlčan. 58. ► odvali Ber ja p I «r, rt t* Mk • ■ 'jem r'asll Pirca v Zvečer je vpra-celici, ksj !Mj<\ ter pri-'"ikrbtl, da bo-",f>riti o njem. '*Ho na ozke 'Mnna pa so zapore denarja. t dobila od Pogorišče japoaakega Hakodate. Požar je uamrtll WM> «neb la 23,000 hiš je zgorelo. Mllnauški brezposelni zopet v pohodu Mllwaukee, — MilvvauŠkl odbor brezposelnih je zopet priredil velike demonstracije, katerih se je udeležilo tisoče delavcev, ki so zahtevali, naj zvezna vlada dovoli nadaljnjih deset milijard za Javna dela In direktno podpiranje brezposelnih. Demonstrirali so pred okrajno in mestno palačo,— Zupan Hoan Jim Je rekel, da se zvezna vlada ne bo zganila, dokler Je v akcijo ne prisilijo brezposelni v vseh mestih šlrom dežel« a stičnimi demonstracijami. O Rooseveltovi poldrugi milijardi, ki Jo namerava vlada potrošiti prihodnje fiskalno loto, Je Hoan rekel, da Je le pljunek v morje bode. Ta vsota ne bo zalegla veliko, Je poudarjal Hoan, ki Jo brezposelnim svetoval, naj gredo tudi nad mestne zbornico, kl Je v rokah "nestrankarjev", "Kdo vraga )• kontinentalni kongren?" Chleago. — Namesto |IA, ksr bi morali umivale! svtov Hinclair Hervice Corp. prejemati na teden kot določa pravilnik oljne industrije, m plačan! po 30c na uro za čas, kl ga faktično porabijo pri delil. Klljentov morajo Čakati na svoj čas, Ko so se delavci pritožili proti kršitvi pravilnika skosl državno sekcijo kontinentalnega kongresa, je ravnatelj Hinclair Hervice korporat ije vzkliknil t "Kdo vraga J« kontinentalni kongres?" Priliko bo Imel zvedeti, ko bo vložena formalna pritožba pr! pravilniškem odboru. Zens llnčane Šrtvs toži Molpha In Sirila Hsn KranciM'»,v< i»i - M rs. Evelyn HoJmes, vdova Johna M Holimaa, ugrabitelja, ki Je bil s Haroldom T. Thurmoridom vrad llnčan v Han Joaeju v zadnjem novembru, Je te dni vložila tožbo za $1,0.1>O,ijKH) odškodnin* proti državi CaJ/fornijl. V obtožnici sta omenjen;» guverner Kolph, kl je Unča nje pohvalil In šerif l%mig v Han Jo eju, ki Je zanemaril svojo »iol/nont in prepustil Jetnika linčarski drhaii. «^ ERQRXIXV ŠALJIVEC "Saj ti jo pojdi* mm «ttodat," mt tolašijo Tisto pač Putludhfl pa lahko grem Koliko deklet sem že videl T Hvtj«*j«. Saj »i treba, da «e takoj takvaka» ta njo Naprosili eo mi »Urešino. starega Bratec**, ker kol veste, je pri na« Uktrn običaj, da at surešina pogaja. In Uko greva * starešino. V tujo vas je treba iti, not pa je temna. Varno %edaj ni bilo Uko kot zdaj. Dormšfcali so sedemnajstletni, ki so parili na dekleta. — Pa je bilo vae dobro. Vso pot sem mislil to pa ono. Zlasti, kakšna je. Hvalili so mi jo, da je poštena in da bo dobra gospodinja. — Ce Človek Uko hodi «a dekletom kot sem prej, ae ni treba delati ta-stran njih nikoli poaebnih skrbi. A »daj je bilo treba premisliti, slasti kakina bo potneje. kako je Živela med vojno. Ali bo imela rada otroke, ali bo delala rada in čisto kuhala. Ce naposled ni Uko lepa, to ni tako velika stvar. Upe ženske so za pogled in ta igrač kanje, pametne za razgovor, a pridne in poštene ta življenje. Med tem razmišljanjem nenadoma obstoji-va pred kmečko leseno hišo. Niika hiša je to, a s prvim pogledom lahko Ukoj presodiš, da bogata. Okna so razsvetljena, a zagrnjena, da ne vidiš v sobo. Slišati ni bilo nikogar, da bi se pogovarjsl. Zunaj malo