101. stev.
V Ljubljani, v torek 21. septembra 1880.
Letnik VIII.
riberatl »e »prejemajo in velja ri»'oDun vrsta:
i rt., če ae tiska lkrat.
' »» ±
»-n n 'i i» - II
II ,, II H 3 $1
Pri večkratnem tiskanji ce .a primerno zmanjša.
R ok o pi s
ae vračajo, nefrankovana
:nBma se ne sprejemajo. •i ročnino prejema opravništvo (»<i mnistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-ovi biši, II. nadstropji.
Politični list za slovensKi narod.
Po pošti	prejeman vel|i :
Za ceio leto	. . 10 gi. — kr
ta poiieta	. , 6 ,, — „
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velji:
Za ceio leto . . 8 gl. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . . - „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan ^C*'»»..«. velia 60 kr. več na ieto.	-rfiS^ii
Al
Vredništvo je Poljanski nasi®;.;& ..»•'-.;■ št. 48.
izhaja po trikrat na teden in •f- -,?!".»; sicer v torek, četrtek in soboto. '	'
Preteča vojska.
Tako dolgo si bodo z ognjem igrali, da se bo reB vnel. Zdaj stoje vojne ladije na morji pred Dulcignom, Črnogorci pa na suhem. Ako le ena puška po nepotrebnem poti, vname se boj. Turkom pa ni podobuo , da bi se z lepa podali in Dolcigno izročili Črnogorcem , prej bodo še Albance ščuvali, naj se le krepko ustavijo, kajti prekanjeni Turek Bi misli: „Če se hočeš ti (Albanec) za mene biti, saj to mene ne boli, tebe pa škoda ni." Ako pa do tega pride, da se meBto Dulcigno ne bo z lepa podalo, da bodo Črnogorci in evropske barke morali not streljati, potem je vojska že pričeta, in n;č se ne ve, kdaj je bo konec, in kako daleč se bo ogenj razširil. Ko se je 30 letna vojska v Pragi z malo prasko začels, pač nihče ni mislil, da bo ta vojska trideset let trpela, in da bo opustošila celo Nemčijo. Pred malo leti smo videli, kako je iz malega ustanka v NeveSinji sledila ustaja cele Hercegovine, za njo ustaja v Bosni, prekuc je v Carigradu, vojska Srbov in Črnogorcev, slednjič velika vojska Rusov zoper Turke, nazadnje pa še avstrijska okupacija Bosne.
Tudi zdaj je vse po tem, da nemiri v Turčiji ne bodo ostali brez nasledkov, zna se iz njih razviti velika evropska vojska.
Francoska bi rada podedovala za Turkom dežele v severni Afriki, Tunis in Tripolis. Na ravno te kraje pa tudi Italija špekulira, in vsled tega je že nastala mržnja med Lahi in Francozi. Nadalje je znano, da Nemčija Avstriji prigovarja, naj ona svoj vpliv vedno globlje doli v turške dežele raztegne. Nemčija se zamore namreč le tako razširiti, da Avstrijo bolj
proti iztoku potisne, potem pa jej vzame zapadne dežele. Prodiranje Avstrije proti Carigradu pa zbuja zavist Rusije, ktera že od ue-kdaj za tem teži , da bi posiavila svojo nogo ua Balkan in na Carigrad. luteresi obojih držav so bi tedaj ravno nasprotni, iu to nasprotje mora prej ali slej peljati do vojske, ako bodo naši diplomati ravnali se po nasvetih Bismar-kovih. Kakor bi slutil, da cesarjevo potovanje po Galiciji tudi nekaj tac ga pomeni, pisal je nek poljski list: „Bliža se velika vojska; pa Poljaki bodo najbolje storili, da se veduo poganjajo le za svoje koristi, ter da ne prolivajo krvi za tuje (nemške?) interese."
Pomislika vredne so tudi izjave Gambet-tove v Cherbourgu, kjer je naravnost ozua njeval maščevalno vojsko zoper Nemčijo.
Vse te prikazni nam pričajo, da se vsak čas lahko vname velika evropejska vojska. Megoče je pa tudi, da se ti oblaki še razvle-čejo. Posebno, ako bi se dale stvari na Turškem mirno poravnati, potem bi bilo nekaj upanja, da se velika borba za posest orienta še za nekaj let odloži. Likvidacija Turčije pa bi bil vojni klic za vse gospodstva željne narode, ki se bodo skušali od te zapuščine okoristiti.
Nekako tolažilno za prijatelje miru je to, da se Bismark zdaj toliko bavi z narodnim gospodarstvom. Ko bi bila vojska tako blizo, moral bi se več brigati za vojake, ko za eolnino, za trgovino in za obrtnijo, za posreduje davke in take reči. Vendar popolnem pomiriti nas to ne sme, če pomislimo, da je Nemčija že davno vsa oborožena iu vsak hip za boj pripravljena.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 19. septembra.
Nemški poslanec ScliofTcl je sklical v Ilietzingu v dolenji Avstriji Bvrje volilce, ter jim položil svoj račun. Čeravno je veiiko otrobov zvezal, posebno glede Slovanov, (ker Du-najčani in dolenji Avstrijci Bploh ne poznajo razmer po drugih deželah), vedar jč tudi usta-vovercem nekaj soljenih povedal. On je rekel, da se ne bo preganjal za to , da bi nekterim častihlepnim do ministerskih stolov pomagal, in da on tudi ne mara take vlade , kakor je bila Auersperg-Lasserjeva. On neče, da bi Be z vladnim privoljenjem pošteni ljudje slačili, oderuhi in kapitalisti pa podpirali.
„Politik" se potegne za slovanske Šle-zake, ki so take silno tlačeni po nemeomanih in to še zdaj, pod Taaffejevo vlado. Poživlja tedaj češke in poljske poslance, naj se potegnejo za svoje rojake v Šleziji.