postojiš. Nerodno ti je kot bi šel po dolgih letih spet k spovedi. Starešina se odhrka in se obrne: "Ksj si hotel reči T' Tudi njemu je neprijetno in pod suknjič stiska pol hleba rienega kruha. "Kako? — Nič nisem mislil reči." "Tako —." In že zunaj se odkrije in si pogladi glavo. Totem odpre duri na prikletu. V obraz nam budi toplo in prijetno zadiši iz kuhinje. Cvre-jo. Kuhinja je razsvetljena, na ognjišču plapola ogenj. Za durmi se je nekaj zganilo. Ona se je skrila. Človek bi stopil tja in jo objel vso zardelo, a se ne spodobi; resen moraš biti. Starešina zdaj pokljuka na hišne duri in stopi naprej, jaz pa za njim. Bolj v ozadju se usU-vivs m klobukom v roki. "Hvaljen bodi Jezus Kristus," pozdravi starešina. "Daj vam Bog dober večer vsem, ki ste pri tej hiši." To je potreben pozdrav, ko prideš prvikrat v tujo hišo po takih opravkih. Nato pa se nadaljuje z neko zgodbo iz stare zaveze o Tobiju, kako se je ta oženil. "Midva sva poslana s tem mladeničem, da bi izbrala bogaboječo nevesto." Vraga, jaz ne znam na pamet. — Med tem jaz gledam po sobi. Nikjer ni nikogar razen stare babe, sedeče v kotu, ki je gluha kot noč, kakor sem izvedel pozneje. Na mizi so ležali hlebi kruha, katere pa je maček pridno obje-dul; najbrže so čakali naju. A nobeden izmed naju ni stopil, da bi žival pregnal. Proti koncu nagovora so se za nama duri odprle in žen-aki glas je zaUrnal: "Jezus, Jezus," — najbrže zaatran mačka. Tudi zunaj je zavrtalo. Pre- senetila ava jih s tem, da nisva našla nikogar v sobi. SUra so skoro jokali in niso mogli prenehati opravičevati se. Segali smo si v roke in posadili so naju za miso, dočim so obglodani kolači romali z velikim sramom v kuhinjo. A jaz sem se delal kot n« bi videl vsega tega. Sedel sem resno in nekajkrat! dostojno nagnil steklenico s žganj ico. Zato se je govor sukal najprej o letošnji žganj ici. Ko pa je prišlo vino na mizo, smo tudi mi predli z razgovorom na vino. Gospodar, suh in majhen možiček, si je pustil brke in se vedno smehljal, kar se mi je neumno zdelo in me je spravljalo v dobro voljo. Gospodinja pa, visoka snažna ženska, je še vedno Urnala zastran obglodanih ostankov, dokler ni zagrabila mačka baš v trenotku, ko je ta hotel skočiti na peč, pa ga je maščevalno zagnala v pri klet. Meni je bil dolg čas med razgovorom starešine in gospodarja. Spominjala sta se časov, ko sU bila skupaj zaprU v Lendavi zaradi pre^ našanja tobaka — in že malo pijana, sU se na vso moč krohoUla. A jaz sem kajpak ne-presUno pričakoval, kdaj se pojavi moja izvo-Ijenka. Naposled bi bil vsakdo nekoliko radoveden. A nikogar ni bilo, — Oni so se pričel» dogovarjati in pogajati. Koliko zemlje — dasi smo že prej natančno vedeli —- celo, če ne bo otrok pri hiši. Tudi to je važno.. Naposled je gospodinja stopila do duri in zaklicala v kuhinjo: "Trezaaa!" V sobo je stopila visoka, mlada ženska nekako istih let kot jaz. Prinesla je neko cvrtje na krožniku in posUvila na mizo. Šla je s ponosnim korakom proti mizi in se komaj mimogrede ozrla po meni. Jaz jo spremljam z očmi od vrat do mize in si mislim: "ProkleU baba! Lepa si; kot srna hodiš. Ugajaš mi, čeprav si malo ponosna. Pa te bom že pokoril. — Čakaj, ko prideš v moje roke." Pozabil sem na vse drugo. Stoji ona tako, ne du bi mi dala roko, ali pa me vsaj pogledala. Tudi