Še huje pa, ko Šlezakom, godi se slovenskim Korošcem, in za te se bodo morali potegniti slovenski poslanci. Čudno bi res bilo, ko bi sedanja „spravedljiva in pravična" vlada hotela braniti vse Btare krivice in nič spremeniti. Prijateljstvo naše stranke za tako vlado se mora vedno bolj ohladiti!
Hrvaška „neodvisna narodna stranka' je izdala Bvoj program, kterega glavni točki ste celoskupnost in neodvisnost trojedne kraljevine. Ona hoče skupljeoje z vojno Krajino in Dalmacijo, potem denarno in upravno neodvisnost. V zunajni politiki bodo zagovarjali osvobodenje balkanskih Slovanov.
V Brnu na Moravskem imajo svoj nemški
Rostovski metropolit Dimitrij Tnptalo.
Obraz iz ruske cerkvene povesti.
Po Kostomarovu spisal J. S t e k 1 a s a.
(Dalje.)]
D mitrj je bil velik postnik, in kakor pri-povedajo, jedel je v štiridanskem postu samo enkrat v tednu. On se je sploh odlikoval v umereuosti, bil krotek, prostodušen ter rad pomagal Biromakom. V svoji duhovni oporoki, napisani dve leti pred smrtjo njegovo, izrazil se je Dimitrij o sebi tako: „Od osemnajstega leta pa do mojega groba nisem zbiral nič druzega nego knjige ; jaz nisem imel niti zlata, niti srebra, uiti nepotrebnih oblek Nobeden tedaj ne išči za menoj kakih zakladov. „Svojstva Dimitrijeva so povzdigovala njega pri vseh pobožnih ljudeh.
Ni se bal Dmitrij zastonj Sibirije; kajti še mnogo manje oster zrak Rostovskega kraja je vplival škodljivo na njegovo zdravje, oslabljeno mnogim trudom in velikimi posti. Ze 1. 1708 se je Dimitrij tožil, da ne more nič več delati; oči bo oslabele, očali mu niso mogle nič pomagati, roka se je pri pisanju tresla...
L. 1709 je začel Dimitrija gušiti hud kašelj a 27. novembra je umrl. Njega so našli v sobi mrtvega, klečtčega pri podobi božji. Prijatelj Dimitrijev, Štefan Javorskij, pokopal ga je na mestu, kterega je Dimitrij pri prihodu v Ro-stov odredil. Mnogobrojne knjige pokojnega je prevzel Štefan ter jih predal biblioteki moskovske 8inodalne tiskarne.
Kuj;ževna dela Dimitrija imajo važno zna-čenje posebno radi tega, ker so bila jako razprostranjena v ruskem občinstvu do poslednega časa. Težko koji duhovni pisatelj je imel tako obširen krog čitateljev. Najbolj razširjeno delo Dimitrijevo pa so bili gotovo, brez dvojbe, njegovi Četii Minei, — Življenje svetnikov. — To delo je bilo večkrat izdano. Sestavljaje njih rabil je on Makarijevski Minei, rokopis Simeona Metafrasta, kterega je dobil iz Atona, ruske legende, životopise cerkvenih očetov in razne razpadne izvore. Akoprem je sestavitelj znal, da vse ono, kar je imel v Bvojih rokah, ni verodostojno, ter je radi tega tudi mnogo v svojem delu izpustil, vendar se ne more reči, da bi bil Dimitrij podvrgel strogej kritiki pripoveSti, ktere je on porabil.
Pridige D mitrijeve (kterih je ostalo mnogo tudi še dozdaj ne vse obelodanjene) pokazujejo posebno malo črtic važnih za povest tega časa kakor po svojem skladu in po sodržaju. Le-to so take pridige, ktere so primerene za vsak kraj in za vsak čas. Ali one vendar niso ostale brez značenja v povesti ruske prosvete vsled notranje vrednosti ter bo radi tega ostale priljubljena knjiga ruskega naroda dolgo časa. Vpliv kijeve skolastike se je izrazil v mnogem tudi na njih, posebno v tem, da se rabi v njih prav pogosto simbolizem. Tako na pr. v Bvojej pridigi na Cvetno nedeljo zadaje Dimitrij vprašanje : zakaj je Kristus jahal v Jeruzalem, Bedeč na oslu? — ter izvaja da se je to dogodilo po prispodobi osla grešnikom.*) Vdru-gej pridigi vabi on vsa drevesa, da se klanjajo s svojimi vrhi pred tronom, ter prispodablja
tt) Len — osel, len tudi grešnik: mnogim bijenjem komaj prisiliš osla v jarem, a razuzdanega grešnika ni mogoče niti težkimi nadlogami spreobrniti k poboljšanju; osel, čeravno bijen, vendar hitro ne hodi, po poti se komaj vleče, a no teče skoraj nobenkrat, tudi grešuik ne hiti k zveliuanju , čeravno ga Bog večkrat z nadlogami tepe.
„parteitag." Mlatili bodo spet dolgočasne fraze o „zatiranem nemštvu." Nerazumljivo je, zakaj se toliko upirajo Taffejevi vladi, saj se še zmirom naprej germanizira, kakor pod prejšnjimi vladami, kaj se potem pritožujejo čez Taaffeja?|Ali hočejo morda, da cesar Hohenwarta na krmilo pokliče?
Tudi nemški Pemci se bodo zbrali v Karlsbadu ; dr. Schmeykal je že razposlal vabila. Tudi o teh že naprej vemo, kaj bodo govorili.
Vladna (I) stara „Presse"' je predrzna dovolj, pisati, da je njen program bil in ostane : hegomonija nemškega naroda. Če že vladni listi tako pišejo, kaj hočemo še le od „N. fr. Presse", „Deutsche Zeitung1, itd. pričakovati? I Obnašanje vlade je vedno bolj čudno, in videti je, kakor bi moralo priti kmalo do razpora med njo in med večino državnega zbora. Če imamo mi večino, zakaj se vlada ne bi vzela iz te večine, saj to je navada v ustavnih državah; zakaj se vlada ne ozira na sklepe te večine? če mora že vse pri starem ostati, in če mi nismo vredni nobene ravnopravnosti, potem bomo to lože prenašali, če nas tepejo sovražni ustavoverci, ko prijateljska Taaffejeva vlada Vošnjakove resolucije je menda minister Konrad kar pod klep vrgel, in ne uvidimo, zakaj bi morali naši poslanci tako vlado v vseh rečeh podpirati.
Čudno je obnašanje ustavovercev nasproti jfladjarnm. Enkrat jih Ijubeznjivo k sebi vabijo, ter jih na pomoč kličejo zoper Slovane; enkrat jih zopet zmirjajo barbare in jim odrekajo vsako kulturo. Da je peštanski mestni zbor zavrgel prošojo za nemško gledišče v Pešti, za germanizatorni zavod , to je v jezo spravilo nemške liste in kriče o madjarski surovosti. Značaj nemških centralistov ostaue vedno ist'. Oni še vedno mislijo, da se mora vsa Avstrija ponemčiti, tedaj tudi Oger^ka, in v vse kote silijo s svojo nemško propagando. Da se Madjari branijo ponemčevan.u, to je vendar naravno in opravičeno! Da bi bil pa vsak barbar in sovražnik kulture, kdor se neče izobraževati na podlagi nemškega jezika, to je ena tistih prevzetnih domišljij centralistov, ki jih delajo vsem narodom tako zoperne. Madjari bodo vsaj spoznali, kake „prijatelje' imajo na nemških centralistih, ter si bodo rajši drugih zaveznikov poiskali.
Pravijo, da Taaffe še zmirom misli na
ustanovljenje neke „osrednje" stranke, ki bi v obeh zbornicah odločevala po vladni volji. Ali se bo taka stranka res osnovati dala, pokazati mora prihodnjost. Mi od take polovičarske politike ne pričakujemo dosti dobrega.
Za gotovo se trdi, da se bo vojni bud-get letos zopet pomnožil.
Vnauje arzave..
Na Francoskem je prišlo do minlster-Nkc krize, trije ministri, pristaši Gam-bettovi, so dali svojo ostavko. Prepir se je vnel za to, ker je Gambetta silil, uaj se strogo postopa proti jezuitom, Grevy in Freycinet pa sta hotela stvar bolj z lepo poravnati. Judo-liberalci so mislili, da bo moral Freycinet odstopiti in da bo Gambetta zmagal. Zgodilo pa se je ravno narobe, odstopiti morajo prijatelji Gambettovi. To se pripisuje uplivu prezidenta Grevy-a. Vsled tega znajo nastati prepiri med liberalci samimi.
Črnogorska vojska, 8000 mož močno, podala se je proti Dulcignu. Od tam pa se telegrafira, da je turški poveljnik mesto za pustil in ga izročil upornim Albancem. Brž ko ne pride tedaj do vojske med Črnogorci in Albanci. Evropsko brodovje Se do zdaj še ni nikamor genilo, barke leže mirno v Du-brovniški luki.
Na Nemškem se razgovarjajo vsi listi o tem, kaj bo Bizmark naredil, zdaj ko se je dal za kupčijskega ministra imenovati. Vsi so pripravljeni na velike premembe v celem 80cijalnem življenji. Bismark naj le eksperimentira, nas to ne boli, njegove skušuje nam znajo pa vendar prav priti.
ITadtfiii£ton se je oglasil in izjavlja, da je vse laž, kar je Varnbiiller pravil o njem in o rusko-francoski zvezi. Tudi r u-8 ki listi zavračajo Varnbuilerjeve trditve kot neresnične.
Na Itiiskcm bo tudi jezni na admirala Popova, ki je iznašel novo sorto vojnih ladij, ta-kozvane „popovke". Zdaj so izdelali tno tako veliko „popovko", ki je stala pet miljonov, pa izkazalo se je, da ni za rabo, ker je prepočasna. Jasno je, da okrogla barka, in take so popovke, ne more tako hitro naprej, kakor podolgasta.
Ogerska vlada bojda neče nič vedeti o tem da bi se riimunski knez povzdignil za kralja. Madjari se bojč, da bodo potem Rumunci še bolj prevzetni postali, in da bodo
svoje roke stegovali še po ogrskih Rumuncih, kterih je okoli tri miljone. Se ve da to ne bi» večno trpelo, da bi bili Rumunci v kneževini popolnem svobodni iu samostojni, ogerski Rumunci pa kakor tlafcani in EUŽnji brez vseh pravic. Kaj vendar Madjari mislijo, da bo tako slepi in gluhi nasproti vsem dogodkom novejšega časa?
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane 29. sept. V petek ja imel mestni zbor precej mikavno eejo, v kteri so nemškutarji zopet prav jasno pokazali svoje roge. Prvi povod k temu jim je dala prošnja „filharmoničnega društva" za podporo iz mestne blagajnice. Prav krepko sta se temu upirala odbornika gosp. Regali in dr. Zarnik, oba sta temeljito dokazala, kako malo briga ogromno večino prebivalcev to društvo in da ima čisto mala peščica še kaj od njega. Ali vsi razlogi niso pomagali nič, ncmčurska, veČina je vendar dovolila podporo in cehi kar za tri leta naprej skup. Le dajmo, dokler je kaj denarja, saj ga še imamo!
Drugo jc bila letna podpora tukajšnji • protestantski šoli. Tudi tej se je nek odbornik upiral, ker je konfesijonalna t. j. verska in tudi nepotrebna, pa nemčurji so bili gluhi za vse ugovore in tej šoli dovolili podporo.
To ste dve dogodbi prav ob kratkem povedani, a vendar vredni, da jih nekoliko nadrobneje pretresamo in nemčursko gospodo pred volilci postavimo v pravem svitu, v ka-koršnem se o vsaki priliki pokažejo.