zardela ni. "Ti si že imela moškega pri sebi," mi je nenadoma postalo vroče. • "Treza noče iti v sobo," reče jasno in se ozre po meni in se nasmehne. Tako torej. To ni Treza, nego njena sestra Kati, ki sem slišal o njej, da ima moža v Ameriki, kjer ne živi baš lepo. Ona se torej smehlja meni — malce zaničljivo — ali ni bilo tako. Kata?" Ozrl se je po svoji ženi, ki je bila obrnjena drugam. "To je bila namreč ona." Tudi drugi smo zapičili pogled v njo. Pa se ni ganila. Rahel, res zaničljiv nasmeh ji je igral na ustnih, dokler ni zdolgočasno vzdih-nila. — Nekoliko ga je to vznemirilo, a že naslednji hip je pohitel kot bi hotel čimprej končati to zgodbo. (Konec prihodnjič.) Slare velikonočne šege in navade Vsako leto vzbuja Velika noč, ali kakor pravijo vzhodni Slovenci, Vuzem, ko slavi narava Hvojo zmago nad zimo in temo, ko premaga zelena in topla Vesna črno in mrzlo Morano, v človeških srcih čuvstvo veselja, vir novega, svežega življenja in poguma ter mlade, nade polne samozavesti. — V sUri dobi so ljudje praznovali Veliko noč še mnogo bolj slovesno kitkor dan-danes in to dalje časa, do osem dni. V tem času so zaprli sodišča, izpustili kaznjence iz ječe, osvobodili sužnje, darovali revežem miloščino in se popolnoma prepustil velikonočnemu užitku in veselju. V KonšUntinovi dobi je bilo število luči in bakelj o Veliki noči v Carigradu neki tolik«», da je bila — kakor priča cerkveni oče Evtfbij — noč svetlejša od dneva. — po narodni veri poskoči sonce ob vzhodu na velikonočno jutro trikrat od ve-selja nsd vaUjenJem Gospodovim. Ljudje, slasti otroci, so čakali na kakem hribu sončnega vzhoda in v svoji domišljiji to tudi v resnici videli. Marsikje se godi to šr dandanes. Tako se druži kult narave in pomladi s kultom Velike noči. Praznovanje Velike noči se pričenja prsv za prav ie na Cvetno nedeljo, ko ljudje prins-šajo v cerkev butan* in oljke k blagoslovu. Butar*', okrašene s pisanimi trskovi ter obložene s pomaranči in jabolki, so bile ponekod tolike, ds je nosilo poedi-ne po vač fantov in sa se dotikale cerkvenega stropa. Kaj rad »e je ob takih prilikah ratvil med po%ametnlmi skupinami it »avl- polnoma oskubljene in razhirie-ne butare. — Uvod v praznovanje Velike noči je bil post, v starih časih splošno v navadi in silno strog. Kazen nedelj in praznikov ljudje v vsem postnem času niso uživali s svinjsko mastjo zabeljenih jedi. V marsikateri vasi pa od srede do sobote velikega tedna ljudje niso imeli niti zajuterka niti južine. Najbolj so se postili na veliki petek, ko so uživali samo opoldne in zvečer nekoliko hrane, In Še to zelo pičlo. Na veliki četrtek so marsikje uživali koprive kot sredstvo proti čarovnijam, drugod zopet so jih nabirali in spravljali na podstrešje kot pomoč proti streli. Izje m s posta je bila ponekod samo v soboto, ko so dobivali posli po kosilu rozinine in medene štruklje,—V mnogih krajih je bila navada, da so veliki teden, zlasti na veliki petek, posebno laigato obdarovali občinske reveže. Tako je dobil n. pr. v loški okolici prvi berač, ki je prišel na veliki petek zjutraj v hišo, vrečico moke, jajce, klobaso, kos kruha in svinjine. Ta dan je bila tudi navada, da so tujcu, ki je prišel skoti vas, prav posebno postregli, češ, da to prinaša obilo sreče. Za primer bodi nastopna narodna priča it Koroške: pam, da si dober človek in mi boš drage volje dal kos štruklja, ki ga hočeš pojesti pred durmi mojega mokrega stanovanja."