„Filharmonično društvo" je eno tistih naprav, s kakoršnimi je Nemec povsod, kamor jc prišel med tuje narode, vtaboroval se. Petje ima veliko moč do človeka, zato so tudi ž njim Nemci poskušali raznaroditi druge narode in ponemčiti jih. „Filharmonično društvo" je v Ljubljani že nad 100 let, njegov namen je bil in je še: gojiti edino le nemško petje, slovanski glasovi so izključeni iz njegovih prostorov. Da je tudi duh njegov nam nasproten in tuj, da šc o kaki „neutral-nosti'1 govoriti ni, to se samo ob sebi razume in je tudi po skušnjah dokazano.
Prejšnja leta, dokler je slovenski živelj še upal, se je temu društvu prav dobro godilo, ko pa se je narodni duh vzbujati jel, je jelo
zidanih njemu v čast? Ne, njegov sveti dom je postal razbojniška jama. Zbero se ljudje v cerkev k molitvi, ali mesto tega se oui razgovarjajo o trgovini, o vojski, o pirih, obreKu-jejo druge, rugajo se nad bližnjim ter mu tako dobro ime ponižujejo; drugi stoje v cerkvi ter molijo z ustmi, ali na misli jim je rodovina, bogastvo, škrinje in denarji, drugi zopet dremlje stoječjv cerkvi, ali pa pomišlja na razboj-stvo, tatvino, prešestvo ali na osveto proti svojemu bližnjemu. Dogodi se tudi, da se duhovni v cerkvi prepirajo ter pred altarjem zmerjajo in nesramuo besedijo. Ni to hram božji nego jama razbojnikov, blagoslov božji se odbija od oskrunjenega sv. mesta, kakor bčela, pregnana od dima? Nekdaj je Gospod z bičem izgnal prodajalce in kupce iz cerkve. A kaj, ko bi on tudi zdaj prišel v sveti svoj hram s takim bičem? Ali ui Gospoda, že je tisti čas prešel, ko si" Ti izganjal postopače iz cerkve; zdaj je nastopil naš grešni čas, ko mi Tebe izganjamo; sedaj se more reči o hramu božjem, ui tukaj Boga, bil je, ali je odšel. Vstal je, ni ga tukaj . . ."
Sv. pismo tudi uči, da je vsaki človek
zopet drevesa z ljudmi: datlovo drevo — je pravični; oljika — učitelji cerkveni; vinograd to so sploh ljudje, ki žive po božji volji; a trn pomeni trpljenje .... Podobno kijevskim pridigarjem, on rad navaja v svojih pridigah razne smešne pravljice iz stare zgodovine, in basne, kterim prostodušno verjame; na primer, govoreč o poznatej basni o ptici feniksu, ki živi o samem zraku, brez jedi in pijače, pet sto let, sama sebe sežge, da bi iz njenega pepela izletela prerojena ptica — dopušča on, da zares taka ptica živi nekje v Arabiji ali Indiji . . . Ali, na primer govoreč o delfijskem proročišču, rad veruje , da so njegova proro-čanatva resničua. Ali čeravno se vidi, da so pridige Dimitrijuve v mnogih četah posebno v školastičnem sestavljanju odvisue od onega kroga, v kterem je bil naobražen, vendar uad-kriljujejo njegove pridige v mnogem oue njegovih prednikov, kajti one niso bile plod prisiljenega umstvovanja, nego novega navdušenja, kterim je bila prenapolnjena darovita in ljubeča nalura pridigarjeva. Pridige Dimitrijeve se odlikujejo posebuo živimi prilikami ter globokim čuvstvom, v poslednjem ga je težko kteri
izmed ruskih pridigarjev dozdaj nadkrilil. One so pisane v jeziku cerkveno - slovenskem pomešanim z ruskimi besedami. Ta jezik je bil v tem času, ko bo se še te pridige pisale, književni jezik ter se je precej razlikoval od navadnega ruskega jezika. Kasneje pa, ko se je začela literatura bolj razvijati, pokazal se je zastarelim , vendar pa so se pridige Dimitrijeve še dolgo časa s posebnim zadovoljstvom čitale, nego dela drugih novejših pridigarjev. Pridige njegove imajo to važno posebnost, da se odlikujejo z jasnostjo ter se zato lahko čitajo. Nektere izmed pridig Dimitrijevih mogle bi še dandaues v cerkvi na pos!uša'ce vplivati ter probuditi čuvstva pobožnosti. Tako n. pr. je med drugimi mnogimi izvrstna njegova pridiga na dan žen mironosilk važna zavoljo tega, ker v njej slika tadanji žvot, kar se pri D.mitriju redko kje nahaja. Pridigar napominje besede, izgovorene od angelnov k ženam mirouosilkam pri grobu vstalega Spa-sitelja: „vstal je, ni ga tu." Kje je Kristus po Bvojem vstajeuji? Konečno povsod, kakor Bog, ali ne povsod b svojim blagoslovom, iu glej prid gar ga išče. Ni li on v cerkvah, se-
pešati tudi to društvo po delavnih iu podpornih udih iu če bo šlo to tako naprej, bo gotovo čisto propadlo , ker , deutsche Kehlen" je zmiraj manj. To pa ne sme biti, s tem društvom bi se razrušil lep Bteber nemškutarije na Kranjskem, treba mu toraj krepko pod rame seči in najmanj boli prijatelje njegove, če se to stori ob meBtnih stroških. Toraj kar prošnjo za podporo do mestnega starešinstva, čegar večina jo bo gotovo dovolila I
In dovolila jo je iz blagajnice, v ktero plačujejo ljudje, izmed kterih jih gotovo 70°/0 o tem društvu nič ne ve, 90% P» nima nobenega prida od njega, — dovolila jo je kar za tri leta naprej, najbrže zato, ker se boji, da bi že drugo leto utegnila priti ob večino in potem bi Be bilo društvu nadjati podpore iz mestnega denarja ravno tako malo, kakor bi se je bilo nadjati zdaj n. pr. „Glasbeni Matici", „Cecilijanskemu društvu" ali celó pevcem Ijub-ljubljanske čitalnice. „Man muss das Eisen schmieden, bo lang es warm ist."
Kar velja o tem društvu, velja ravno tako o protestantovski šoli. Tudi ta šola je našim tujcem iu nemškutarjem zeló pri srci, ker je 1.) nemška, 2.) pa protestantovBka toraj protivna naši narodnosti in veri. Drugače je pa peto kolo pri vozu, to bo vsak Bpoznal, kajti število protestantovskih otrok je v Ljubljani tako pičlo, da bi zá nje nalašč ne bilo treba javne šole ; to je dokazo že s tem, da vodstvo te šole na vsa usta vabi otroke katoličanov, da je število učencev vsaj kolikor toliko ponosneje. Zato so vpeljali v nji celó katoliški veronauk zá-nje; kako pa je s tem, o tem je „Slovenec' priobčil že premikavne črtice, ni treba, da bi jih ponavljali. Tudi s podukom v Blovenščini se baha vodstvo, ali kako se uči — „fragt nur nicht, wie?"
Saj se še po drugih ljubljanskih šolah preveč nemškutari, ni treba 86 bati, da bi se nemškemu jeziku le najmanjša krivica kje godila ; ni mu nič hudega,' toraj so v Ljubljani posebne nemške šole popolnoma odveč.
Podpora taki šoli iz mestnega žepa je toraj tem manj opravičena, ker od tistih, ki imajo kaj od nje in za ktere se vzdržuje, v ta žep tako malo davka priteka, da ga skoro v procent ne moremo staviti. V tem oziru je ta šola v eni vrsti s „filharmoničnim dru-
hram božji. Moral bi se tedaj iBkati v vsakem človeku Kristus. Ali kako je s tem?" Mnogi — govori Dimitrij — je krščen in posvečen v sveti veri, malo je takih , v kterih bi Go spod prebival, kot v svojem hramu., i tat je krščen, i razbojnik i prešestnik, in vsak grešnik je posvečen v veri, ali Kristusa ne išči v njem: ni ga tukaj. Pred davnem je bil Kristus v tem hudobnežu v njegovih mladih letih , a ko je on narasel, zapustil ga je Kristus! Vstal je, ni ga tukaj! Drugi se kaže zopet na videz dobrotnik, pobožen, bogomolec, postilec, pra-vičnež, zatajevalec svojih strasti... Ali vse to je hinavstvo... Ne išči pri njih KriBtusa. Ni ga tukaj I Težko je iskati dragocenih biserov v morski globini, zlato in srebro v nedrih zemlje; a še teže Kristusa, prebivajočega v Jjudeh. Mnogi izmed nas so samo po imenu kristjani, a žive po živinski. S križem Kristusovim se ponosimo, a Kristusa na križu raz-pinjamo 8 Bvojimi hudobnimi deli...." Pridigar potem išče Kristusa pri ljudeh raznega zvanja in stanu. „Poglejmo — govori on — na duhovnega dostojanstvenika in vprašajmo ga: s kakšno namero in željo si ti dosegel svojo službo? Itadi slave in časti Božje ali radi svoje
štvom", za Ljubljano brez vsega pomena, a narodnosti naši očitno protivna in škodljiva.
In takim zavodom dajejo nemškutarji podporo ne s svojega, ampak mestnega žepa, v kterega največ davka nosijo slovenski meščani ! Zapomnite si to, volilci, da bote vedeli, somu zaupati mestno premoženje, ko pridejo zopet volitve!
■ ¡e Štajarskeg^a. (O volitvi v skupini Maribor-Ptuj na Štajarskem) piše „Slov. Gospodar". Lotimo se volitve I Uzrokov imamo več ko dosta I Nbb Slovencev živi mnogo, mnogo v tej skupini. Stopimo na dan, pokažimo se na političnem odru volitvenskem! Ne delajmo se, kakor da bi nas ne bilo! Do sedaj rogovili in razsaja v tej skupini in se šopiri nemško-libe-ralna, deloma izdajalno - prusačka stranka, sovražna Slovencem, nasprotna verskemu pre-ričanju katoličanov, pogubna našemu gospodarstvu. Beganje uarodov, ščuvanje zoper verske naprave, škilenje v Bismarkovino, oderu-štvo, uničevauje kmetov, propadanje obrtnikov, zapravljanje javnih denarjev, 500 milijonov novega državnega dolga, razklanje cesarstva v dve državi (dualizemj in še celo kopico drugih političnih grehov ima ta stranka na svojem ro-vašu. Vsak pametnjak razvidi, da bi bilo jako nevarno za vso Avstrijo, ako bi se po volitvah ta stranka zopet popnela do prejšnjega go-Bpodstva. Komur srce za vso Avstrijo, za njeni obstanek, za uresničenje novega blagostanja krepko bije, ta mora z vso močjo delati nato, da se ta ošabna iu pogubna, mnogo umazana in sebična svojat potlači. Mi ne sovražimo Nemcev, mi spoštujemo in visoko čislamo vsakega poštenega in pravicoljubnega Nemca. Toda zavračali bodemo povsod in VBelej tiste nemško-liberalne ščuvarje, tiste nemškutarske odpadnike, kateri nas Slovence vedno zasra-mujejo ter delajo na naše ponemčenje, a ob enem pa še prav hinavsko upijejo: „nemštvo je v nevarnosti". Ne, v nevarnosti niso Nemci in te s takšnim tatermanom strašiti se reče prave Nemce le žaliti; v nevarsnosti je le go-spodstvo nemško-liberalne svojati ali „klike". In če ta svojat propade, ni nobena škoda, nobena nevarnost, ampak velika korist, velika sreča za vso Avstrijo. Naše cesarstvo ima poleg Nemcev še veliko več jednakopravnih Slovanov. Nemci in Slovani morajo se Bporazu-
slave in časti? Dalje radi pridobitve duš človeških za sv. raj, ali radi pridobitve laBtnega bogastva? V istini, ne eden se ne bi našel, ki bi bil dosegel svoje časti radi ljudi, nego radi tega, da bi njemu služili podložni...." *) ,.Poglejmo — nadaljuje on — na niže duhovne oblasti, na ijereje in djakone, ter vprašajmo vsacega: kaj te je privabilo v duhovni stan ? želja li rešit sebe in druge? Ne, ti si prišel sem, da prehraniš sebe, ženo in deco. Poiskal je Jezusa ne radi Jezusa nego radi kosa kruha. Drugi se je učil, da postane razumen, ali noče drugih učiti; nekteri pa tudi sam ni nič učil se. Sam ni nič razumel: in če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Tudi tukaj ne najdeš Kristusa: ni ga tukaj! Morebiti najdemo v samostanih Kristusa? ali tudi pri njih se je vse izkvarilo. Nič ni ostalo.. Ne dii Be li v narodu poiskati Kristus ? Ali kje je več tatvine, nego med narodom? Pa če bo tudi med narodom dobri ljudje, pozabili bo tudi ti pri svojih podvzetjih in stiskah na Boga in moli
*) Pri vsem tem pa se on izgovarja, kakor da bi se bal razdražiti duhovne oblasti: „Oprostite mi, preeastno oblasti duhovne-, jaz ne govorim o vsih, nego samo o nekterih in v tem številu tudi o sebi.