— "Tvoji želji prav rad ustrežem," je odgovoril veliki hlapec, "zakaj že moja pokojna babica mi je večkrat rekla: kadar se rag-Ije umikajo pred velikonočnimi zvonovi, ne sme nihče v ljubezni odreči tujemu gostu kosa velikonočnega jagnjeta; kdor pa gostu postreže, temu je Bog pomnožil Imetje in blago".—Hlapec je dal čudežnemu možu kos štruklja, ki ga je držal v roki. "Tisočera hvala za dar iz tvojih rok," je odvrnil tuji mož, "nikdar se ne boš kesal, da si ob tej uri z menoj lomil svoj velikonočni kruh. Bleščeče zlato, ki so ga valovi naplavili iz ribnika na skalnati rob, bodi plačilo za tvoje darilo." Po teh besedah je mož skočil v ribnik in na mah izginil v valovih. V tem hipu pa je tudi hlapec zagledal pred nogami bleščeče zlato, ki je bilo sedaj njegova last Preden je še minil velikonočni mesec, je hlapec posUl srečen in imovit posestnik ene itmed največjih kmetij v Ziljski dolini. Od velike srede nadalje čaka mladina v cerkvi, da ugasnejo vse sveče, nsto p« tačne ns dano znamenje ropotati ns vso moč t "Veliki hlapec nek« kmetije v ropotuljami, rggljami in ratbi-Ziljski dolini je došel na veliko jati po nalaijih, plohih in ril* soboto na sosednji hrib na obisk. (ličnih lesenih pripravah. Vse to Ko ie prišel do bližnjega ribni- naj posnema vpitje Judov: "Krika. je sedel na ploščo skslnste tej ga! Na kmetth tudi pravijo, «tene na bregu da hI si odpočil da otroci s tem "Boga strašijo." Nekaj časa je počival, nato pa, — Veliki četrtek, pravijo, je U-je vzel štrukelj, ki mu ga je bila ko velik pratnik, da U dan Bog opoldne dala kmetica. In ga je blagoslovi vso naravo in dobi »«Čel jesti. Tod s komaj j« ugrit- celo jajce v kokoši svoj blago-nil, je z^šumel« in tabučala voda slov. Na veliki četrtek so nekdaj Tudi je bila splošna vera, da je veliki četrtek sveti dan narave, zato je ta dan vsaka zelenjava bolj okusna kakor katerikoli dan v letu. Ponekod je bila tudi vražje-verna navada, da so na veliki četrtek iznešeno in na veliko ao-boto blagoslovljeno jajce zagre-bali pod rožni grm, češ, da to varuje bližnje hiše pred ognjeno strelo. — Na veliki Četrtek in veliko soboto zjutraj so si u-mivali v mnogih krajih ljudje s svežo studenčnico, zlasti dekle-U, obraz, "da bi osUla zdrava duša in telo" in da bi bila lepa in čednostna. Na veliko soboto otroci zju traj še dandanes prinašajo izpred cerkve "sveti ogenj," da bi bila domača hiša očuvana vsake nesreče. — Do današnjih dni se je ohranila v naših krajih sUrodavna navada, omenja jo že Valvasor, tako imenovani "iegen", to je blagoslovitev jedil, ki se izvrši na veliko soboto popoldne. Dekleta prinašajo v župnijsko cerkev v jerbasih razne, jest v i ne: kruh, kolače, potice, pirhe, gnjat, klobase, pa tudi hrena in soli. Blagoslovljeno sol so ljudje hranili vae leto in so jo smatrali'"kot zdravilno sredstvo za ljudi in živali. V nekaterih krajih hodijo duhovniki sami v poedine vasi in dela, kjer blagoslavljajo skupno ali pa po hišah velikonočna jedila. V vinorodnih krajih dobi tudi vino svoj blagoslov. Na povratku iz cerkve hitijo dekleta kolikor mogoče urno z jerbasi domov, zakaj imajo vero, da tista, ki bo prva prispela v domačo vas in se bo