miti, pomiriti, da bodo vsi vzajemno delali zs popravljanje porušenih naših gospodarstvenik razmer, vsi složno in veBelo vrstili se okolo cesarskega prestola preuzvišene hiše habsburške v obrambo zoper vsakojake sovražnike. Do tega zaželenega cilja pa pelja edino le odkritosrčno priznavanje zlasti narodnih pravic vsem avstrijskim narodom, ne pa večno ščuvanje in teptanje Slovanov, češ „nemštvo je v nevarnosti". Sedaj imamo priliko tukaj nekaj storiti. Lotimo Be volitve, pomagajmo nemško-liberalne kričače podreti! Pomagajmo vrlo avstrijski večini državnega zbora do enega glasa več. Podpirajmo z izvolitvijo vladi prijaznega moža nrnisterstvo grof Taaffejevo, ki ei prizadeva Avstrijo urediti na podlagi pravičnosti do vseh njenih narodov! Vsak, ki našim besedam pritrdi in ima volilno pravico, naj se nje tudi posluži!
Lani bilo je v celi skupini 1200 volilcev in 2. Maribor jih je imel 625, Ptuj 160, sv. Lenart 30, Ormož 70, Ljutomer 80, Središče 89, Bistrica 90, Mahrenberg, Muta in Voze-nica vkup 90, Slov. Gradec 63. Volit prišlo jih je samo 617. V Mariboru je dobil dr. Duchatsch 210 glasov, v Ptuji 95, v Ormoži 46, v Bistrici 55, v Slov. Gradci 46 vkup 452. Drugi kandidat bil je socijalni-demo-krat Wie8thaler in dobil v Mariboru 107 glasov, v Ormoži 5, v Ptuji 15, drugod pa nič. Tretji kandidat baron M. RaBt dobil je v Ormoži 20 glasov, v Mariboru 11, v Ptuji 7. drugod pa tudi nobenega. LetOB se glasijo do Bedaj 4 kandidatje: nemški liberalec dr. Schmi-derer, prusački liberalec Reuter, socijalni demokrat Wiesthaler in nemški konservativec g. Franc Bindlechner! Slovenci takrat ne postavimo laBtnega kandidata, ker bi to celo brez uspeha bilo. Zato bodemo dajali Bvoje glase onemu, kteri nam bolje ugaja, in to je g. Fr. Bindlechner. Njega bodemo volili.
Domače novice.
V Ljubljani, 21. septembra.
(Umrl) je v Ljubljani po dolgi in hudi bolezni v nedeljo gosp. Jože Strzelba, posestnik in trgovec na sv. Petra cesti še le 46 let Btar. Ranjki je bil ne le po mestu, marveč tudi po deželi mnogo znan in spoštovan za-
tev. Morda bi se mogel poiskati Kristus pri velikih ljudeh, pri bojarih in drugih? Ali k njim se po navadi ne more. Pravijo, ni čas, pridi drugikrat; pa zakaj bi tudi k njim dohajal? Pri njih je težko kdaj prebival Kristus: v naših slabih časih je resnica redka in milo-srdja ni; a kjer ni pravice, niti milosrdja, tam ne išči Kristusa: tukaj ga ni!
„Kje bi se mogel najti ? Treba žalovati z Magdaleno, govorečo: vzeli so mojega Gospoda iz groba ter ne vem, kam so ga položili.' Grehi naši so vzeli od nas Gospoda ter ne vemo , kje Be ima iskati. Drugi zopet reče : Gospod je z menoj in jaz ž njim, jaz verujem v njega, molim ga ter se mu klanjam. A kaj sledi iz tega, da se mu priklanjaš? Priklanjali so se mu tudi tisti, ki so poklekovali pred njim v njegovih najvtčih mukah, a potem so gabili s trstjem po glavi. Ti se klanjaš Kristusu ter ga biješ, ker žalostiš in mučiš svojega bližnjega, ga mučiš in tlačiš, obrekuješ ; ti moliš Kristusa ter mu pljuješ v lice, ker izpuščaš iz svojih ust nesramne besede, obrekovaje ia obsojevaje Bvojega bližnjega. (Dalje prih.)
voljo svoje poštenosti in iskrene, čiste narodnosti. O volitvah so ga narodnjaki večkrat postavili za kandidata v mestni zbor, pa zavoljo znanih razmer ni zmagal. Narodno stranko je krepko podpiral v vsakem obziru, prav občutljiva bo njegova smrt, ker zgubimo ž njim zopet entga tist h poštenih, odkritosrčnih in vseskozi zanesljivih meščanov, kakoršuih se zdaj čedalje manj rodi. On toraj ni samo velika zguba za blago rodovino njegovo, marveč za vso slovensko reč v Ljubljani. — Pogreb njegov je danes popoldne ob petih , narodna društva bodo spremila svojega uda na zadnjem potu. Bodi poštenemu prerano umrlemu možaku žemljica lahka, a spominj blagi
(Tuja sleparija.) Po Ljabljani se klati nek Nemec, ki je pred več ko poldrugim letom lovil tukaj posebno trgovce z neko adresno knjigo, na ktero so se naročali. Zdaj prinaša to knjigo in tirja za-njo precej velike zneske. Naj mu pokažejo vrata povsod, kjerkoli Be prikaže.
(Nesrečen dan) je bila zadnja nedelja. V Ljubljani se je pri Udmatu obilo neko dekle, ko je padlo z voza, čegar konj se je bil spla-šil. Zvečer so bili pretepi in dva poboja; tudi s kmetov slišimo več enakih dogodeb, kterih pa iz znanih vzrokov ne maramo nadrobno popisati. Žalostno!
(O gimnaziji v Kranji.) S Kranja nam je došlo veselo poročilo, da se je letos, ko se je po milosti cesarjevi ta zavod zopet na noge spravil, v prvo leto vpisalo 54 učencev. V četrtem letu jih je 16, toraj je VBeh skup 70. (Opomniti je namreč, da sta letos le dva razreda, prvi in četrti, drugo leto bota prvi in drugi itd., čez štiri leta vsi štirje). Na kočevski gimnaziji pa, na ktero nje vodja gosp. Knapp bobna še celo po klicih v časnikih učence skup z raznimi zapeljivimi obljubami, jih je bilo lansko leto na vseh štirih razredih vsega skup borih 42. „Wanen könnt' mer", bi rekel Itzig Kneipeles. Premišljevanje o tej čudni prikazni ni toliko hvalisanih nemških zavodih prepuščamo vsakemu Bamemu.
(Volitev na Štajarskem.) Z Maribora se nam poroča, da kandidat za državni zbor, g. Fr. Bindlechner, kterega se bodo tudi sloven-ski narodni volilci poprijeli, ima veliko upanja do zmage in bo, če bo voljen, pridružil se Hohenwartovem klubu. Bog daj srečo in pravični reči zmago 1
(Volitev na Goriškem.) Zdaj sta že dva kandidata, gg. dr. Abram in dr. Tonkli, volilna agitacija se je pričela ter gre naprej z vso Bapo. Goriški list ,,Soča" dela za dr. Tonklija, tržaška „Edinost" pa za dr. Abrama. Ker tretjega kandidata do zdaj še ni, je gotovo, da bo zmagal — eden izmed teh, narodni stranki toraj ne preti nobena nevarnost.
(Ljubljanska realka) leto za letom propada , v treh letih je število njenih učencev padlo že za 190. Temu je največ krivo to, ker učenec, dokončavši realko, nima pravega hvaležnega polja pred seboj, na ktero bi se padel.
(Pričetek telovadne šole „Sokola ") Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične telovadna šola „Sokola" v prostorih telovadnice. Dnevi za to odločeni bo vsaki teden vtorek, četrtek in saboto, poleg tega pa se uči tudi borenje vsaki ponedeljek in v sredo zmirom od 8. do 9. ure zvečer. Piačilo je odmenjen na 1 gld. 50 kr. za tri mesece naprej. Vabimo tedaj vljudno vse prijatelje telovadbe, posebno take mladeniče, ki vsled društvenih pravil ne morejo pristopiti društvu in bi Be radi telovadbe učili, da naj se v navedeni namen kakor hitro mo-
goče in najdalje do 1. oktobra oglasč pri pred-telovadc.h ali pa pri društvenem odboru. Na zdravje 1	Odbor.
Slovenci!
Napravite zedinjenim Buigarom potrebnih tabernakeljnov.
Čast ti o. Tomaž Brseska, prednik bul-garskega misijona v Adrianopolu, in ob enem tudi namestnik zedinjenega bulgarskega škofi Nila, pripovedoval mi je žalostne nasledke ruske-turške vojske za ondotni misijon , kakor so popisani že v zadnji „Danici." Povedal mi pa je tudi tolažljivo dogodbo, da 8e je namreč okoli meBta Kukuš-a , kjer je popred Nil kot razkolniški škof pastiroval, za pastirjem svojim okoli 45 tisuč Bulgarov v kaloliško cerkev po-vernilo in da so Bulgari začeli spoznavati, da jim nevedni razkolniški domači duhovni ravno tako ne bodo pomagali k veči oliki, kakor jim niso poprejšnji grški, pač pa bi jim pomagati zamogli katoliški duhovni. Dalje pa mi je pravil še to dogodbo:
Kot škofov namestnik Bem imel pregledati cerkve zedinjenih Bulgarov ; oh kako slabe in zanemarjene so, kakor kleti (keldri); manjka jim vsega kinča, manjka jim najpotrebniših oprav! Došel sem v neko Belo Bulgarov, ki so ravno popred razkolništvo zapustili in v katol. Cerkev prestopili; pregledujem cerkev, ter po-prešam tabernakelna, zato vprašam duhovna, kje ima hranjeno presv. Telo za bolnike ? Ta mi pokaže precej visoko okroglo škatlo iz pleha, v kakoršnih se navadno tobak hrani; odkrijem jo in vanjo pogledam , ter zagledam več zavitih papirčkov ; začnem jih odvijati, in v vsakem nahajam drobtine, v nekterih pa koščike. Razložil mi je potem , da posamesne koščike zavija v posebne papirčke, po razdeljenih koščikih hrani drobtine še vedno v papirju, in ko se jih več nabere, pa jih — sežiga. Kakošni občutljeji stermenja, žalosti in srčnih, bolečin so me obhajali, ne morem dopovedati O gospodi pomagajte mi, da bom ljubemu Bogu med Bulgari zamogel bolji stanovanja napraviti! Že sem nekterim cerkvam obljubil pre skrbeti tabernakeljne in ciborije; ali nikakor ne morem spolniti svojih obljub, ker po nesrečni vojski sami nimamo b čim živeti.