prej umila, se bo tisto leto prva omožila. Kmetski fantje, ki jih pri takih tekmah opazujejo, imajo s tem svoje veselje in šale. Ponekod dobi "žegen" tudi vsa živina pri hiši razen mačke. Ostankov jedil niso ljudje zame-tavali, temveč so metali kosti, lupine in ostale odpade na ogenj. Pirhi, v Beli Krajini in pri vzhodnih Slovencih pisanice ali pisanke — Rusi pravijo krašan-ki (od krasiti) — so darilo, ki si ga medsebojno poklanjajo v družini, sorodniki in znanci, pa tudi zaljubljenci. Odkod in od-kdaj izvira ta navada, se ne da dognati. 2e stari narodi 00 imeli gladko in okroglo jajce za simbol sreče, rodovitnosti in novegs življenja. Stari Feničani so u-podabljali svoje bogove v obliki jajca. Tudi azijske konfesije i-majo podobna tolmačenja. V srednjem veku že je bila navada, da so se ljudje medsebojno obdarovali s pirhi, a lupine so na drobno štrli, ker so bili mnenja, da cele prinašajo čarovnijo in nesrečo v hišo. Pirhe darujejo dekleta svojim izvoljencem, in sicer po eno, tri, pet itd., nikdar pa ne na pare, zakaj to bi pomenilo, da je dekle oddalo svoje srce že drugemu. Tudi je bila navada, da so dekleta, ki so se po Veliki noči poročila, dajala svojim zaročencem darilo; na okno so {>olagala tri pirhe in nov, svež robček. Ako pa dekle snubca ni maralo, je dejalo na okno prazno, posvalkano vrečico. Pirhi so tudi predmet igre, zlasti mladine, ki se o Veliki noči s tem kratkočasi. Mladina pirhe "seka" y kovanim denarjem po medsebojnem dogovoru. Ako se-kač ugrebe novec v pirh, je ta njegov, sicer osUne jajce in novec nasprotniku. Drugod zoj>et trkajo s pirhi na ozkem loncu. Komur osUne jajce celo, dobi o-ba pirha. Drugod tudi trkljajo pirhe po poševni ploskvi in skušajo trčiti ob apodaj nastavljeni pirh. Ako ga igralec zadene, dobi oba pirha. V starejši dobi je bila navada, da se je na veliko soboto zvečer zbirala mladina, pa tudi odrasli ljudje, pri kakem gorskem potoku, kjer so zajemali vodo; pripisovali so ji zdravilno moč, »lasti »a oči. I)a bi bila «ta zdravilna m<# uspešna, so zsjemali z vrči proti vodnemu toku. Spotoma niso smeli črhniti hiti besede; šele po povratku. ko so prestopili domači prag, so smeli zopet govoriti. Kdor pa se je pregrešil, ni prinesel domov zdrs-vllne, temveč samo navadno potočno vodo. Ts večer so škropili tudi živino, ds bi s«* je ne lotile v ribniku in v trenutku, ko so udarili valovi ob skalo, n« kateri je »edel hlapec, ja stopil it sti prepir in celo pretep, tako da ribnik« velik, porazen mož. Pa «o tvčkrst odnašali domov po-fje nagovoril hlspca tako-l« : "U- bolezni. Tudi so dajali živini po-v mnogih krajih ie zjutraj okra- sili tnsmenjs ns poljih t ^ ' * tj* » r»u1 čarovnije od hleva. To p« se je *>bah m0ra|0 irKjjtj pri»d,.n ^ ¿¡vino napajali. Na veliko soboto pofioldnc je Jfc dandanes v navadi procesija, ponekod, zlasti na Koroškem, se je vršila procesija zvečer z lučmi in plamenicami. Ko je bila končana, so zmeUli plamenice zunaj na polju na kup ter pri tem streljali s pištolami in mož-narji. Drugod zopet so na veliko soboto zvečer po procesiji — ali, kakor narod pravi: po VsUjenju — ko so se prikazale prve zvezde na nebu, zažigale grmade, ki so jih fantje znosili na veliki petek po gorskih bregeh in vrhovih. Pri tem so prepevali velikonočne pesmi, drugod zopet so molili, zato so ¿imenovali take kresove tudi "prošnje ognje," V nekaterih krajih so vzdrževali Uke ognje do velikonočnega jutra, ki mu je narodna vera pripisovala čudodelno moč. Narod je bil prepričan, da so otroci, rojeni na velikonočno nedeljo ob sončnem vzhodu posebno srečni in da pred njimi nesreča beži kakor "suho listje pred vetrom." V gorskih vaseh so nekdaj žene in dekleta vstajala na velikonočno nedeljo na vse zgodaj, šla ven na polje in postavljala na o-gle njih in travnikov majhne križce. Vsakemu križcu so dodale jajčjo lupino, napoljeno z blagoslovljeno vodo od sv. Treh kraljev iz treh župnij: taki križci naj bi očuvali zemljo in posestvo vseh čarovnij in nesreč. — Ako je bilo o Velijci noči lepo in milo vramo, so se zbirali na velikonočno nedeljo in pondeljek popoldne mladi in stari na vaškem trgu fcod lipo, igrali so razne i-gre ter poslušali povesti in pravljice, ki jih je zgovorna sUra ženica pripovedovala nežni mladini. Kot primer bodi nastopna koroška narodna zgodba: "Nekoč je šla na velikonočno nedeljo zjutraj kmetica v bližnjo vas k cerkvenemu opravilu. Bilo je izredno lepo jutro. Z jasnega, kakor ribje oko čistega neba, je sonce lilo žarko svetlobo na kalečo setev. " V vejevju dreves so ptiči veselo prepevali; na njivah in poljih so prve pomladanske cvetlice dvigale nežne glavice, kakor bi hotele Stvarniku sveta, ki je vstal iz groba, izkazati čast in spoštovanje. Kmetica je vesela stopala skozi sončno ravan in dehteči gozd. Naenkrat zagleda pod razvalinami starega gradu jagnje, čigar svetli volneni kožušček se je bleščal v zlatem sijaju. Kmetica, ki še nikdar ni videla tako lepe ovčice, se ji je približala, jo ljubkovala in rekla: "O, ti ljubo jagnje, kako to, da si na Uko velik praznik samo in zapuščeno?" Končaj pa je žena to rekla, že je slišala od razvalin: "Jag- nje' kl U tak° ugajTT zapuščeno, tlikavec te „o*?* kmetica pogina k r*J! ogleda pritlikavci h vrh skale in «J^ sem ter tja. Nekolik na opazovala pritlikZT četje, nato pa Ka ¡r"* "Možiček, daj S varuješ; rada bi » ¿uvala kakor ¿3 rumeno zlato." J ¿koda, nespametna jJ" tako nerodno govorila.^ voril pritlikavec; "¡ko J ko govorila, temveč rek! pameten pritlikav«; ^ jagnje in kakšno čudoolen)»kem, dne 4. aprila 1S71 ia starš SI le«. V Ameriki |e bivala 27 Irt. Msjlep*« h»a« druit. it. 200 SNPJ In it. SS 88PZ. kl so »e »deW«' nem itevtlu z zastavo na Ma. Nadalje se pra» '** ^ g darovane krasne venee In evetljlee siedet*: I,r"4,M" Li id Jan. Heba»t ian JerK. Anton V ¡die. Joe Mahkov« Horieh. Tbom Koaalee. Anton Pregrad, nr. i» 4ek. ar. Ü» m rs. Unls Poglajen Sr« mr. in nr%. J«*" ^ZT** mr». Anton Konrilja. mr. in mr». Anton Stom<* " Oberlitner, mr. in mr». John Hetmaa. Frssk SeU g I Hvijantefc t rmsn, ter Atlantir Aas'n of Herrn*«». 0 of A. Loeal 574* it Herminie 2. Nadalje «e vsem za avtomobile " ki ste priili iz oddsljenib vsem. ki ste pretali kem odra in ki ste _____________ h »sla vsem sbapa) i» is % se — TeM. drsg» ki si nas past ils in ila od nas ia kl Te bom« ^¡¿j bila dohrs mati in saproga. »eliaa: pa#l*»i « h«de a mer i ¿ka lemlja. srerm». sreta»! — t*leK' , P> KR. aaprag; MARY, amaft. PEKME. FRAN« ^ "V, *< MK. Werl ia ANTON PYER, .1* Nadalje brstraara ia ena se»tri/ao. I er test enaka« * Fa. V starem kraja pa mater ia ie ena —ir+-lrwm