Bulgari zopet so ali sami vse zgubili, da le težko težko žive, ali pa jih je po nekterih postajah tako malo po številu, da Bami ne morejo vsemu kaj; zapustiti jih pa tudi ne smemo, ker bi morali potem zopet Be vrniti v razkolništvo ; poslednjič bo pa nekteri ravno dobro prestopili k uam , toraj jih ne smemo kar naenkrat obkladati z datvumi za cerkvene potrebe, in jih nevoljne delati, da ne bi zopet odpadli. Zatorej, vas gospodi še enkrat prosim prav lepo prosim v imenu in na čast Jezusu v presv. Telesu, oh pomagajte mi do toliko potrebnih tabernakeljnovo Strmeč, da razkol-niki, verujoči v pričujcčnost Jezusovo v posvečenem kruhu, tako nespodobno in nedostojno ravnajo s presv. TeleBom, sem brez pomude obljubil svojo pomoč, in g. misijonec v srčni radosti kar s stola skoči ter mi roko zgrabi in vanjo vdari prav močno.
Verni Slovenci, vem da vam ta dogodba srca pretresa in marsikterim solze v oči silijo; toraj pomagajte mi, da spolnim dano obljubo. Pred malo leti ste pomagali Bošnjakom do tabernakeljnov, pomagajte zdaj še bolj južnim bratom Bolgarom, kteri za prvo silo potrebujejo kacih 15 manjih ciborjev in ;10 taberna-keljčkov, kakoršni so na Krsnjskem; veliki četrtek na stranskem altarju, kar bode vse
skup veljalo kakih 500 gold., ali nekaj vtč. Ako kaka blsga duša želi Bama zase oskrbeti tabernakelj in ciborij, naj mi pošlje 40 gold. pa bodo Bulgari zanjo molili pri očitnih službah božjih slovensko-grškega katoliškega. Prosim pa pomoči od gorečih častivcev presv. Telesa, in tudi od slovanoljubov, ker skušnja uči, da samo katoliška vera spreminja narode v prave brate, ter jih lika in omikuje. Preč. g. dušne pastirje pa še bosebno prosim , na to dogodbo povedo ali bero svojim ovčicami ter radovoljno darove, kar jim je laglje, zbero ter pošljejo ali podpisanemu , ali preč. gosp. kanoniku Urhu, ali slavnemu vredništvu.
V Naklem pri Kranju 12. sept. 1880.
V. Lah, k»plau.
V več« kupčijsko hlso
se ponuja za nčciirn 14 letni deček, ki je ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršil ter je prav čednega zadržanja, zdrav in čvrst.
Kaj vtč se izvč pri opravništvu „Slovenca".	cu
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam prečastiti duhovšč ni in slavnim cerkvenim predstojni-štvom, da so mi moj oče, dobro znani podobar Matevž Tomec, zavoljo njihove visoke starosti, prepustili svoj |)oilof»ar*kt obrt.. Sprejemljem vsa podobarka in slikarska cerkvena dela v novo napravo ali pa v popravo in prenovljenje, in sicer kolikor je mogoče po najniži ceni.
Pri napravi novih altarjev garantiram za popolno čistost in natanjčnost dotičnega zloga ali Btila.
V obilno naročbo se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem (3)	Miroslav Toni«'«*,
v Šent Vidu nad Ljubljano.
Teleicr»Hčne denarne »ene 20 septembra.
Papirna rent» 72 67 — ftrebern» r«dm 73.76 — Zlata renta 88 60 — 18601etno državno nosojiln 131 76
Bankine akcije 826 — Kreditne akcije 288--London
118.20— — Ce». kr. cekini 6.65.— 20-lrankov 9 41.
Dennratvene cene 12. septembra
Državni fondi.		i Denar.		Blago
6V, avstrijska papirna renta .			72 57	72.90"
6'/, renta v srebru ....			73 75	73 90
4°/, renta v zlatu (davka prosta)			88.60	88 35
Srečke (Ioni) 1854. 1. . . .			121 26	125 25
„ „ 1860. 1.. celi. .	,		131 —	132.25
„ „ 1860. i,, petinke	.	• ,	133.—	133.50
Premijski listi 1864. 1., . . .		• .	176.—	176 60
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 6°/. . . . . ,			103 60	104.25
Kranjske, koroške in primorske po 6',			101.—	102.—
			95 —	95,—
Hrvaške in slavonske po 6% .			94.60	94.75
			94.26	94 80
Delnice (akcije).				
			835,—	836.—
Unionske banke ...	■	• i	113.80	114—
				278—
NižoavBtr. eskomptue družbe .	.		780__	778 —
		i	135 —	136 26
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. •	178.75	179.25
Tržaške „ 100 .,	k.	d. •	126.75	126.7&
„ 50 „	n	,, .	65.—	66.—
Budenske „ 40 gld.	a.	v.	41.75	41.60
galmove „ 40 „	n	ti 1	61 60	62 50
Paiffi-jeve „ 40 „	1»	II •	41 25	4Ï.60
Clary-jeve „ 40 „	n	II •	12-	42 —
8t. Génois „ 40 „	n	II •	44.50	45—
Windischgratr.-ove „ 20 „		II •	42.—	42 50
Waidstein-ove „ 40 „	n	II •	32 26	32.76
Ljubljanske.......	t	• •	23.60	24—
Srebro in zlato.				
			6.65	6.68
			9.41	9.42
J. Illiki nasledniki v Ljubljani.
Idajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.